III. DEM

ililHII IlllilHi 1

5
I

Narodna in univerzitetna knjižnica
▼ Ljubljani

gT IZGLEDI

bogoljubnih otrok

iz vseh časov

BOGOLJUBIH OTHOK

iz vsih časov kerščanstva.

III. DEL.

Spisal in založil

Anton Kržič,

katehet.

(Ponatis iz »Zgodnje Danice“.)

V LJUBLJANI.

Tisk J. Blaznikovih naslednikov.

1883.

Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.

3A

Vvod

iTri nabiranju mladostnih izgledov se mi je pač
enako godilo kakor otroku, ki si krasnih cvetlic nabira
po pisanih livadah. Že jih ima polno naročje, pa še jih
vidi pred seboj enako lepih, razne verste, brez števila.
Radostno se ozira njegovo mlado oko še po druzih, rad
bi jih natergal še veliko veliko. Pa slednjič se mu vendar
zdi zadosti, ker ne more vsemu kaj, in veselo se zopet
oberne proti domu z nabranim cvetjem.

Tudi jaz sem videl prebiraje življenje svetnikov
še mnogo mnogo lepih izgledov, — pravih rajskih cvetlic,
— ki bi se bili dobro podali v to zbirko. Skor sam
nisem vedel, kterim bi dal prednost. Pa napolnil se mi
je že III. zvezek, še nekoliko obširniši memo pervih
dveh: zdaj se mi zdi, da smem prenehati in da bodo
zadostovali ti, ktere sem izmed druzih odbral.

Naj se mi ne jemlje za zelo taka primera. Ako
se namreč mladostno življenje po pravici primerja spo¬
mladi, smem primerjati mladostne čednosti naj lepšim,
prijetno duhtečim cvetlicam mladoletja. Tedaj tudi ni
preveč prisiljena prilika, ako knjižice „Izgledi bogo-
Ijubnih otrok" primerjam trem vencem spletenim iz
zbornih cvetic: pervega podarim Jezusu, naj boljšemu
prijatelju otrok, druzega Mariji Devici, tretjega sv. Jo¬
žefu, z nujno željo, naj bi Zveličar na prošnjo svoje Ma¬
tere in svojega Rednika tudi zdaj še ljubeznjivo zbiral
okrog sebe in blagoslavljal ljubo mladino, kakor takrat
ko je še vidno na zemlji hodil in učil.

Odgojitelje in prijatelje otrok pa vabim in prosim,
naj jim r a di kažejo ta trojni venec; zopet in zopet naj
jim razkazujejo in pred oči stavijo posamezne cvetlice
v njem. Tu se vsi lahko izgledujejo, koliko premore
mlado serce, ki se je polnoma odločilo za Boga in se tesno

oklenilo Jezusa Kristusa. Kako veličastne vidijo v teh
izgledih misli, kako čiste želje in blaga čutila, kako
spodbudno govorjenje in angeljsko vedenje! Kolika je
ponižna pokorščina in ubogljivost! Kako mnogoverstne,
goreče in popolne so molitve in duhovne vaje teh ze¬
meljskih serafov! Kako čudovito je njihovo zatajevanje
in premagovanje, ne le v prepovedanih, marveč tudi v
dovoljenih rečeh, da si pridobijo naj lepših čednosti!
Kako junaško je njihovo vojskovanje zoper razne skuš¬
njave in kako slavno zmagovanje! Kdo bi se r>e čudil
hrabri njihovi gorečnosti, ker so pripravljeni celo živ¬
ljenje dati, svojo detinsko nedolžno kri preliti za svojega
Jezusa!

Veliko se v sedanjih časih toži o sirovosti in spri¬
jenosti manjših in večih otrok. In skušnja priča, da so
take pritožbe le preveč opravičene. Pa temu se ni ču¬
diti, če jemljemo v poštev vse žalostne okoliščine, ki
jih s tako silo k hudemu vabijo in vlečejo. Že uhogo
serce samo je k hudemu nagnjeno od mladosti; z rastjo
dušnih in telesnih moči rastejo tudi strasti. Pa kako
malo se zmenijo oni, ki imajo odgovornost, da bi odstra¬
nili vse, kar strasti budi in pomnožuje skušnjave! kako
slabo znajo varovati mladih nedolžne oči! kako malo
ozira imajo na njihovo tenkočutno uho! kaj storijo za
blaženje serca? koliko se zmenijo zlasti za njihovo berilo?
oh kaj se vse ne ponuja že nedoraslim!

Marsikaj bodo vedeli ti zbegani sirote ji
v poznejših letih povedati iz svoje mladosti,
le tega n? bodo mogli hvaležno reči, da so
bili modro odgojevani!

Odgojevanja čedalje bolj pomanjkuje, tacega odgo-
jevanja, po kterem so tako blagi postali otroci opisani
v teh knjižicah: po zgodnjem zatajevanju in pa po
nebeški pomoči, ktero so si sprosili z gorečo molit¬
vijo in pobožno sprejemali v svetih zakramentih. In
ravno v ta preblagi namen želim, da bi „Izgledi“ obilo
koristili.

KAZALO

Stran

Vvod.  III.

Sv. Jožef in otroci .. 1

1. Blaženi Janez Berhmans. 5

a) Pri ljubi materi. 8

b) V cerkvi.  10

c) V Soli.13

d) V samostanu.19

e) Na smertni postelji.28

2. Sv. Alojzij.. . . . 35

a) Perve besede in perve stopinje.37

b) Pervikrat izpred maternih oči.38

c) Alojzij se mora zopet ločiti od matere . . 42

d) Alojzij se bolan domu verne.46

e) Alojzij dvakrat v smertni nevarnosti ... 50

f) Alojzij na španjskem dvoru.54

g) Alojzij ob volitvi stanu.56

h) Alojzij v samostanski popolnosti .... 62

i) Alojzij radostno umerje . .70

3. S v. S t a n i s 1 a v K o s t k a.77

a) Najlepša čednost.80

b) Krotkost in poterpežljivost.81

c) Ponižna pokorščina.84

d) Ljubezen Božja.86

e) Ljubezen Marijina.88

f) Marijin praznik v nebesih.90

g) Bratovska ljubezen unstran groba .... 93

4. Sv. Terezij a. 96

5. S v. K a z i m i r.107

6. S v. K a t a r i n a S i j e n s k a.113

a) Njena zgodnja bogoljubnost.113

b) Njeno bogoljubno napredovanje.116

c) Njena stanovitnost v dobrem.119

7. Blaženi Herman Jožef ........ 124

8. S v. Gv i d o n.130

9. Mladi mučenci Gospodovi.134

a) Sv. Pelagij (925). 138

b) Petletni mučenec iz Nagrana (523) .... 140

c) Sv. Maksim (483). 142

d) Šestnajst; egiptovskih dečkov (306) . ... 144

e) Sv. Kvirik (305). 145

f) Sv. Neža (304). 146

g) Sveta mučenca Just in Pastor (304) . . . 149

h) Sv. Evlalija (304). 151

i) Sv. Vid (303). 153

k) Sv. Akvilina (293) .. 157

l) Sveti deček Ciril (260). 159

m) Tri svete sestrice (120).161

n) Nedolžni otročiči betlehemski (1) . . . . 163

10. Sv. Tarcizij (za pervo sv. obhajilo) .... 165

Sv. Jožef in otroci.

Za Jezusom in Marijo nimaš, kerščanska mladina,
v nebesih nobenega tako dobrega prijatelja, nobenega
tako zanesljivega varila, in tako močnega pomočnika,
kakor je sv. Jožef. Po nauku sv. Tomaža Akvinskega
je sicer sv. Jožef priprošnjik za vse stanove, in pokojni
papež Pij  IX so ga izvolili za patrona cele sv. cerkve
in ga postavili tako rekoč za očeta vesoljne katoliške
družine; ali vendar nam toliko okoliščin iz njegovega
svetega življenja daja pravico, da ga smemo pred vsemi
druzimi posebej imenovati v arh a vseh nedolžnih
otročičev. Kakor ima namreč sleherni oče od Boga
dolžnost, skerbeti za vso družino, a posebno in naj bolj
za neodrasle otroke, ki si sami še ne morejo pomagati;
enako je sv. Jožef skerbni zavetnik vsih katoličanov,
ali posebno se s skerbnim in ljubeznjivim očesom ozira
na otroke, na nedolžno mladino.

In da so mu res med vsemi varovanci ravno otroci
naj ljubši, ni težko presoditi. Saj po detinstvu ravno je
tudi on sam postal to, kar je.

' 1. Preživel je sam mladostna leta v neomadežani
čistosti in nedolžnosti. In če je mladosti rajsko srečni
čas že nam na zemlji v tako blagem in veselem spo¬
minu, ali more v nebesih pozabljena biti človeške spo¬
mladi prekrasna doba? Kako da se ne bi sv. Jožef
ravno na mladino oziral z naj večo skerbljivostjo?

V sv. pismu nam sicer ni popisano mladostno živ¬
ljenje sv. Jožefa, marveč sv. pismo nam ga kar z eno
•samo besedo pokaže že v njegovi popolnosti in svetosti,
imenovaje ga „pravičnega“. Ali prekrasno nam je v
sv. pismu popisano blago in prelepo življenje njegove
Ugledi. m. 1

2

predpodobe —• egiptovskega Jožefa. O kako ginljivo je
to življenje! Marsiktero mlado serce je bilo že do solz
ginjeno, ko se mu je pervikrat pripovedovala zgodba
egiptovskega Jožefa! In če jo človek tudi po večkrat
sliši, ali večkrat bere, zmiraj ima še neko skrivnostno-
ginljivo moč do njegovega serca, in čem bolj nepopa¬
čeno je serce, tem bolj se mu priljubi. Zares, ali si
morete misliti kaj ljubeznjivšega, kakor je bil ta an-
geljski mladenček v pisani suknjiči, naj vbogljivejši
ljubljenec očetov? Ali poznate kaj veličastnišega, kakor
je bil ta hrabri zmagovavec v naj nevarniših skušnjavah,
ta krotki nedolžni jetnik v egiptovski ječi? Če se an-
gelji v nebesih veselijo grešnika, ki se spokori, kako
veselo so še le morali angelji doli gledati na mladenča,
ki ga nobeno zapeljevanje ni moglo premotiti, ter je
raji bežal in v strašni ječi terpel toliko let, kakor bi
bil Boga žalil! In kteri mladeneč je bil bolj prizanes¬
ljivega serca, kakor egiptovski Jožef, ki je svojim ne¬
vrednim bratom toliko vnebovpijočo krivico tako odkrito-
serčno odpustil, da jim še očital ni, da jih je objemal
in z dobrotami obsipal? Za kterega veste, da bi bil
bolj ljubil svoje starše? Ljubi Bog mu je obilno poplačal
njegovo blagodušnost že na tem svetu, ker ga je po¬
stavil čez vso egivtovsko deželo pervega za kraljem.
Sploh ga sv. pismo tako-le slavi: ,,Ni bilo človeka, kakor
je bil Jožef, poglavar svojih bratov, steber svojega ljud-
stva“ (Sir. 49, 17.).

Taka je predpodoba. Ali poglejte na pravo po¬
dobo — sv. Jožefa, rednika Jezusovega! Ni vam treba
dolgo ogledovati. Pervi pogled vam vse razodene: Je¬
zus v naročji in lilija v rokah vam vse pove.
Brez primere večo čast je dosegel sv. Jožef, ker mu je
nebeški Oče izročil v varstvo — ne le kosčeka sveta,
kakor faraon egiptovskemu Jožefu — ampak svojega
edinorojenega Sina, Gospoda nebes in zemlje. In kaj
menite, s čem si je zaslužil toliko čast? V božjih oččh
ima le ena reč veljavo: nedolžnost, svetost, pravičnost.
Zato je bil sv. Jožef naj više povzdignjen, ker je med
vsemi mladenči naj lepše preživel svoja mlada leta. Nek
pobožen učenjak nam to prav lepo naznanja s temi be¬
sedami : „Ako bi se zbrali vsi ljudje, ki so od Adama

3

pa do današnjega dne živeli in kar jih še bo do konca
sveta, in ako bi sv. Duh hotel izmed vseh enega izvoliti
za ženina Materi Božji in za rednika Jezusa Kristusa:
izmed vseh bi ne izvolil nobenega druzega, kakor sv.
Jožefa.” Tolika svetost je bila v njem že od mladih dni.
— V spomladi njegovega življenja je jela rasti in se
razcvitati prelepa lilija deviške nedolžnosti, ktera se zdaj
v roki priletnega moža tako lepo podd, da nič tako. Pa
menite, da bi zdaj mogel pozabiti tistih let, v kterih si
je zaslužil na zemlji toliko prednost, v nebesih pa toliko
čast in radost? Iz lastne skušnje ve, koliko veljd mla¬
dosti zlati čas, ve, da kdor ga zamudi, na veke več ne
more popraviti te zamude. Zato smemo prepričani biti,
da so mu v sveti katoliški Cerkvi otroci naj bolj pri
sercu; na nje se naj bolj pazno ozira njegovo skerbno
oko, in priserčno želi, da bi se jim nič žalega ne zgo¬
dilo, da bi se jim doveršila rast v nedolžnosti in pra¬
vičnosti.

2. Splošnja misel je, da svetniki v nebesih se naj
bolj zanimajo za ljudi tistega stami, s kterim so nekdaj
na zemlji sami imeli kaj opraviti. Zato si naj raji zbi¬
ramo za posebne priprošnjike one svetnike, ki so nekdaj
v enacih okoliščinah živeli, kakor mi zdaj.

Komu pa ni znano, da vsa čast in ves blišč sv.
Jožefa prihaja ravno od tod, ker je bil rednik Sinu
Božjega? Zastonj so si razni pobožni pisatelji prizade¬
vali in zastonj se bodo še dalje trudili, da bi nam po
vrednosti popisali in pojasnili nezmčrno srečo, ktere je
bil sv. Jožef deležen, ker je smel z Jezusom, Božjim
Sinom, od njegove perve mladosti do možke dobe pod
eno streho v naj tesnejši zvezi živeti, mu celč zapove¬
dovati, ž njim deliti osodo življenja, veselje in žalost.
O, na veke nepozabljivi mu morajo ostati spomini tistih
srečnih dni!

Večkrat se v življenji primeri, da izverstni učenci
prekosijo svoje učenike in mojstre, in da se morajo še
le-ti od onih učiti. In če le kdaj, je to gotovo veljalo
pri sv. Jožetu. Sv. Jožef ni bil, kakor drugi odgojitelji
in redniki, da bi bil moral še le Jezusa s trudom učiti,
z raznimi pripomočki, kakor jih odsoja nasvetuje, k
dobremu napeljevati. „Jezus je rastel kakor na starosti,

4

tako na modrosti in milosti pred Bogom in pred ljudmi.“
Sv.  Jožef je bil priča naj svetejšega mladostnega živ¬
ljenja, kakoršnega ni bilo ne pred ne potlej in ga ne
bo nikdar več na zemlji. Kaj je hotel ali mogel sv.
Jožef vpričo tolike otročje svetosti druzega storiti, kakor
čuditi se in stermeti, ko je gledal toliko ginljivo pobož¬
nost v njegovi molitvi, toliko krotkost, pohlevnost in
priserčno ljubeznjivost v vsem obnašanji, toliko ponižno
postrežljivo vbogljivost itd., ko je gledal, kako krasno
se je razvijala in razcvetala snežnobela lilija, ki je bila
iz rajskega verta presvete Trojice presajena v zemeljsko
puščavo!

Od Jezusa tedaj se je imel sv. Jožef dovelj prilike
naučiti, kakšen mora otrok biti, če hoče Jezusu in Ma¬
riji dopasti. In menite, da se je zastonj učil, menite, da
se ne bo zdaj, ko ima v nebesih tako mogočno oblast,
najpred in najbolj ljubeznjivo obračal do vsih mladih,
kteri želijo biti otroku in mladeneu Jezusu podobni?

3. Sv. Jožef je bil pa tudi zanesljiv varuh, ki je
Jezusa obvaroval pred mnogimi nevarnostmi, zlasti pa
ga je otel iz r6k kervoločnega Heroda. O kako je bla
gemu možu kervavelo dobro serce tisto noč, ko je zvedel
od angelja, da malega Jezuška preganjajo in da ga
hočejo celo umoriti! Le za trenutek ni odlašal, ampak
vstal je, poklical Mater Marijo in v temni noči so hiteli
čez mejo v daljno neznano deželo. Vse, tudi naj hujše
in naj zoperniše težave prestane, in ves vesel je, da le
ljubemu Jezusu reši mlado življenje!

Zdaj, ko je v nebesih zraven trona Jezusovega,
mu ni več treba, da bi mu angelji pravili, kako nek
drug Herod, peklenski satan, v raznih podobah na razne
načine po vsih krajih širocega sveta ljubo mladino za¬
lezuje in pokončuje dušno, kakor je nekdaj ukazal gro¬
zoviti Herod telesno pomoriti vse male fantiče v Betle¬
hemu in na okrog, kteri še niso bili več kakor dve leti
stari. Sv. Jožef sam vidi, kako zdaj satan razpošilja po
mestih in zunaj mest po višavah in nižavah povsod na
okrog svoje vojščake, zapeljivce in pphujšljivce, da na
duši morijo nedolžno mladino. Menite li, da se ne bo
potegnil zanje, da jih ne bode branil? Če se je pa
kteri izmed malih ljubljencev Jezusovih dal zapeljati in

5

je popustil svojega nebeškega prijatelja, kakor zgubljeni
sin svojega predobrega očeta: gotovo si bo sv. Jožef
vse prizadjal, če bi bilo kako mogoče ga še pridobiti
za Jezusa. In če si je tak zgubljeni sirote) v prid obernil
njegovo mogočno priprošnjo, če se mu je posrečilo zopet
najti in k Jezusu pripeljati takega nesrečnega zgub-
Ijenčka; se gotovo enako razveseli, kakor takrat, ko je
po tridnevnem tužnem iskanji Jezusa zopet zagledal v
tempeljnu.

Zato te prosim, mlado serce, ktero koli želiš po¬
šteno ostati in si pripravljeno s kerščanskimi čednostmi
se olepšati ter Jezusu dopasti, — izročuj in priporočaj
se zvesto in zaupljivo sv. Jožefu, naj te obvaruje pred
kervoločnimi volkovi, ki želijo Jezusa pregnati od tebe
in potlej tvojo ubogo dušo izdati satanu in jo prepustiti
divjim strastim ter tako večno pogubiti.

Toraj še enkrat: Imej stalno in terdno zaupanje
do sv. Jožefa!

Tudi jaz za slovensko mladino veliko upam od sv.
Jožefa; zato sem njemu posvetil in priporočil to izbirko
lepih mladostnih izgledov, da bi z njegovo pomočjo bolj
do serca šli in več koristili. Bog daj!

1. Blaženi Janez Berhmans.

Kakor ,,se zvezda od zvezde loči po svetlob?' (I.
Kor. 15, 41) in velikosti, tako se ločijo tudi služabniki
božji po gorečnosti svoji in po večnem plačilu. Vsi se
sicer bleščijo v nebeški svitlobi, ali nekteri vživajo ve¬
liko večo radost metno druzih, vsak po svojem zaslu-
ženji.

Ce se pa prederznemo zveličane v nebesih primer¬
jati, moramo pripoznati, da med mladostnimi priprošnjiki
in izgledi v nebesih se pred druzimi svetijo in bliščijo
tri imena: Sv. Alojzij Gonzaga, sv. Stanislav
Kostka in blaženi Janez Berhmans.

To so trije posebno izbrani svitli biseri, ktere je
sv. Cerkev posebej odkazala, da naj se vedno k njim

6

obrača kerščanska mladina. Ti se pred vsemi drugimi
imenujejo zavetniki ali patroni mladine. In kdor
koli kaže mladini izglede bogoljubnih otrok, teh treh
nikakor ne sme prezreti.

Vsi ti trije so pomerli se prav mladi. Sv. Stanislav
ni bil še celč 18 let star, blaženi Berhmans le 22. let,
5 mescev in sv. Alojzij samo 23 let, 3 mesce in 11 dni,
ko jih je Bog poklical k večnemu počitku v rajsko
veselje.

Kadar umerje izversten mladeneč ali blagodušna
deklica v cvetji svoje nedolžnosti v naj lepših letih,
tedaj se sliši iz ust vsih tistih, ki so poznali ranjcih
blagovitost in čednost, žalosten izdihljej: „Oh, zakaj je
ta blagodušni mladeneč tako zgodai umeri, zakaj je ta
blagoserčna deklica že ugasnila? Koliko bi bila lahko
koristila še na svetu, ki je tolikanj potreben dobrih
ljudi! Zakaj taki niso neumerljivi? ‘ Pa sv. pismo nam
daja odgovor in prelepi izgovor za vsako nedolžnost, ki
se zgodaj preseli v rajske višave: Življenje brez ma¬
deža je velika starost. Zgodaj je končal, pa je spolnil
veliko let; zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato
je hitel ga vzeti izmej hudobij." (Modr. 4, 9. 13. 14.)

Vsi trije so si bili že izvolili svoj stan: najpopol-
niši stan trojnih evangeljskih svetov v slavni Jezusovi
družbi. Ali med tem, ko so se pripravljali za ta vzvi¬
šeni poklic, jih je Bog k sebi poklical. Že so si bili
vsi trije naložili sladko butaro Jezusovo, terdno odločeni
jo stanovitno do smerti za svojim Zveličarjem nositi,
menili so, da znabiti še dolgo; ali Bog jim je pot pri¬
krajšal. S tem, da so se odločili za samostansko živ¬
ljenje, so Bogu že naprej darovali vse svoje življenje,
bodisi dolgo ali kratko; darovali so naenkrat, kar drugi
med svetom živeči darujejo le polagoma, zdaj nekaj,
zdaj nekaj, — darovali so svojo voljo za vselej. — Ve¬
liko bi bili še gotovo na zemlji storili, ko bi jim bila
previdnost božja odločila daljše življenje: pa kdor poznd,
njihovo mogočno priprošnjo, bo rad pripoznal, da so
storili v nebesih še več. Tisoče in tisoče mladenčev in
deklet se je rešilo in večno zveličalo, ker so posnemali
njihov izgled in so bili po zaupljivih prošnjah deležni
njihove mogočne pomoči.

7

Vsi trije so bili posebno goreči častivci presv.
Rešnjega Telesa in vsi trije priserčni ljubljenci Matere
Božje; vsi trije so neomadežno obranili sv. čistost in
umerli v kerstni nedolžnosti, v veliki svetosti.

Vsi trije so živeli blizo skupaj; komaj je ena luč
ugasnila, že je zasvetila druga. Po času nam je naj
bolj oddaljen sv. Stanislav, umeri je 1. 1568, ko je bil
sv. Alojzij skor pol leta star. Sv. Alojzij pa je umeri
1. 1591, in čez 8 let po njegovi smerti je bil rojen bla¬
ženi Berhmans, ki je umeri že v začetku 17. veka.

Ko pa ravno govorim skupno o teh treh angeljih
v človeški podobi, naj še omenim, da vseh treh deviška
telesa počivajo v Rimu. Sv. Alojzija in bi. Berhmansa
svetinje se častijo v imenitni cerkvi sv. Ignacija. Med
najznamenitiša poslopja rimskega mesta se sme prište¬
vati tako zvani .,Collegium Romanum 14 , od sv. Ignacija
vstanovljeno učilišče, ki je bilo v začetku neznatno, v
teku časa pa je postalo naj imenitniše na svetu, veli¬
kansko poslopje, s kterim je združena cerkev sv. Igna¬
cija. Do novejšega časa je bilo odločeno učnim mladim
Jezuitom, ,,skolastikom“, kar sta bila tudi sv. Alojzij
in bi. Berhmans ; razun vseučilišča je bila tudi gimna¬
zija, stanovanje za učenike itd. V tem poslopju v zgor¬
njem nadstropji, kamor se pride po stopnjicah 125 sto¬
pinj dolgih, sta stanovala sv. Alojzij in Berhmans. Koli-
krat sta morala dolgo pot storiti gori pa doli, toda z
največim veseljem na vsako željo svojih predstojnikov!
Med obojnim stanovanjem je bila le ena soba. Obe sobi
ste zdaj spremenjeni v lepo ozališani kapelici in v vsaki
je oltar, kjer se večkrat mašuje; soba v sredi pa veljd
za zakristijo. Tu se hranijo še razni spomini obeh svet¬
nikov ; med drugim več šolskih spisov, pisem do sorod¬
nikov sv. Alojzija itd. Kako mora pač pretresti vsako
verno serce ta posvečeni prostorček, ako pomisli na
svoje lastno stanovanje! Trupli obeh pa, kakor je rečeno,
ste v cerkvi sv. Ignacija. Na eni strani v posebni ka¬
pelici leži sv. Alojzij v prekrasni skrinjici, nad ktero
se vzdiguje veličasten oltar, na kterem se vsak dan sv.
maša bere in je večkrat tudi sv. Rešnje Telo izpostav¬
ljeno. Na drugi strani je kapelica Matere Božje in pod
njenim oltarjem leži truplo blaženega Berhmansa,

8

Svetinje sv. Stanislava pa so v drugem kraji, v
cerkvi sv. Andreja, blizo kvirinalske palače. Pri tej
cerkvi je bilo prizidano 'poslopje za novicijat, in ker je
sv. Stanislav umeri že kot novinec, je v tem poslopju
stanoval: soba, kjer se je učil v zdravih dneh in soba,
v kteri je umeri, ste zdaj skupaj v lepo kapelo prede¬
lani ; vrata so še iz njegovega časa. -—

Po času nam je naj bližnji blaženi Berhmans, zato
hočemo najpred o njem govoriti.

a) Pri ljubi materi.

Blaženi Janez Berhmans je bil rojen v Diestu na
Brabanskem 1. 1599. Sabota je bila njegov rojstni dan,
kakor bi bilo to že naprej imelo pomen ti njegovo ve
liko ljubezen do Matere Božje. Njegovi starši niso bili
imenitni in niso sloveli zarad bogastva, pač pa so bili
slavni^ po čednosti in pobožnosti.

Ze precej v pervih letih je bilo to dete nenavadno
ljubeznjivo krotko in dobrosereno. Prikupilo se je sle¬
hernemu, ki ga je videl tiho in mirno ležati v postel jici
z veselim angeljskomilim obrazkom in biserno jasnimi
očesci. Nikdar ni jokal, kričal ali sicer nadležen bi],
kakor je pri malih otročičih navada; temuč zmir je bil
vedrega in veselega obraza, če so ga pestovali ali v
zibel devali, če je bil kdo zraven njega ali ne; še ko

50 se mu po obrazu izpahnile boleče hraste, se ni jokal.

Velika sreča za to izvoljeno dete je bila, da je
imelo tolikanj dobro mater, ki je znala varovati pri
otroku prelepe natorne darove in je zvesto pazila, da bi
nikdar kaka napačnost ali strast ne kalila jasnote nje¬
gove čiste dušice; po drugi strani pa se je skerbno pri¬
zadevala, kar je moč, zgodaj ga privaditi molitve in
otročjih čednosti, ubogljivosti, pridnosti in zlasti zata¬
jevanja, ki je v pervih letih tolike važnosti.

Materni trud ni bil zastonj. Se le sedem let je bil
star in znal se je že čudovito premagovati ter marsikaj

51 odreči iz ljubezni do Boga in do bližnjega, zlasti pa
do ljubljenih staršev, n. pr. v spanji.

Spanje je za otroke dvakrat sladko in prijetno.
Janezek pa si ga je znal prikrajšati, in je vsako jutro

9

ravno z zgodnjim vstajanjem položil dragocen dar na
oltar ljubezni božje. Mati je imela navado zjutraj ob
odločeni uri ga poklicati. Neko jutro ga pride klicat.
Tiho odpre vrata, pogleda v spalnico in ravno hoče za¬
klicati: „Janezek, je že čas, vstani!“ Toda kaj zagleda?
Mali Janezek že napravljen kleči in pobožno moli poleg
posteljice. Mati ga noče motiti. Tiho spet glavo umakne
in prav rahlo zapre duri. Nič ne reče. Pa v sercu ji
je gotovo veselje glasno odmevalo in z lica si je obri¬
sala gorko solzo, ter priserčno zahvalila Boga, da ji je
dal tako dobrega otroka. Tako je zdaj molil vsako jutro
po leti in po zimi — klečč, s povzdignjenimi sklenje¬
nimi rokami.

Veselje in tolažbo, ktero je imelo dobro materno
serce vsled tega, se ne dd popisati. Vsa ginjena enkrat
vpraša: ,, Janezek, kaj pa vendar delaš tako zgodaj?“
Otrok je v zadregi, pa v svoji detinski odkritoserčnosti
naravnost pove: ,,Glejte zato vstajam tako zgodaj, da
molim, da bi mi ljubi Bog učenje blagoslovil. Če sem
zjutraj zgodaj pridno molil, se mi vselej učenje bolj po¬
spešuje. 11

O, koliko bi tudi tebi koristilo, mladi bravec, ko
bi nekoliko urniše vstajal, in klečč svojo jutranjo mo¬
litev vestno in stanovitno vsako jutro opravljal!

Od dne do dne je rastel blagi Janezek v modrosti
in čednosti; vedno veče veselje je delal svoji materi.
Materni migljaj mu je bil že povelje, ki ga je urno in
veselo brez obotavljanja opravil. Celo želje svojih star¬
šev si je prizadeval vganiti, ter se je po njih ravnal;
in takrat je bil naj bolj vesel, ko je njim veselje storil.

Pa prišla je zanj huda žalost. Oh, Janezku — ta¬
krat je bil devet let star — ljuba mati zboli! Pa ko
bi le kmali ozdravela! Že kratka bolezen materna dela
dobremu otroku toliko skerbi in žalosti, kako britko še
le je moralo biti temu blagemu dečku, ker mu je bila
več let bolna mati, ktero je tako priserčno ljubil!

Vendar samo žalovati in jokati se poleg bolne ma¬
tere, to še ni zadosti. Blaženi Berhmans je bolni materi
vse drugač pokazal svojo sinovsko ljubezen. Spoznal je,
da ravno ta materna bolezen je naj boljša prilika, ko
more vsaj nekoliko poverniti preobilne dobrote, ktere

Isgbdi. m. 2

10

je v zdravih dneh prejemal iz njene dobrotljive roke.
Karkoli je vedel, da bi utegnilo bolno mater tolažiti in
vedriti, vse je poskušal. In ker je ljubezen iznajdljiva,
ji je vedil vsak dan kako novo veselje pripraviti ter
ljubljeni bolnici slajšati britke ure, kolikor je le mogel.
Zdaj ji je kaj prinesel, zdaj kaj ponudi), zdaj kaj pri
postelji popravil, ali sicer kaj postregel, da bi draga
mati lože počivala; vedno je imel kaj poprašati ali kaj
povedati, da bi na bolezen bolj pozabila. Kedar je imel
kaj prostega časa, prihitel je k materi. In če je videl,
da je spet žalostna, začel jo je tako lepo tolažiti, po¬
sebno s tolažilnimi resnicami naše svete vere, da so se
mu kar čudili. Naj več pa je storil s svojo pobožno
molitvijo, ker veliko je molil za bolno mater, zlasti pri
sv. maši vsak dan. •

Kako rad bi videl, da bi to brali oni merzločutni
otroci, ki se še skor ne zmenijo ne za to, če zbolijo
mati ali oče, ali stari oče, stara mati, ali pa kdo drugi
v hiši. Bolniku silno hudo de, če drugi vpričo razgra¬
jajo, vpijejo, terdo stopajo in skačejo. Kdor nima z
bolnimi usmiljenja in sočutja, kaže jako slabo serce.

b) V cerkvi.

Drugi kraj, ki je bil Berhmansu enako priljubljen,
kakor prostorček poleg ljube matere v domači hiši, je
bila cerkev, hiša Božja. Saj od pobožne matere se je
učil ta sveti kraj nad vse ceniti in ljubiti. Dobre matere
so namreč vselej tudi pobožne, in ničesar bolj ne želijo,
kakor da bi bili tudi otroci pobožni. Zato jih prav
zgodaj učijo moliti, zgodaj jih v cerkev vodijo in skerbno
na nje pazijo, kako se tam vedejo pred živim Bogom.

Kako veliko veselje je Janezek materi napravljal
ravno s svojo priserčno pobožnostjo, sem že omenil. Pa
pobožni deček ni samo zato tako zgodaj vstajal, da bi
doma vsak dan zvesto opravljal svoje zjutranje molitve,
ampak se zlasti zato si je spanje pritergoval, da je mogel
iti vsak dan k sv. maši. Vsako jutro je bil pri dveh
ali treh ss. mašah; pa kako zbrano in pobožno! Naj
veče veselje mu je bilo, če je smel pri sv. maši streči.
O kako izgledno in spodbudno se je znal vesti pri tem

11

naj svetejšem opravilu! Ko bi bil angelj iz nebes prišel
in pokleknil pred altar, ne vem, če bi bil mogel veliko
lepše in pazniše opravljati to sv. nalogo. Gotovo so bili
angelji veseli, in ljudje so bili ginjeni videti takega
serafskega strežnika pri altarji, zamaknjenega v božje
skrivnosti naj svetejše daritve. (Ce si ti, ki to bereš,
znabiti tudi ,,ministrant“: ali se ti kaj vest budi, da bi
se sramoval in kesal svojega merzlega ali celo zlobnega
vedenja vpričo Najsvetejšega?)

Blaženi Berhmans se je pa v cerkvi in zlasti pred
altarjem zato tako sveto obnašal, ker je že v nežni
mladosti nekaj po človeškem podučevanji, nekaj po
božjem razsvitljenji sv. Duha dobro poznal Jezusa
v naj svetejšem Zakramentu.

Veliko hrepenenje je imel po pervem sv. obhajilu.
Kar čakati ni mogel več tistega srečnega dneva.

Neko jutro, bil je ravno velik praznik, je Berh¬
mans po navadi v veliki pobožnosti klečal in molil pri
sv. maši. Veliko ljudi je šlo k sv. obhajilu. Ko jih vidi,
kako se drug za drugim bližajo mizi Gospodovi, se na¬
enkrat zbudi v njegovem sercu nepopisljivo hrepenenje
po Jezusu. Nekaj ga tako močno vabi in vleče, da bi
šel tudi, on za druzimi. Serce mu glasno bije, oko se
žari. Ze se duhoven obernejo, že kažejo sv. hostijo,
rekoč: „Ecce, agnus Dei, ecce, qui tollit peccata mundi
•— Glej Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjemlje." Zdaj
so njegove želje po Jezusu tako velike, da se jim komaj
ustavlja, ter le z nekako silo še na svojem mestu ostane.
Ljubemu Jezusu je gotovo bilo všeč tako hrepenenje.
Zato mu navdd misel, naj gre k svojemu spovedniku
in naj jim vse razodene, kako mu je pri sercu in naj
jih prosi, da bi ga že skoraj pustili k sv. obhajilu.

Zamišljen pa veselega serca gre po sv. maši domu
in začne se pripravljati za preimenitno opravilo, ki si
ga je že tolikrat, zlasti pa ta praznik, tako goreče za¬
želelo njegovo pobožno serce. Resno premišljuje vse dni
svojega mladega življenja, da bi pred sv. obhajilom prav
popolnoma očistil svojo vest.

Ko meni, da je dovelj pripravljen, gre nek večer
k svojemu dušnemu vodniku. S svetim strahom se pri¬
bliža njegovim vratam in boječe peterka na nje. Ko

12

zdaj stoji to čisto jagnje pred milim obrazom svojega
skerbnega dušnega pastirja, mu naenkrat upade ves
prejšnji strah in zaupljivo začne govoriti: „Duhovni
oče! neko priserčno prošnjo imam do vas. Moje serce
tako hrepeni po sv. obhajilu, da ne morem več se ustav¬
ljati. Res, da sem še le 11 let star, in tudi nisem vre¬
den: pa bi vendar tako zelo rad!“ Na to obmolkne in
s priprosto detinskim očesom zaupno gleda v obraz do¬
brega spovednika in čaka odgovora. „Prav, dragi moj
Janko!“ mu na kratko odgovorijo modri spovednik,
„ničesar ti ne morem bolj privoščiti, kakor to srečo.
Le lepo se pripravljaj z izglednim zaderžanjem, in sve¬
tujem, da se tudi za dolgo spoved pripraviš." — „0",
zakliče zdaj srečni deček, ki ne ve, ali bi se veselja
smejal ali jokal, , sem že pripravljen; resno sem te dni
premišljeval in preiskoval vse svoje življenje, in zelč
bi bil hvaležen, ko bi precej nocoj smel dolgo spoved
opravljati." In komaj to izgovori, že kleči mali grešnik,
ali raji recimo mali svetnik, pred svojim spovednikom
in se obtoži vsega, kar je za greh imel. Ta ,,dolga"
spoved je bila pač kratka, ker težko, da je kdaj s
kakim ,,prostovoljnim" malim grehom do takrat Boga
razžalil in spovednik so ga morali le tolažiti in podučiti,
da bi ne bil imel kaj za greh, kar ni greh. O srečen
otrok!

Zdaj pa ni blagi deček skor druzega mislil, kakor
vedno le na sv. obhajilo. Gotovo je željno dneve štel:
Še 8 dni, še 7, 6, 5..., dokler ni slednjič, ko je bilo
vse v redu, kar je treba za to naj imenitniše opravilo,
ves vesel mogel reči: „Jutri!“ In ko se je tisto jutro
zgodaj zbudil — kako mu je bilo pri sercu — in ko
je šel s svojimi starši proti cerkvi, kaj je mislil — in
ko ga je zvonček milo povabil k mizi Božji, ko so
mašnik pokazali sv. hostijo, mu jo na jezik položili, oh
kaj je takrat čutil v svojem deviškem sercu: tega nisem
v stanu povedati; kaj tacega more le mladi svetnik
čutiti! Mašnik, ki so ga obhajali, so le toliko mogli
pričati, da se mu je že na obrazu bralo, kaj se je go¬
dilo v njegovem notranjem; angeljska spoštljivost v
deržanji, nebeško žarenje, ki se mu je svetilo v obličji,
vse je pričalo njegovo nenavadno serčno pobožnost.

13

Od tistega dne se mu je zdela cerkev še svetejši,
še prijetnisi kraj. Kadar je utegnil, je tekel, saj za ne¬
koliko trenutkov, Jezusa in Mater Božjo počastit. Ce
je iz šole domii prišel, in poterkal na vrata, pa mu na
večkratno terkanje ni prišel nikdo odpret, ni razgrajal,
kakor imajo drugi otroci navado, ampak mirno je šel
v bližnjo cerkev in tam sv. rožni venec molil.

Tudi je imel navado oi^ihdob vsak teden iti k
spovedi in na 14 dni k sv. obhajilu, kakor tudi o praz¬
nikih Gospodovih in Matere Božje. Po spričevanji nje¬
govega spovednika se je vselej za ss. zakramente pri¬
pravljal delj časa in z veliko pobožnostjo. „Pred sv.
obhajilom me je prišel vselej ponižno za odpuščanje
prosit. Pri svetem opravilu se je vedel tako pohlevno,
pobožno in častitljivo, da je bil kakor zamaknjen v
Boga. ‘

Da je pa sv. obhajilo — „krub močnih" — v tako
zdravem sercu, kakor je bilo serce blaženega Janeza,
budilo naj lepše in naj močnejše čednosti, to je očitno
in mi ni treba še posebej povdarjati. Kdor je za cerkev
tako vnet in goreč, ta je tudi goreč za vse, kar se ime¬
nuje dobro, sveto in blago.

c) V šoli.

Razun cerkve in domače hiše je za slehernega
otroka naj imenitniši kraj šola. Mnogim je že bila šola
podlaga zveličanja, mnogim pa tudi zarad napačne dru¬
ščine in druzih okoliščin perva nesrečna stopinja v po¬
gubljenje.

Ker je tedaj učenje, zlasti više šolanje, tolike važ¬
nosti za dušno zveličanje, pojdimo zdaj zaBerhmansom
še v šolo in poglejmo, kako se tam včde. Prepričali se
bomo, da boljšega učenca si učitelji niso mogli želeti,
kakor ja bil on. Imel je vse lastnosti izverstnega učenca;
posebno pa so se med druzimi odlikovale tri naj ime-
nitniše dijaške čednosti: stanovitna pridnost, po¬
hlevna vbogljivost in priserčna bogoljub-
no s t

Janez Berhmans je bil zelo dobre glave, jako bi¬
strega uma in čverstega spomina. Kar je le enkrat

14

prebral ali enkrat slišal, si je tako stalno zapomnil, da
mu je bilo lahko vse zopet zverstoma pripovedovati.
Toda mladenču bi naj boljše dušne zmožnosti nič ne
koristile, ko bi jih ne hotel pridno rabiti. To je tudi
Berhmans dobro spoznal in bil je precej od perve mla¬
dosti do smerti nenavadno priden in delaven.

Že do desetega leta si je bil pridobil najnavadniših
vednosti in pričel je že više nauke. Njegov takratni
učitelj je s prisego poterdil spričevanje: ,,Janez je bil
deset Ičt star, ko je postal moj učenec. Njegova prid¬
nost je bila izgledna, njegova* sterpnost nepremagljiva,
njegovo napredovanje urno, tako, da je krnali naj boljše
v razredu prekosil, in da je kmali došel one, ki so bili
po starosti in učenosti daleč pred njim.“

Da bi pa mogel še bolj vspešno napredovati in
ves čas učenju posvetiti, želel si je priti v kak tak kraj,
kjer bi ga nihče ne motil pri učenji, kakor se je to
doma seveda le prepogosto godilo. Če tudi še tako mlad,
je vendar že mislil na prihodnost in želel svoje učenje
tako vravnati, da bi postal duhoven. Božja previdnost
mu je naklonila tako priliko.

Takrat je bil za župnika pri Marijni cerkvi nje¬
govega rojstnega mesta nek duhoven iz premonstraten-
skega reda, P. Emerih. Ta vneti pater je v svoji hiši
podučeval več dečkov in jih odgojeval v kerščanski po¬
božnosti. Pridni Janez si je že več časa serčno želel
priti v to odgojišče. In ko ga neki dan oče vpraša,
kakšno poplačilo bi rad za pridnost in lepo vedenje,
mu berž odgovori; „Nobenega druzega ne, oče, kakor
to, da bi smel vstopiti v „vstav naše ljube Gospe“.

Oče ga usliši, in zdaj ves vesel hiti pridni šolar
k svojemu novemu učeniku. Tako mu je pokoren in
tako ga ljubi, kakor svoje starše. Čeravno je bila oče¬
tova hiša blizo, je vendar le prav malokrat prišel domu,
ker hotel je ves čas vestno porabiti. Če so se njegovi
tovarši igrali in razvedrovali, je on raji ostal v sobi, ter
bral ali pa molil. Se k mizi je skor vselej vzel kako
knjigo, in imel vedno odperto pred seboj. Nikdar ga
ni bilo treba priganjati k učenju, še braniti so mu mo¬
rali in ga siliti, da si je potreben počitek privoščil. Po¬
tlej se pa ni čuditi, da je bil vspeh tako sijajen, da ni

15

bilo nikdar nobene graje ali kazni zanj, pač pa vsako
leto pervo darilo!

V tem vstavu je ostal tri leta. Zdaj je bil 14 let
star. Neizrečeno rad bi bil še dalje ostal pri tako do¬
brem župniku. Toda starši niso mogli več plačevati
zanj. Sklenejo tedaj, da se naj gre rokodelstva učit.

Oče pokliče ukaželjnega dečka domti in mu raz¬
odene, kaj se je zastran njega sklenilo. Do zdaj je
Janez še zmiraj mislil, da bode enkrat duhoven. Zato
ga to nenadno sporočilo prav zelč osupne. Milo se začne
jokati, poklekne pred svoje starše in jih z vročimi sol¬
zami za božjo voljo prosi, naj mu vendar dovolijo še
dalje se šolati, da bode mogel postati duhoven. Tudi
jim obeta, da hoče, če je denar edini zaderžek, biti za¬
dovoljen z vodo in kruhom.

Te vroče prošnje omeče očetovo serce. Zdaj spre¬
meni svojo odločbo in Janeza ne sili več k rokodelstvu.
Poprašuje in skerbno pozveduje, kje bi se dalo kaj
dobiti, da bi si njegov dobri sin poleg učenja sam kaj
prislužil in si sam dalje pomagal.

Bog je poplačal njegovo prizadevanje. Častivredni
gospod Janez Freimont, korar stolne cerkve v Mehelnu
(Malimi), sprejme pobožnega in umnega dečka in ga z
vsem preskerbljuje, da more dalje študirati. Zato pa
mu mora Berhmans vsak dan pri sv. maši streči in
druga mala opravila zverševati.

Ves vesel take ponudbe se poslovi pri domačih in
se preseli 1. 1613 v svojo novo domovino v Mehelnu. Tam
obiskuje više latinske šole, naj pred v stari mestni učilni,
potlej pa, ko so Jezuitje prišli v Meheln, si izvoli novo
jezuitovsko šolo.

Tudi tukaj je bila njegova pridnost neutrudljiva.
Ker mu je zdaj zarad raznih opravil manj časa ostajalo
za učenje, je gostokrat v pozni noči še čul in izdeloval
svoje najoge, in zjutraj je bil spet na vse zgodaj na
nogah. Ca je moral svojega gospoda kam spremljevati,
je vzel vselej kake bukve seboj, da bi prav nič časa
ne zgubljal.

Toda kaj bi pomagala še tolika pridnost in ž njo
pridobljena učenost brez pobožnosti in serčne blagoduš-
nosti? Le tisti učenec je res vse hvale vreden, kteri si

16

zna poleg pridnega učenja tudi serce blago ohraniti in
ga še čedalje bolj lepšati in zboljševati.

Tudi na to stran je Berhmans sijajen izgled vsim
dečkom in mladenčem. Njegovi učeniki in sploh kteri
so ga poznali, kar prehvaliti ne morejo njegove dušne
lepote. Že pred imenovani njegov učenik pravi: ,,Nje¬
gova priprostost in čistost je bila tolika, da še po imenu
ni poznal grehov, kterim je mladina v teh letih tako
rada vdana, in prijateljstva z razuzdanimi dečki se je
ogibal kakor kuge, da bi nobeno zelo ne omadeževalo
njegove duše... Nikjer ga ni bilo večkrat videti, kakor
v cerkvi, nikjer manjkrat kakor na tergu.“ In na oče
tovo vprašanje, kako se sin včde, je ves vesel odgo¬
voril : ,,Srečen oče tacega sina, ki bo vaša naj slajša
tolažba, čast in slava vaši družini. Bog ga ohrani 1“
Nek duhoven njegovega rojstnega mesta, ki je imel pri¬
liko do dobrega spoznati lepoto njegove duše, ga ime¬
nuje „angelja, v kterem se sveti angeljska čistost in
devištvo". In njegov posebni dobrotnik že omenjeni
korar, ki je bil tri leta priča in deležnik njegove pri-
serčne dobrote in ljubeznjivosti, ga je ljubil kakor oče
svojega sina; kadar je govoril o njem, se blagi starček
solz ni mogel zderžati.

O njegovi vbogljivosti terdi neka priča, da je tako
hitro vbogal na besedo tistega, kteri mu je kaj ukazal,
da je bil videti kakor Tobijev angelj, ki je bil \edtx>
pripravljen storiti, kar se mu je reklo.

Kako zelč je čislal in spoštoval duhovski stan, nam
kaže ginljivo sporočilo, da se vpričo duhovna še pokriti
ni upal, ampak je ostal odkrit, če so se tudi njegovi
tovarši vsi pokrili; in če se mu je velelo, naj se po¬
krije, je težko in z vidnim premagovanjem vbogal.

Do svojih verstnikov in tovaršev je bil poln lju¬
beznjivosti, zmir tako prijazen, prizanašljiv in postrež-
Ijiv, da so ga vsi priserčno ljubili. Nikoli se ni z nobe¬
nim pričkal, in če je videl, da so se drugi kregali, šel
je precej proč.

Čeravno je bil revež, ki je le od miloščinje dobrih
rok živel, so si vendar sinovi žlahtnega rodu ^n bogatih
staršev v čast in srečo šteli ga svojega prijatelja ime¬
novati. če so kterikrat kaj napačnega govorili, pa je

1?

prišel Berhmans, so koj utihnili; če pa ne, je pri tej
priči sam zapustil druščino s sveto ritdečico v obrazu.
Pa ne samo ljubili, ampak tudi spoštovali so ga in bali
so se ga ter so poslušali njegove nauke in opominje-
vanja, kakor bi ne bil njih verstnik, temuč vse kaj več.
Toliko premore prava čednost in svetost!

Med njimi je bil deček zeld razposajen in razuzdan.
Večkrat je zasramoval pobožnega Berhmansa, se norčeval
in mu nagajal, kolikor je le mogel. Visokodušni deček
pa je vse preterpel, nikomur ni besedice o tem rekel
in nikdar se ni pritožil zoper njega. Kako plemenito!

Naj lepši kinč verlega dijaka pa je bila njegova
serčna pobožnost. Kako zelo pridno in lepo je molil
doma in v cerkvi, smo že povedali; zdaj naj dostavimo
le še nektere posameznosti o njegovi bogoljubnosti.

Posebno rad je premišljeval terpljenje Jezusovo;
in to že precej v otročjih letih. Ko se je bil naučil
brati, bral je naj raji o britkem terpljenji Kristusovem.
Nekega dne so se šli njegovi tovarši igrat, on pa se je
skril v nekak velik koš, in je tu dve uri ostal Ko ga
zapazijo v takem skrivališči, so vsi prepričani, da se je
spet zato skril, da je molil in premišljeval terpljenje
Zveličarjevo. Pozneje je v Mehelnu vsak petek obiskoval
postaje sv. križevega pota, ki je bil v tem mestu postav¬
ljen na očitnem kraji. Da bi bilo bolj zaslužljivo, hodil
je, če je bilo moč, skrivaj in bos na ta njemu naj ljubši
prostor. Po cele ure je klečal pred podobo Križanega.
Po sv. obhajilu je večkrat po dve ali tri ure molil in
se ginljivo zahvaljeval svojemu Zveličarju za preveliko
srečo sv. obhajila. Po noči celo je vstajal, da je skrivaj
molil, ko so drugi spali; še o polnoči so ga večkrat za¬
pazili, ko je ves zamaknjen molil kleče na terdih merzlih
tlčh.

Razun tega je bil pa tudi med delom in počitkom
ves v Bogu zbran in je znal prečudno lepo vse obračati
v čast božjo in svojo dušno korist. Ko so se začeli v
šoli pesništva učiti, je dobil nalogo, naj naredi pesmico,
kakoršno hoče in o kteri koli reci. Kaj, menite, si je
izvolil? O Jezusovem imenu je napisal tako lepo in
priserčno pesem, da so se mu učitelji čudili zarad um¬
nosti in tolike bogoljubnosti.

Izgledi. III. 3

18

Njegov gospod je imel angleškega psa. Tega je
privajal za lov povodnjih ptičev. V ta namen mu je
metal koščke kruha, da se je za njimi v vodo zaganjal.
Janez je gledal, kako pes na vsak migljej svojega go¬
spodarja pazi, kako urno spolnuje njegovo voljo, skače
v vodo, plava po reki in se neutrudoma zaganja, da bi
vjel kruhek, — in ves ginjen je zaklical: „Meni da
Bog večno plačilo, če ga vbogam in zvesto spolnujem
njegova povelja, njegove zapovedi; zato ga moram tudi
jaz naglo in radovoljno vbogati, kakor psiček svojega
gospoda."

Se prav posebno spomina in hvale vredna pa je
njegova velika pobožnost in ljubezen do Matere Božje.
Ko je bil še v Diestu, je velikokrat obiskal Marijno
cerkev, kjer je bila imenitna božja pot, imenovana
,,Sterma gora", uro daleč od mesta. Po poti tje in nazaj
je le molčal, molil natihoma sv. rožni veneč ali premiš¬
ljeval svete resnice. Pri jedi si je večkrat kaj pritergal
v čast nebeški Kraljici; ob sabotah in pred Marijnimi
prazniki se je redno postil. Ob Marijnih praznikih je
prejemal svete zakramente. In sicer Jo je veliko častil
z raznimi opravili ter se zaupno izročal in priporočal
Njenemu mogočnemu varstvu.

V Mehelnu so bili njegovi učeniki iz Jezusove
družbe osnovali v posebno počeščevanje Matere Božje
bratovščino Marijnih otrok. V to bratovščino so spreje¬
mali le naj pridniše učence, kteri so prosili za to milost.
Med pervimi je prosil in bil sprejet Berhmans. Zdaj se
je še bolj raznela njegova goreča ljubezen do Matere
Božje. Vsimudom te bratovščine je bil naj lepši izgled
in prizadeval si je na vso moč še druge vneti in pri¬
dobiti za Marijno češčenje. Svoja prejšnja češčenja je
še pomnožil; zlasti pa se je trudil Marijo v čednostih
posnemati, ker je bil prepričan, da tako češčenje je Njej
naj bolj všeč. V začetku vsacega mesca je šel predstoj¬
nika te družbe poprašat, ktere napake naj se dotični
mesec posebno odvadi in s kterimi čednostmi bi si mogel
Marijno ljubezen še bolj pridobiti.

Tudi iz Mehelna je še včasih romal na „Stermo
goro". Enkrat je šel o binkoštih tje z gospodom korar-
jem. Nazaj grede sta si zvolila drugo pot in sta zašla

19

v temen gozd. Nagloma pride tudi huda nevihta; tema
nastane skoraj kot po noči; le bliski strahotno razsvet¬
ljujejo drevesa; toča in dež se usuje na samotna ro¬
marja. Že dve uri sta tavala po gozdu. Slednjič prideta
na neko ozko stezo. Oba sta jahala. Zdaj pa stopi
gospod raz konja in veli Berhmansu naj naprej jaha;
sam je namreč hotel Boga prositi za pomoč v tej strašni
stiski. Nenadoma mu pride na misel, naj kliče na po-
magaje svetega angelja varha nedolžnega spremljevalca.
In res; komaj začne tako moliti, še enkrat strahovito
zagermi, potlej pa se hitro nebo ujasni in kmali zagle¬
data zvonik tistega kraja, kamor sta hotela priti. Du¬
hoven je to nebeško pomoč pripisoval za Bogom naj bolj
nedolžnosti in zaslugam svojega preblagega rejenca.

Jaz sem tudi te misli, zato kličem: O blaženi
Berhmans, prosi tudi za naše učence in učenke, da bodo
tvoj izgled posnemali in se rešili izmed nevarnih vihar¬
jev in si ohranili nepokvarjeno serce!

d) V samostanu.

Kdor ima veliko premoženje, ga naj bolj to skerbi,
kam bi shranil in kako skril svoj zaklad, da bi ga ne
zgubil in pa kako bi ga zavaroval, da bi se mu ne
manjšal, marveč še pomnožil.

Berhmans je bil tudi, čeravno še tako mlad —
17 16t je bil star, ko je zveršil navadne šole v Mehelnu
— velik velik bogatin! V posvetnem je bil sicer, kakor
že vemo, revež živeč o milosti druzih: a kako velikan¬
ski so bili njegovi dušni zakladi!

Se enkrat si v spomin pokličite, kar sem že po¬
vedal o tem preblagem mladenču in postavite si živo
pred oči to rajsko lilijo, ki ravno začenja razvijati svoje
krasno cvetje in pred nebom in zemljo razširjati svojo
prijetno vonjavo. Kaj si hočete lepšega in veličastnišega
misliti, kakor je ta izvoljeni mladeneč? Tako dobro je
izučen in izobražen v svetnih učenostih, a še veči moj¬
ster je v božjih vedah: kdo zna tako pohlevno ubogati
svoje više, kdo se zna tako krotko in ljubeznjivo vesti
do svojih verstnikov, kdo zna tako lepo moliti, kdo ima
tako serafsko pobožnost do presvetega Rešnjega Telesa,

20

tako priserčno ljubezen do Matere Božje, kdo je tako
čist in deviško nedolžen, kakor Berhmans? — Njegovi
učeniki po versti terdijo, da nobenega taeega ne poznajo
in on sam je nekje zapisal, da pred vsem se ima Bogu
zahvaliti za to milost, da ni nikdar nobenega smertnega
greha storil, in s prevdarkom tudi nobenega odpustlji¬
vega ne!

Ali se bomo še čudili, če zdaj to preblago dušo
skerbi, kje in kako bi zavaroval svoj obilni zaklad, da
bi mu ga svetni tatovi ne ukradli in peklenski ropar
ne odvzel? — Oh, kaj bi bilo, ko bi zdaj krenil na
napačno pot, kakor jih sto in sto stori, ko so dobro
začeli pa po Judeževo končali? Kako bi bilo žalovalo
Serce Jezusovo za takim belim jagnjetom in kako bi
bila Marija jokala za tako dobrim detetom!

Ali povejmo brez prilike: Berhmansa je zdaj silno
skerbelo, v kteri stan bi stopil, da bi nič doseda¬
njega ne zgubil, marveč da bi, kar moč veliko, na novo
pridobil; kajti dobro je vedel, da kdor ne gre naprej,
gre nazaj; kdor je svet, naj bo še svetejši; kdor stoji,
naj gleda, da ne pade, ker celč angelji so padli.

Dobro je vedel, da volitev pravega stanu je silno
važna reč, ker je v pervi versti odločilna za časno in
večno srečo; zato si je veliko prizadjal, da bi zagotovo
zvedel, kaj je v tej imenitni zadevi volja božja. Mnogo
reči ga je slednjič prepričalo, da je klican v Jezusovo
družbo sv. Ignacija.

Že samo po sebi je bilo njegovo dobro serce
nagnjeno za redovno življenje, ker je popolniše od svet¬
nega po evangeljskih svetih, ker je v njem manj opovčr
kerščanske popolnosti, nasproti pa več molitve in lepih
živih izgledov ter raznih pripomočkov za sveto vnemo
in gorečnost; in pa dobra dela posvečena z obljubo
imajo pred Bogom veliko večo vrednost, kakor ravno
taka dela navadnih ljudi.

To serčno nagnjenje ste posebno poživili dve knjigi,
ki ji je v dijaških letih dobil v roke, namreč pisma
sv. Jeronima, v kterih svetnik navdušeno govori o
puščavnikih, in pa življenje angeljskega mla-
denča sv. Alojzija iz Jezusove družbe. „Perva teh
dveh knjig", pravi, „me je pripravila do sklepa, da

21

svet zapustim in v kak red stopim; druga pa je obudila
v meni neko nagnjenje do jezuitovske družbe in mi
navdihnila želje vanjo stopiti/*

Ali samo nagnjenje mu še ni bilo zadosti; hotel
je imeti gotovost. Zato je še več molil, še bolj se za¬
tajeval ; sv. zakramente je začel v ta namen po dva¬
krat na teden sprejemati. Večkrat je zdaj obiskoval
svojega dušnega vodnika, ga popraševal za svet in se
njegovi sodbi polnoma podvergel. „Jaz sam ne vem“,
mu je odkritoserčno rekel, „kaj Bog od mene hoče; pa
pripravljen sem vbogati vsak migljej njegove volje. Le
povejte mi Vi v njegovem imenu, kaj je njegova sveta
volja. Vaša beseda mi bo veljala za njegovo besedo.“

Prav pravo gotovost pa je izvedel po Mariji, svoji
ljubljeni Materi. Nekega dne dobi Berhmans od svojega
dobrotnika pet in dvajset goldinarjev v dar za poljubno
porabo. Blagi mladeneč je urno odločen, kaj storiti
ž njimi. Razdeli jih v tri dele; en del odloči za uboge,
en del za Mater Božjo na „Stermi gori“, en del pa za
pobožnega duhovna Emeriha, naj pri Marijnem altarju
v Diestu nekoliko svetih maš opravi.

To je pomagalo; nekaj dni potem je bila reč ko-
nečno določena in Berhmans je ves vesel pritekel k
svojemu dušnemu vodniku z besedami: ,,Je že gotovo
— jezuit postanem. Presveti Devici sem obljubil, če
me sprejme v Jezusovo družbo, da hočem svetnik po
stati. Čutim, da Ji je moj dar všeč; storite še Vi po¬
trebne stopinje, da me bodo hoteli sprejeti.“

To se ve, da so z veseljem sprejeli takega mla-
denča, tako svetega ,,kandidata", ker jim je bil že od
pred dobro znan.

Imel je pa še veliko vojsko. Starši so se jako
prestrašili, ko so zvedeli njegov sklep. Sami in po pri¬
jateljih so mu mnogoverstno branili in odsvetovali. Ven¬
dar slednjič je pregovoril in s solzami preprosil tudi
starše, da so mu dovolili tem ložej, ker so bili tudi
sami bogoljubni. Zelo je bil vesel, ko je zvedel njihovo
dovoljenje. V pismu, v kterem se jim zahvaljuje, je po¬
sebno ginljivo brati, kako se vsim svojim priporoča v
molitev: „Storite mi dobroto in obiščite presveto Devico
na „Stermi gori" z mojimi tetami, z mojim bratom in

22

z druzimi mojimi prijatelji, ki mi dobro hočejo in želijo
zveličanje moje duše; pojdite tam k sv. obhajilu in po¬
tlej darujte Mariji in njenemu blaženemu Sinu mene s
tistim serčnim veseljem, s kterim je prečista Devica
Jezusa Kristusa darovala nebeškemu Očetu.“

Neko saboto, 24. sept. 1616, je bil sprejet v novi-
cijat. Neizrečeno je bil vesel te milosti. Pervi večer mu
je šlo le na jok samega veselja in ginjenja, in tudi po¬
zneje je mnogokrat Boga hvalil za to srečo, da sme
živeti v Jezusovi družbi.

Zdaj, zdaj še le se je začelo pri njem pravo ne¬
beško življenje; zdaj je stopal, kakor pravi sv. pismo,
z orjaškimi stopinjami po poti popolnosti. Na terdni
podlagi, ki si jo je bil že zunaj postavil in vterdil, je
zdaj pogumno dalje zidal prekrasno poslopje kerščanskih
čednosti in samostanske svetosti.

Nikdar ni rekel: dosti je, ali, ni treba več; nje¬
govo široko serce je želelo le več, le še več. Vse je
storil, kar je vedel, da ga more še više povzdigniti.
Vojskoval se je, kakor bi se moral vsak dober kristjan
vojskovati, z mečem na dve strani brušenim: po eni
strani, da bi se vsacega tudi naj manjšega greha obva¬
roval, po drugi strani pa da bi od dne do dne v dobrem
rasteh Njegova navdušenost je bila nepremagljiva in
neomahljivi njegovi sklepi: nikdar nobenega tudi naj
manjšega odpustljivega greha ne storiti, nikdar tudi naj
manjše redovne postave ne prelomiti, ali naj manjšega
povelja prednikovega ne zanemariti. Rad je ponavljal:
„Raji tisočkrat umreti, kakor naj manjši greh storiti!
Z vso mogočo skerbjo se hočem vsake naj manjše ne¬
popolnosti varovati in rajše umreti, kakor zoper samo¬
stansko pravilo ravnati; raji zdravje zgubiti, kakor naj
manjše pravilo prelomiti!“ V vseh čednostih se je hotel
odlikovati in v učenji naj više doseči, vse pa seveda
v čast Božjo in dušno zveličanje.

To svoje preblago prizadevanje je sam zapisal s
temi-le večnega spomina vrednimi besedami: „0e ne
postanem svetnik, dokler sem mlad, nikdar ne bom
postal 1“

Obširno mi tukaj ni popisovati njegove samostan¬
ske popolnosti, vendar nekterih poglavitniših reči, se mi

23

zdi, da ne smem zamolčati, ker so za sleherno mlado
serce tolikanj podučljive.

Po skerbnem dveletnem pripravljanji v novicijatu
mu je bila dovoljena trojna redovna obljuba, ki jo je
storil sabotni dan, 25. sept. 1618, in kmali potlej so ga
zarad njegovih dušnih zmožnosti in serčne blagovitosti
poslali v Rim, kjer je ostal do smerti.

Trojna obljuba! to mu je bil zdaj predragi biser,
ki ga je hranil na dnu svojega serca z vso mogočo zve¬
stobo in čuječnostjo. Prav po Jezusovem izgledu je
ljubil sv. revščino tako, da se je vsemu odpovedal in
tudi naj manjše reči ni maral svoje imenovati. Njegova
vestnost je bila v tej zadevi tako velika, da si še pri-
proste podobice ali košček papirja ni upal sprejeti ali
darovati ali posoditi brez dovoljenja viših. Ko nekikrat
ni imel prilike za dovoljenje prositi, pa je vendar od
sobrata sprejel podobico v spomin, je bil vsled tega tako
v sercu nemiren, da si je to zapisal v dnevniku za na¬
pako, ki jo hoče vedno obžalovati. Drugikrat je prišel
od kardinala Belarmina in so ga vprašali, kaj je dobil
za dar od kardinala, je odgovoril: „Nič; in ko bi mi
bili kaj ponudili, bi si bil ponudbo hvaležno odrekel/'
Belarmin to zve, se začudi in pravi: „Ravno tako bi
bil sv. Alojzij govoril in delal." — Ponošena obleka,
zastarela priprosta sobna oprava mu je bila najbolj všeč ;
a čisto in snažno pa je moralo pri njem biti vse.

Če mogoče, še bolj skerbno je varoval drugi biser,
sveto deviško čistost. Na podlagi kerstne nedolž¬
nosti, s ktero je v samostan prišel, je to angeljsko čed¬
nost zdaj še z novo obljubo posvetil, ter jo je z Božjo
in Marijno pomočjo pa z lastnim prizadevanjem ves čas
v naj lepši neomadežani lepoti ohranil. „Dve reči" —
tako je rekel sam svojemu dušnemu vodniku — „mi
dajate veliko tolažbo, za ktero ne morem Boga zadosti
hvaliti: da sem namreč deviško čistost v njenem cvetji
neomadežano ohranil, in pa da nisem nobenega odpust¬
ljivega greha vedoma storil." In o drugi priliki je ravno
tako odkritoserčno povedal, da nikdar tudi še celo no¬
bene misli zoper „angeljsko čednost" ni imel. Tako je
bil srečen, da celč nikakoršnih skušnjav ni imel zoper
sveto čistost; tudi v sanjah ni bil nadlegovan.

24

Tolika čistost in svetost je bila seveda posebna
milost božja. Toda milost si je treba sprositi, ali pa
zaslužiti. Oboje je bilo pri Berbmansu. — Njegova obilna
pobožnost nam je že znana; v samostanu pa si je se
pomnožil in spopolnil, kar je imel od pred v navadi.
Vsi so ga imeli za izgled v molitvi; kajti znotranja
serčna pobožnost se je tudi na zunanje kazala: klečal
je ves čas nepremaknjen s sklenjenimi rokami, z vese¬
lim nebeško ginjenim obrazom — ves zamaknjen. Raz
mišljenosti v molitvi še skor poznal ni. Ce je kako
cerkev obiskal, se je berž v molitev tako globoko za
topil in zamislil, da ga je moral njegov spremljevavec
večkrat poklicati in opomniti, da je že čas potekel. Ne-
kteri tovarši njegovi so zato prav radi blizo njega po
kleknili, da bi bili njegove pobožnosti deležni, da bi se
ogreli in vneli od njegove gorečnosti. Nek imeniten
gospod je bil tako ginjen, da je ravno zavoljo njega
začel pridno v cerkev hoditi. „Vselej ga vidim", je rekel,
„na odločenem tihem prostorčku klečati in moliti z ve
selo žarečim obrazom, s pobešenimi očmi, s sklenjenimi
rokami kakor svetnika; in res ga imam za pravega
svetnika." — Po šestkrat in še večkrat na dan je ob
iskoval presv. Rešnje Telo. Ker je hotel v vseh reččh
družim enak biti in na zunanje nič posebnega za-se
imeti, je sicer tudi on le ob nedeljah in praznikih pri
stopal k mizi Gospodovi, pa vselej z največim hrepe
nenjem in nenavadno pobožnostjo. ,,Vselej občutim", je
rekel, „čisto novo moč v sebi, kadar sem se nahranil
s tem kruhom močnih; moja duša hrepeni in koperni,
ko se teden h koncu nagiblje." Ce je med letom prišel
kak zapovedan praznik na nedeljo, je ves žalosten rekel:
,,Ta teden zgubimo eno obhajilo." — Prav posebno lju
bežen in pobožnost je imel do Matere Božje. „Ko je
bil že blizo smerti", tako pripoveduje njegov verstnik,
„sem ga nekega dne vprašal: Brat Berhmans, povejte
mi zdaj, kteri vam je bil naj imenitniši pripomoček za
zveličanje? Odgovoril mi je naravnost: To vam rad
razodenem: od tistega dne, ko sem se odločil za popol¬
nost se prizadevati, sem sklenil za podlago imeti po¬
božnost do presvete Device. In Njej se imam tudi zares
zahvaliti za vse, kar sem v tej zadevi dosegel." Tudi

25

sicer je večkrat rekel: „Če Marijo ljubim, sem gotov
svojega zveličanja in redovne stanovitnosti; če Marijo
ljubim, bom od Boga vse prejel, vsegamogočen bom."
V njegovih spisih se nobena reč večkrat ne ponavlja,
kakor sklep, Marijo ljubiti, in Njej zvesto in vdano
služiti: „Nikdar ne bom počival, dokler ne dosežem
prav priserčne ljubezni do svoje presladke Matere Ma¬
rije. “ Kakor se je zjutraj zbudil, jo je pozdravil, preden
je spat šel, se skoraj ni mogel dovelj vdano posloviti
od Nje; preden je kaj zavžil, preden se je šel učit ali
razvedrovat, in sicer brezštevilokrat med dnevom, Jo je
s sinovsko vdanostjo počastil. V vsaki potrebi je naj-
pred pri Njej pomoči iskal za-se in za druge. Njegov
tovariš, ki je bil ž njim v eni sobi, je na tem spoznal,
kdaj ga zelč glava boli, če je bukve odložil in začel
rožni venec moliti. Le-to molitev je zelo rad molil in
tako pobožno, da je na vse drugo med tem pozabil in
ni vedel, kaj se krog njega godi. Po noči v spanji je
imel pervi čas rožni venec ovit okrog roke, pozneje
okrog vrata. Njegov navadni izdihljej je bil: „Marijo
hočem ljubiti", ali pa, „Marija, Tebe ljubim!"

Ali je mogoče, da bi tako pobožno in molitveno
serce ne bilo ob enem tudi sveto in čisto?

Vendar ne le samo z molitvijo, ampak tudi z last¬
nim trudom in prizadevanjem si je kolikor toliko za¬
služil to posebno milost božjo.

Veliko se je premagoval in zatajeval v dovoljenih
reččh, pa mu je Bog dal milost, da za prepovedane cel6
skušnjav ni imel. „Vekomaj ne bom terpel nikdar tudi
naj manjše nepopolnosti, ktera bi utegnila nevarna biti
angeljski čednosti. Zato bom v hrani zmeren, v pogledu
zderžen, zastran prezaupljivega prijateljstva varen ; kajti
nečistnik je hujši, od satana." To je bil njegov terdni
sklep, ki ga je znal čudovito natanko spolnovati.

Dobil je n. pr. za spodbudno branje „svetega Av¬
guština obtožbe ali spoznavanja", kjer sv. Avguštin s
svetniško ponižnostjo očitno spoznava zmote svojih mladih
let. Berhmans začne brati, a precej nese knjigo nazaj,
rekoč, da mu to branje ne vstreza. Pri jedi je bil zmeraj
zelč zmeren, in če mu kakšno jedilo zarad zdravja ni
služilo, ni nikdar zahteval ničesar posebej. Kadar je

Izglcdi. III. 4

26

klečal ali sedel, se ni hotel naslanjati. Zlasti pa je vedel
svoje oči tudi v dovoljenih rečeh močno berzdati. Prazne
radovednosti ni nikoli terpel. Prav mnogih lepotij po
Rimu, ktere druge tolikanj zanimajo, ni hotel iti gledat;
enako mu za očitne (če tudi poštene) veselice, za ne-
čimerne bliščeče slovesnosti ali za tako zvane ,,parade"
ni bilo čisto nič mar. Kako zeld je imel oči v oblasti,
kaže tudi to-le. Njegovi soueenci so včasih nalašč kak
šum ali ropot napravili, premotiti ga, da bi se ozerl
proti tisti strani, pa je bilo vse zastonj.

Rad je bil vesel, tako da so mu sploh rekli „bratec
Veseli", a zraven je bil pa tudi v vsem govorjenji in
obnašanji tako moder, tako spodoben, da so ga tudi
sploh imenovali „patra Modesta" (Spodobnika) in da se
je reklo: „Ko bi se zgubile sv. Ignacija pravila o spo¬
dobnem zaderžanji, bi jih vse lahko spet na njem našli,
ker ga je spodobnost sama".

S tem in še mnogoverstnim drugim zatajevanjem,
glejte, se je vrednega storil tolikih milosti.

Glede tretjega bisera redovnih obljub: svete po¬
korščine, moramo ponavljati, kar je bilo že rečeno,
da je popolnoma daroval za vselej svojo voljo in bil
pripravljen raji življenje dati, kakor pa v naj manjši
reči ravnati bodisi zoper živo povelje svojih viših ali
pa zoper pismeno pravilo svojega reda. „Raji tisočkrat
umreti, kakor najmanjše izmed svojih pravil radovoljno
prelomiti", je večkrat rekel.

Kako natanko se je deržal svojega sklepa, lahko
razvidimo iz te-le dogodbe. Sholastikom' je bilo namreč
v pravilih prepovedano, tudi na domačih vertih med
sprehodom sadje tergati ali pobirati. Nekega dne gre
z dvema drugima tovaršema memo drevesa, pod kterim
je še nekaj orehov ležalo. Eden jih hoče pobirati, a
berž se Berhmans oglasi, da ni dovoljeno sadja jemati.
Uni pa meni, da „ni tako ostro in natanko umeti do-
tična prepoved, ker pobiranje je že minilo, in kar ostane,
je tistega, kteri najde". Zdaj Berhmans omolkne, ven¬
dar pa omeni drugemu sobratu: „Jaz sam za-se bi tega
ne storil in bi nikdar ne hotel tako razlagati pravil."

Zlasti težko je v samostanu, kjer je toliko različ¬
nih ljudi, vedno ohraniti bratovsko ljubezen do sleher-

27

nega. Pa tudi vtem je bil Berhmans izgled vsim drugim.
Svoje brate ljubiti se njemu ni težko zdelo; ne le zato,
ker je v njih ljubil Jezusa samega, ampak imel je še
drug vzrok. Berhmans je bil namreč silno zadovoljen
s svojim stanom, in je goreče ljubil Jezusovo družbo,
kakor svojo mater. Ponosen je bil, da se sme imenovati
njenega sina; drago in ljubo mu je bilo vse, kar je bilo
z družbo v zvezi. To vidimo iz neke posebne zjutranje
pobožnosti, ki jo je imel v navadi in jo je tudi zapisal:
„Ce primes redovno oblačilo, poljubi ga priserčno preden
ga oblečeš, in veseli se v sercu, da smeš zopet ta dan
nositi obleko Kristusovo!" Nazadnje je tudi prosil, da
smd v^redovni obleki umreti.

Ce je pa že jezuitovsko obleko tolikanj čislal, kaj
še le one, ki so jo nosili! Nekikrat je srečal patra, ki
ga še ni pred nikdar videl. Prav prijazno in ljubeznjivo
ga pozdravi kakor starega znanca. Tovariš ga začuden
vpraša, ali poznd onega patra, da ga je tako priserčno
pozdravil? „1 no", mu Janez nekako ponosno in živo
odgovori, „saj je naš brat"! — Do vsih je bil vedno
prijazen; nikogar ni prederzno sodil, o nikomur slabo
govoril; kar ga je kdo prosil mu je storil, še prosto¬
voljno je za druge opravljal naj ponižniša dela; posebno
lepo pa je znal bolnim streči in jih tolažiti ter je naj
raji take obiskoval, ki so bili od druzih manj obisko¬
vani. Kako zelo dobro serce je imel do vsih, se naj
lepše iz tega spoznd, da si celč ni upal preveč hvaliti
onih, ktere je vse hvalilo — „zato ne", je menil, ,,da
bi ne bili ponižani drugi taki, ki niso enako pohva¬
ljeni".

Sploh na vse strani je bil izversten, tako izversten,
da si boljšega ni bilo želeti. Njegov predstojnik P. Ce-
pari, ki je imel naj bolj priložnost ga poznati, piše med
drugim: ,,Ko bi bil Janez le v eni čednosti izversten,
bi se v velikem številu gorečih bratov še drugi dobili,
da bi mu bili kos. Ali vse čednosti v tako popolni meri
v eni duši združene videti: to preseže tako zelč vsak¬
danjost, da mora vsak stermeti in čuditi se takemu čudu
milosti božje. Berhmans je z odločno in stanovitno voljo
ter z božjo pomočjo res tako visoko dospel, da so bila
vsa njegova dela popolna... Blizo pet let je bil v našem

28

redu, kjer se natanko pazi na vsako naj manjšo napako;
in vendar ni nobeden, ne prednik, ne učitelj, ne novi¬
nec, ne součenec, ali kdo drugi v vsem vstavu, pri njem
mogel zapaziti naj manjšega greha. ... In če je že za¬
voljo ene same v popolni meri pridobljene čednosti člo¬
vek časti, občudovanja in posnemanja vreden, si pač
vsak lahko misli, kako čudovito in ob enem dobrodejno
je bilo za nas, toliko in tako popolnih čednosti v enem
samem mladem sercu videti v naj lepšem in prijetnišem
soglasji. Vsim se je zdel bolj nebeškim angeijem podo¬
ben, kakor slabostnim zemeljskim ljudem.“

e) Na smertni postelji.

Berhmans ni bil sicer posebno terdnega zdravja.
Vendar bi ne bil nihče pričakoval pri njem tako zgodnje
smerti.

Okrog mesca julija 1. 1621 so mu jele smertne
misli prihajati in so mu zbudile čedalje veče želje, svet
zapustiti in se preseliti v rajsko veselje. Nekemu patru
je zaupljivo rekel, da nekaj časa že ga nič kaj več ne
veseli na svetu; zdi se mu, da je že dovelj dolgo živel:
„ko bi mi Bog dal znamnje za odhod, bil bi s tem za¬
dovoljen".

Nekoliko dni poznej je nekemu druzemu rekel:
„Pater, ne verjamete, kako zel6 hrepenim, da bi me
kmali smert z mojim Bogom popolnoma zedinila!" —
,,Ali dragi brat", mu oni odgovori, „se li tako priprav¬
ljenega čutite pred Boga stopiti, da vam smert kar no¬
benega strahu ne dela?" — „Res, da nisem tako pri¬
pravljen umreti, kakor bi moral biti", odverne Berhmans,
„nekaj dni duhovnih vaj bi si želel pred. Vendar tudi
tako, kakor sem, bi se smerti ne ustrašil."

Zadnji čas je bil le še s telesom na zemlji, njegov
duh pa je bil pri Bogu, vtopljen v nepogasljive želje
ž Njim se. zediniti za vselej. Večkrat so bile iz njegovih
ust slišati besede: ,,Oh, kako gorim ljubezni; da bi le
že skoraj se raztergale vezi, ki me še na telo navezu¬
jejo! Vendar vse, kakor Bog hoče."

. Na sv. Ignacija dan, 31. julija, je na listu svetnika,
kteri mu je bil za mesec avgust v posebno češčenje od-

29

bran, bral besede: „Čujte in molite, ker ne veste ure
ne dneva“. Zdaj je bil prepričan, da sp njegove želje
uslišane in da mu je že konec blizo. Cez en teden je
resno zbolel in v štirnajstih dnčh je bil merlič.

Bolezen, umiranje in pogreb je za človeka naj bolj
podučljiva pridiga, in zlasti ginljivo je gledati umirajo¬
čega svetnika. Gotovo nam bo koristno, če se tudi mi
v duhu preselimo za 260 let nazaj in obiščemo blaženega
Berhmansa v zadnji bolezni.

Že 5. avgusta, praznik Marije Snežnice, se ni dobro
počutil. Vendar je šel še z druzimi na daljni sprehod
in veselil se je ž njimi, kakor po navadi. Drugi dan se
je pri nekem učenem razgovoru, v kterem je zopet po¬
kazal veliko bistroumnost in preblago serce, tako zeld
utrudil, da naslednjo noč ni mogel kar nič spati, ker
se ga je bila huda merzlica lotila. Bolezen se je čez
dan ponovila, in moral se je vleči. Smehljaje je rekel
svojemu profesorju, ko ga je obiskal: „Glejte, častiti
pater, ali vam nisem rekel? Cujte in molite, ker ne
veste ure.“

Naslednji dan, 8. avg., bila je nedelja. Prejel je
sv. obhajilo, bolezen je pojenjala, zdravnik ni spoznal
nevarnosti. Ginljiva je bila tudi zdaj njegova vestnost.
Nekaj dni prčd se je bila začela v Rimu neka nalez¬
ljiva bolezen, in predniki so v samostanu prepovedali
k takim bolnikom blizo stopiti. Berhmansa so tudi mnogi
obiskali, pa nihče ni pri njem na tako bolezen mislil.
On pa si je bil povelje dobro zapomnil in če se je hotel
kteri približati, mu je smehljaje zaklical: „Le preblizo
ne, le nikar preblizo; saj ne veste, če ni moja bolezen
tudi nalezljiva!“

Pod večer se ga je lotila zopet huda merzlica.
Drugi dan se je bolezen že nevarna zdela zdravniku,
zato mu je zapisal zdravilo. Berhmans se pokriža in
zavžije zdravilo, potlej pa reče pričujočemu patru: „Zdaj
sem odkosil; spodobi se, da se zahvalim; ali bi mi ne
hoteli pomagati, da opravim „molitev po jedi“ ? Pater
moli in pobožni bolnik odgovarja.

Tudi ta večer se je merzlica ponovila. Vendar je
bil vkljub hudim bolečinam ves vesel, ker je menil, da
bo drugo jutro (10. avg.), na dan sv. Lavrencija, z dru-

30

zimi vred smel sv. obhajilo prejeti. Toda strežnik mu
omeni, da sicer ni navada, da bi bolniki tudi ob delav¬
nikih bili obhajani, pa da hoče pri predniku za dovo
Ijenje prositi. Pri tem sporočilu se blagemu bolniku serce
zeld užali, a vendar hitro poprosi: „Ne, ne, nikarte prositi;
kar je v navadi, tega se deržimo." — Kmali potem je
prosil strežnika, naj med njegovo boleznijo sobo pridno
zrači in vse lepo pospravi ter skerbi, da bratje, ki so
tako prijazni in ga obiščejo, ne bodo čutili zavoljo njega
naj manjše zopernosti. Res blaga duša! V smertni bo¬
lezni sebe pozabi in le na postrežbo druzih misli!

Do zdaj se zdravniku še ni zdelo tako nevarno,
čeravno so se kazala znamnja pljučnega vnetja. Ali
tisto noč pred sv. Lovrencem je zeld opešal in je bil
potem ves dan jako slab. Zvečer ga vpraša prednik, če
bi se mu kaj hudo zdelo, ko bi ga hotel Gospod v krat¬
kem k sebi poklicati? Bolnik odgovori, da ne, in med
drugim pravi: ,,Kar mene zadeva, sem popolnoma vddn
v voljo božjo, čeravno bi veliko raji imel, da grem, kakor
da ostanem/' Tudi je ukazal prednik strežaju, naj po
noči bolnika kar nič samega ne pusti.

Berhmans poskuša spati, pa ne more. O polnoči
se že začne strežniku njegov stan jako nevaren zdeti,
in mu opomni, da bi bilo dobro, ko bi zjutraj sv. po¬
potnico prejel. Pri teh besedah se tako razveseli, da se
vzdigne in strežnika radostno objame. In ko se začne
ta britko jokati, ga tolaži, rekoč: ,.Ljubi brat, kaj de¬
late? Ne jokati, ampak veseliti se morate z menoj! Bolj
vesele novice bi mi ne bili mogli razodeti “ Kmali potem
vzame križ v roke in se začne z ginljivo pobožnostjo
pogovarjati z Zveličarjem. Potlej prosi strežnika naj
vzame papir in černilo ter naj pismo piše, kakor bo
narekoval. In zdaj začne z milobnim glasom: ,,Svojega
preljubega patra Generala prosim za odpuščanje, in z
žalostjo čutim, da sem bil v družbi tako nevreden sin.
Zahvalim se tudi svoji preljubi materi Jezusovi družbi
za velike dobrote, ki jih je meni nevrednemu skazovala.
Zahvalim se patru predniku in svojim učenikom (ktere
našteje vse po imenu) za ves trud, ki so ga imeli z
menoj. Zahvalim se bratom strežnikom, ki so mi tako
ljubeznjivo stregli. Zahvalim se vsim, kteri so me v tej

31

moji kratki bolezni obiskali. Želim, da se žimnica iz
postelje na tla dene, kadar bom obhajan, in da bodo
novi bratje pričujoči. Ker svojih ljubih očetov in bratov
v daljavi in bližavi ne morem objeti, prosim patra pred¬
nika, naj skerbi, da bo to kdo drugi za-me storil, kakor
je v družbi navada (če kdo daleč odpotuje). Želim v
družbeni obleki umreti. Prosim, da se to pisanje patru
predniku da v roke.“

Zdaj začne spet moliti. Ob dveh po noči želi pred¬
nika. Ko pride, ga najpred prosi za odpuščanje, ker ga
v počitku moti in potlej razodene želje, da bi rad se
o pravem času spoved opravil. Po spovedi se še nekaj
časa pogovarja in razodeva veliko veselje zato, ker bo
kmali umeri. Prednik mu obljubi spolniti prošnje, ktere
mu je bil pred strežnik spisal.

Po odhodu prednika Berhmans le za to skerbi, da
bi prav pobožno sprejel ss. zakramente in da bi bilo
vse lepo pripravljeno, kakor zahteva svetost tako ime¬
nitnega djanja. Strežnika prosi, naj mu noge umije za
sv. poslednje olje.

Kmali po štirih ga obišče njegov sodeželan slavni
P. Kornelij a Lapide, in ga popraša, če čuti še kake
skerbi ali nemirnosti? Berhmans povzdigne svoje jasno
in veselo oko ter smehljaje omeni: „0, prav nič ne. Le
to bi Vas prosil, dajte mi malo vode, da si usta izplah-
nem in roke umijem; kajti kmali bom ss. zakramente
sprejel. “

Potlej na tla položijo žimnico in na njo denejo
svetnika v jezuitovski obleki, kakor si je bil sprosil.
Kdor ga je videl v toliki ponižnosti na tleh ležati in
je slišal njegove vroče izdihljeje, zdaj k Jezusu, zdaj
k Mariji, se solz ni mogel zderžati.

O poli petih pridejo prednik s presvetim Rešnjim
Telesom in za njim mnogo patrov in vsi mlajši redov¬
niki. — Berhmans opiraje se poklekne na ubornem le¬
žišči; sam moli očitno spoved in na to z navdušenim
slovesnim glasom govori: Spoznam, da tukaj pred menoj
je pričujoč edinorojeni Sin Boga vsemogočnega Očeta
in presvete Device Marije. Zagotovim, da hočem živeti
in umreti ko pravi sin svoje svete matere, rimsko-kato-

32

liske Cerkve; zagotovim, da hočem živeti in umreti ko
pravi sin presvete Device Marije; zagotovim, da hočem
živeti in umreti ko pravi sin družbe Jezusove.“ — Pri
teh nepričakovanih, tako čuteče izrečenih besedah je
vse ostermelo. Med deljenjem svete Popotnice in sv.
poslednjega Olja so vsi jokali, Berhmans edini je bil
utolažen in vesel in je sam s krepkim glasom mašniku
odgovarjal, ker drugi vsled silne žalosti niso mogli.

Po sv. opravilu ga vpraša prednik, če ima še kaj
sporočiti. „Ce se Vam prav zdi", reče, „povejte vsim,
da moja naj slajša tolažba v tem le trenutku je ta, da
ves čas svojega redovnega življenja nisem prostovoljno
storil nobenega odpustljivega greha, in ne včm, da bi
bil kdaj vedoma prelomil ktero naših pravil, ali pa kako
povelje svojih viših."

Med dnevom se je veliko molilo za njegovo ozdrav¬
ljenje. Po višem razodenji je to tudi vedel in se je bal,
da bi ne bilo zoper voljo božjo. Zvečer je prosil, naj
se mu bere o smerti sv. Alojzija. Ko bravec pride do
tam, kako je sv. Alojzij začel peti „Te Deum", ko je
zvedel, da bo umeri, začne tudi on zahvaljeno pesem
moliti; okolistoječi mu pomagajo.

Ko strežnik opomni, da mu gre proti koncu, po¬
prosi, naj se mu da razpelo (križec). Z levico prime
razpelo, z desnico pa sname z vrata molek. ,,Tudi bu¬
kve, v kterih so pravila", prosi, „mi dajte sem“. Dajo
mu. „Ne teh", pravi, ,,v teh ni pravil za sholastike".
Zdaj mu ponudijo druge; ves vesel jih sprejme, rekoč:
„Te so prave, lepo zahvalim". — Potem ovije bukve
in razpelo z molekom, s priserčno pobožnostjo pritisne
vse troje na serce in pravi: „To je troje mojih naj dražih
reči na svetu; s temi tremi rad umerjem". Potem jih
poljubi, si jih pritisne na serce in jih še enkrat poljubi.

V četertek, 12. avg. zjutraj, mu prednik zapove,
naj moli za ozdravljenje, ako je božja volja. Kakor
jagnje, ki ne poznd lastne volje, koj uboga in začne
moliti. Ta dan, zadnji v življenji, je imel prav veliko
obiskovavcev. Vsak ga hoče še enkrat videti, še enkrat
govoriti ž njim. Vsakemu kaj posebnega naroči, skor
vsim pa prigovarja, naj Marijo častijo.

33

Za spodobnost je bil tako skerben, da je odejo
vedno do obraza potegoval in je nekega patra posebej
prosil, naj mu on to stori, ko sam ne bo več mogel.

Ravno tega patra je zvečer prosil, naj ga nikar ne
zapusti, ker to noč bo prišla odločilna ura, češ, da bo
imel še veliko vojsko, ktero mu je satan pripravil. Drugi
so sami želeli pri njem ostati čez noč; kteri pa so od¬
hajali, jim je rekel, da bodo še lahko pri njegovi smerti.
Tudi je z gotovostjo napovedal, da bo zadnji trenutek
popolnoma pri zavesti in še mogel govoriti, in rekel je,
da bo zjutraj umeri, nekoliko pred ali pa nekoliko po¬
tlej, ko bo šolski zvon zapel. — Kar je napovedal, se
je zgodilo.

Okrog desetih je prosil pričujoče, naj bi pričeli
molitve za umirajoče, ker bi ob drugem času morda ne
bilo tako prilično. Sam je še molil ž njimi. Potem je
poskušal nekoliko spati, in ker ni mogel, se je obernil
in začel s prijetnim radostnim glasom peti „Ave maris
stella — Zdrava morska Zvezda". Pri odstavku „mon-
stra te esse matrem — skazi se mi mater“, je naenkrat
obstal, se vzdignil in zaklical: .,Molite, napad hudobnih
duhov ni daleč in bojim se". Pa kmali se da spet uto-
lažiti; posebno ko ga opomnijo na Mater Božjo.

Okrog polnoči se naenkrat hitro vzdigne s postelje;
pogled mu je na kviško obernjen, ustnice se mu tresejo,
obraz preplašen in s presunljivim glasom zakliče: „Ne,
ne, tega ne storim! O Gospod, tebe razžaliti? O Marija,
ne, tvojega Sina ne žalim! Bog me varuj tolike nesreče!
Raji umreti! O tisočkrat rajši umreti, stotisočkrat, mili-
jonkrat rajši umreti!" Več časa je ponavljal: „Milijon-
krat umreti! milijonkrat umreti!" Vsim, ki so ga slišali,
se je smilil, in pokleknili so in goreče zanj molili. Ma¬
homa se oberne na stran ter odločno in serčno zakliče:
„Proč, satan, poberi se!“ Na to vzame križ, molek,
pravila in neke svetinje ter jih kaže peklenskemu so¬
vražniku, rekoč: „To-le je moje orožje!" Zdaj začne
vsako posebej pregledovati, kakor pregleduje vojščak
svoje orožje, ter govori: „Kaj bi se bal? Ta križ —
premagal je pekel! Molek: deviška Mati je satanu
glavo sterla! Moja pravila: zato so, da se satanovo

Izgbdi. m. 5

34

kraljestvo uničuje! Te svetinje: svetniki so satana
premagali!"

Potlej dene križ in svetinje na stran, molek si obesi
okoli vrata in začne liste v bukvah preobračati. Pa bere
le napise pravil; še le ko pride do obljube, jo glasno
in pobožno ponovi. Vojske je konec. Nekaj časa še moli
z druzimi. Ob dveh mu začne žila pojemati, — nič več
ne more govoriti, le gibanje ustnic naznanja, da je še
pri zavesti. Večkrat hoče križ k ustam nesti, pa ne more
več; ko mu pomagajo, ga z veliko pobožnostjo poljubi.

Vsi so željno pričakovali, ali bo še spregovoril,
kakor je rekel. Ob petih se mu začnč ustnice hitro
premikati — eden ga vpraša, kaj želi? ,,Oh, govoril bi
rad!" reče s slabotnim glasom. — „Recite v sercu naj¬
svetejše ime Jezus!" Berhmans napne vse moči in dva¬
krat glasno izreče: „Jezus, Jezus!" in spet je tako lahko
govoril, kakor pred!

Ob šestih mu prednik reče: „Zdaj, moj sin, grem
maševat. Pa varujte, da mi ne umerjete, preden nazaj
pridem". Berhmans se zasmeja, vesel tega zadnjega po¬
velja, Jn pravi: „Bom, bom počakal, oče".

Še enkrat ga hudobni duh napade, toda za malo
časa, in prejšnji radostni mir se mu poverne. Po maši
pride spet prednik, in Berhmans je ves vesel, da je
mogel zadnje povelje spolniti. Bil je še tako pri polni
zavednosti, da je vse še za druzimi molil, in da je koj
zapazil, ko se je v litanijah Matere Božje nekaj izpu¬
stilo, ter je sam pobožno pridjah Večkrat se je ozerl
in priklonil proti podobi Marijni.

Ko je bilo četert čez osem, je terdno uperi oko na
križ, ki ga je z molekom in pravili terdo v rokah deržal
in nič več ne odložil. O poli osmih je še enkrat pobožno
izgovoril imeni „Jezus in Marija" in njegova prelepa
duša je zapustila enako lepo deviško telo, da se z Bo¬
gom in z Marijo združena vekomaj veseli. Bilo je v
petek, 13. avgusta 1621. Berhmans je živel 22 let in
5 mescev, 5 let v Jezusovi družbi, 5 let na gimnaziji,
5 let v začetnih šolah. Njegovo ime je nepozabljivo, ker
je zapisano v bukve življenja.

35

2. Sy.  Alojzij.

Ob Jezusovem času je živel v sveti deželi jako
priden mladeneč. Svoje starše je priserčno ljubil; pa
tudi z vsemi druzimi ljudmi je bil dober. V službi božji
je bil natančen, v vsem vedenji spodoben in sramežljiv.
In da ob kratkem vse povemo : ta mladeneč je bil vesten
spolnovavec zapovedi božjih.

Pa človeško serce tu na svetu nikoli ne more biti
tako dobro, da bi smelo popolnoma zadovoljno biti samo
seboj; marveč v blagem sercu se vedno ponavlja opo¬
min : „Kdor je pravičen, naj bo še pravičniši; kdor je
svet, naj bo še svetejši!"

Tako tudi je bilo v sercu omenjenega izraelskega
mladenča. Čeravno mu vest ni nič posebnega očitala,
vendar ni čutil pravega dušnega miru. Zlasti kar je jel
poslušati Jezusove nebeške nauke, odkar je bil priča
Njegovih božjih čudežev, mu nekaj v sercu ni dalo več
mini in pokoja. Sklene tedaj z Jezusom samem o tem
govoriti.

Neki dan se mu ponudi vgodna prilika in kar tam
na cesti poklekne pred Njega, da bi odkril in olajšal
svoje nemirno serce. „Dobri Učenik 1“ začne prav zaup¬
ljivo, „kaj naj storim dobrega, da zadobim večno živ¬
ljenje?" — Jezus mu veli: ,,Ako hočeš iti v življenje,
spolnuj zapovedi." In na daljno vprašanje: „ktere?"
mu Jezus našteje nektere izmed 10 zapovedi in mlade¬
neč lahko precej spoznd, da Gospod meni zapovedi, ki
jih je Bog dal na Sinajski gori med bliskom in gromom.
' Zato ves vesel zakliče: ,,Učenik! vse to sem spolnoval
od svoje mladosti. Kaj še manjka?" Jezus pa se je
vanj ozerl in ga je ljubil ter mu rekel: „Enega ti
manjka; idi, prodaj, kar imaš in daj ubogim, in bos
imel zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj." On
pa je bil zavoljo te besede žalosten in je pobit proč šel;
imel je namreč veliko premoženja.

Pač škoda za dobrega mladenča, da ni imel toliko
serčnosti, da bi bil še to storil, kar mu je Jezus nasve-

36

toval, ker je že tako gkerbno spolnoval to, kar je za¬
povedano. Zgodilo se je, kakor se pri mlačnih tako rado
zgodi, da je bil samega sebe žalosten, a še bolj žalosten
ga je bil Jezus.

Pa kar ta mladeneč ni storil, storil je dobrih 15 sto
let poznej drug blagoserčen mladeneč. Bil je tudi zelč
bogat in imenitnega rodu; pa vse je daroval: čast in
premoženje, in še samega sebe Jezusu. Kdo ne pozni
najboljšega izmed najboljših mladenčev? Komu ni znano
naj lepše jagnje izmed mladostne čede Jezusove? Vsim
kristjanom znano in častito je ime: sv. Alojzij. Na
njem je hotel ljubi Bog pokazati, koliko premore člo¬
veško serce, ako se prav zgodaj odpre milosti božji in
je odperto do zadnjega zdihljeja; po njem je hotel prav
očitno pokazati mladim in priletnim: kako neizrečeno
lep je čist rod v bliščobi čednosti, da je res njegov
spomin večen, spoznan pri Bogu in pri ljudčh, da ga
posnemajo, ako je pričujoč, in da po njem hrepenijo,
kadar se očem odtegne (Modr. 4. 1).

Zdi se mi, da je še zdaj in bo za vse čase ta an-
geljski mladeneč, sv. Alojzij, kerščanski mladini naj
boljši pridigar, naj gorečniši misijonar in naj veličast-
niši apostelj, ki s svojim prekrasnim izgledom in z ne¬
vidno nebeško pomočjo mlada serca vnema za deviško
čistost in vzbuja v njih junaške želje za naj lepšo izmed
vseh čednosti. Nekdaj je sv. Krizostom ves navdušen v
pohvalo sv. Pavla zaklical: „Na sodnji dan bi hotel
videti sv. Pavla in brezštevilno procesijo kristjanov, ktere
je on za nebesa pridobil izmed vseh narodov po zemelj¬
skem krogu/' Enako se nam bo enkrat tudi čuditi, ko
bomo zagledali vesele trume izvoljenih, kterim je bil
sv. Alojzij zvest vodnik po poti proti nebesam: eni mu
bodo hvaležno kazali deviški venec, h kteremu jim je
pripomogel; eni pa spokorno obleko, ki so jo z njegovo
pomočjo pridobili.

Zares milovanja je vreden vsak otrok, ki sv. Aloj¬
zija ne pozni, ki sv. Alojzija ne časti, ki sv. Alojzija
ne posnema. Da si tudi ti tega milovanja ne zaslužiš,
pridno prebiraj njegovo življenje in vtisni si v spomin
in serce njegove prekrasne izglede.

37

a) Perve besede in perve stopinje.

Sv. Alojzij, rojen 9. marca 1568, je bil sin jako
imenitnih staršev. Njegov oče Ferdinand Goncaga, je
bil grof Kastilijonski v Lombardiji, knez rimskega ce¬
sarstva, vojni poveljnik španjskega kralja Filipa II, v
rodu z mnogimi slavnimi plemenitniki. Tudi njegova
mati Marta je bila imenitnega stanu, in v svojih mladih
letih na španjskem dvoru pobožni kraljici zvesta in ljub¬
ljena spremljevavka. Kar je pa še največ vredno, bila
je že od mladega zelč pobožna, in ničesar ni bolj želela,
kakor da bi bil prav pobožen tudi Lojzek, ki ga je bila
že pri rojstvu Mariji priporočila in izročila. Zato ga je
v pervih letih sama oskerbljevala in odgojevala.

Alojzij je bil že precej od kraja ves drugačen,
kakor so drugi otroci, — čudežno dete. Že v zibeli in
peljnicah se je kazalo nekaj nenavadno ljubeznjivega
in častitljivega v njegovem radostnokrotkem obličji.
Njegova pestinja je zagotavljala, da jo obhaja neko po¬
sebno pobožno čutilo, kadar ga vzdigne v naročje in
večkrat je rekla grofinji: „Tako se mi zdi, kakor bi
nosila nebeškega angelja, ne pa zemeljskega otroka,
kadar deržim malega princa Lojzeka.“

Dobro mater je to zelo veselilo; še prav posebno
pa to, ker je tako zgodaj zapazila pri njem dvojno pre¬
blago nagnjenje: ljubeznjivo usmiljenost do revežev in
veliko veselje za pobožno molitev.

Ge je zagledal kakega ubožčeka, je berž začel —
ker še ni znal z besedami — z nekakim otročjim beb¬
ljanjem in kazanjem priserčno prositi zanj. Ko je bila
pa prošnja uslišana in revež obdarovan, je kazal veliko
veselje in hvaležnost.

Od njegovega rojstva preblaga mati noben dan ni
zamudila na čelu ga s sv. križem zaznamnjati; brez-
številnokrat mu je pobožno ponavljala naj svetejši imeni
Jezus in Marija. In perve besede, ki jih je presrečna
mati izmed čistih ustnic angeljskega otroka zaslišala, ste
bili: Jezus in Marija!

Berž ko je začel besede izgovarjati, učila ga je
plemenita gospa lepo sv. križ delati, moliti očenaš, če-
šenamarijo in druge molitvice. Pri tem je moral lepo

38

klečati in nedolžne ročice proti nebesam povzdigati. In
le čuditi se je, da se tako malo dete ni nikdar naveli¬
čalo takih pobožnih za to dobo dovelj težkih vaj. Se
sam je Lojzek pogostokrat ponavljal, kar se je pri ma¬
teri učil. In kakor so njegove ustnice najpred molitvi
služile, tako so morale k temu služiti tudi njegove no¬
žiče. Večkrat se je primerilo, da se jim je kar hipoma
zgubil. Iščejo ga in kličejo ..., slednjič ga najdejo v
kakem skritem kotiču na kolenih, s sklenjenimi ročicami
kakor angeljčka v molitev zamaknjenega!

„ Tako srečen je bil pervi začetek Alojzijeve odgoje.
Se le štiri leta je bil star, pa je v božjih reččh že tako
zelo napredoval. Priserčno je njegova mati hvalila Boga,
da ji je dal tako nenavadno dobrega otroka. Kolikor
je le mogla, mu je za vse dobro vnemala mlado serčice.
Tudi vsim domačim je naročevala, naj tako ravnajo in
skerbno je pazila, da bi se mu noben malopridnež ne
približal. Mati in družina so ga že takrat imenovali ma¬
lega ,,angeljčka“, in zaupno so pričakovali naj boljše
prihodnosti.

b) Penikrat izpred maternih oci.

Oče pa ni bil tako vesel Alojzijeve zgodnje pobož¬
nosti in tolike miloserčnosti, ker se je bal, da bi mu to
s časoma ne jemalo vojaške serčnosti in vsega veselja
do posvetne časti. Da bi tedaj Lojzek prav zgodaj dobil
veselje za vojaški stan in za vojskino čast, sklene ga
seboj vzeti v vojaški tabor, ko je bil še le štiri leta star.

Zastonj skerbna mati prosi, naj nikar ne jemlje
tako šibkega otročiča med odrašene junake, utegnilo bi
se mu kaj hudega zgoditi in pa — kaj bi tak umel o
vojaških vajah?! Grof se ne dd preprositi, rekoč, da
je tudi on sam v teh letih imel veliko veselje do vo¬
jaških reči. Kmali je pohlevno dete oblečeno v vojaško
obleko: na glavo mu denejo čelado z dolgim vihrajočim
perjem, persi mu oklenejo z malim oklepom, pripašejo
mu sabljico ter ga obložijo še z druzimi rečmi, kakoršnih
vojak potrebuje za na vojsko.

Tako od glave do nog oboroženega izroči ponosni
oče njegovemu preblagemu odgojitelju, kterega je Lojzek
zelo ljubil in celo življenje imenoval le svojega „pre-

39

drazega prijatelja". Potlej ga slovesno predstavi dvor¬
skemu spremstvu in služabnikom — ter hajdi v mesto
Kasale, kjer so se imele pričeti štirimesečne vaje za
turško vojsko na Tuneškem.

V solzah vtopljena ostane mati na Kastilijonskem
gradu; joka in moli za svoje ljubljeno dete, ki se je
moralo tako zgodaj podati v tolike nevarnosti.

Nevarnosti res niso bile majhne. Lojzek je v vseh
rečeh posnemal odrašene vojščake. Dobil je tudi smod¬
nika in se je učil orožje sukati in streljati; kar je otroka
zelo veselilo, posebno ker so ga častniki in vojščaki
zarad njegove spretnosti hvalili in jako radi imeli.

Pa zmiraj ni bil srečen. Enkrat je hotel vstreliti
s svojo malo puško, in zažgal se mu je ves smodnik,
kar ga je imel pri sebi ter mu silno puhnil v obraz.
Vsi se prestrašijo, ker se boje za oko. Vendar Bog ga
je bil obvaroval, oko je ostalo nepoškodovano; le koža
na licih je bila osmojena, pa se je kmali spet zacelila.

Navadnega otroka bi bilo kaj tacega preplašilo,
Alojzij je pa še veče veselje kazal za vojaške vaje, po¬
sebno ker so ga nekteri norčevaje hvalili, češ, kako je
bil hraber in mu nagajali zastran častnih rdn po licih.

Zdaj je bil le še bolj željen pokazati junaštvo, in
kaj slavnega zveršiti. Nekega dnč opoldan, ko je grof
spal in so večidel vojaki podremali, se zmuzne mali
junak, tiho se približa spijočim, odpre nekemu vojaku
torbo, vzame iz nje smodnika in spet zbeži. Potem na¬
bije mali top in sproži.

Glasni pok zbudi vojščake in poveljnika. V per-
vem trenutku se grof prestraši in meni, da je postal
punt med vojaki; berž veli preiskati, kaj je. In hitro
se raznese novica: Alojzij je spijočemu vojaku vzel
smodnika, top sprožil, in le čudo, da je še živ ostal,
kajti strel je šiloma top nazaj pahnil in toliko, da ni
šlo kolo čezenj, — gotovo bi ga bilo sterlo! Oče hoče
otroka kaznovati; toda častniki, kterim je bila taka
otročja serčnost jako všeč, hvalijo njegov pogum in tako
priserčno prosijo zanj, da mu je slednjič kazen priza¬
nesena.

Kadar se je poznej sv. Alojzij te dogodbe spomi¬
njal, je spoznal, da ga je bil le čudež božje previdnosti

40

gotove smerti rešil in je še pristavil: „Dolgo časa mi
je očitalo, ker sem vojšaku smodnika uzel in tolažiti
tem se mogel le z mislijo, da bi mi ga bil prav rad
sam dal, ko bi ga bil prosil?'

Ko so vaje minile, gre Ferdinand na vojsko, Alojzij
pa spet domu k materi.

Ves vesel, kakor je takim otrokom lastno, se pelje
s svojim odgojiteljem proti domu. Zdaj ko sta sama,
začne modri učenik s slovesnim in spoštljivim glasom :
,,Ze več dni sem Vam hotel nekaj zel6 važnega opom¬
niti, pa sem čakal, da zapustimo Kasale, da ne bo treba
ponavljati."

,,Kaj pa sem naredil?" vpraša otrok ves preplašen.

„To-le: živeli ste ves čas v taboru, ker je zahte¬
vala to volja knezova. Pa ponavljali ste nespodobne be
sede in izreke, kakoršnih si princ vaše verste nikdar ne
sme dovoliti, kakoršnih bi še vedeti ne smeli, in zarad
kterih bi kneginja, vaša mati, britko žalovali, ko bi jih
nenadoma zapazili na ustnicah svojega sina!"

„Pa predragi moj prijatelj! ne vem, kaj je. Kaj
sem govoril hudega?"

In preblago dete se začne milo jokati. Odgojitelj
ga opomni tistih napačnih besedi, ktere je izgovoril,
kterih pomena in nespodobnosti pa nedolžni otrok še
čisto nič razumel ni

„Nikdar več se ne bo zgodilo, dragi moj prijatelj!"
pravi Alojzij neutolažen zastran svoje napake. „Oblju-
bim Vam, da se bom tega zmiraj spominjal? 1

In zvesto je spolnoval to obljubo. Nikoli več ni
pozabil napake, ki jo je bil v otročji nevednosti storil.
Imel jo je za naj veči greh celega življenja; tudi je
pozneje spoznal, da spomin te napake ga globoko po¬
nižuje; te napake se je tako sramoval, da je omedlel,
ko jo je imel pri spovedi povedati. Nikdar več v živ¬
ljenji ni kaj enacega izgovoril; in če je slišal druge
kaj tacega reči, ga je rudečica obšla, oči je pobesil in
resnobno pokazal svoje studenje.

Ginljiv je bil sprejem pri blagi materi, ktera že
cele 4 mesce ni videla ljubega Lojzeka. Z obilnimi sol¬
zami v oččh ga objema in z materno skerbljivostjo po-
prašuje, kako mu je bilo ta čas, ali je zvesto spolnoval

41

njena naročila zastran vsakdanje molitve itd.? Priprosti
otrok ji pa tudi vse odkritoserčno povč, kaj se mu je
s strelivom primerilo, kako zelo je očeta razžalil in le
komaj zažugani kazni odšel, kako resno ga je odgojitel j
posvaril itd.

Alojzij je bil spet v naj boljšem varstvu pred očmi
predobre matere. O njem se sme pač reči, če le o kom,
da je rastel po izgledu Jezusovem, kakor na starosti,
tako v modrosti in prijetnosti pred Bogom in pred ljudmi.
Gotovo se je večkrat blaga grofinja razjokala, ko je
videla, kako njen „angeljček“ objokuje dve napaki, kterih
mu Bog v tej dobi zanesljivo ni tako zelo v greh prištel.
Še bolj si prizadeva ga h kerščanskim čednostim vne¬
mati. Večkrat govori vpričo njega, kako zelo rada bi
videla, če bi se kteri izmed njenih sinov posvetil službi
Božji v redovnem življenji, Mali Lojzek bi bil koj pri¬
pravljen, in tudi ona sprevidi, da bi bil naj bolj sposo¬
ben ; toda nima nič upanja, da bi oče kdaj pervencu
v to dovolil, zato oba prepustita Božji volji to namero.

Zdaj je bil sedem let star. Sedmo leto se mu je
posebno imenitno zdelo, ker je večkrat slišal, da v sed¬
mem letu pride človek k pameti. Zato si je tudi on
zdaj tako vravnal, da bi vse trenutke svojega življenja
v čast božjo obračal. Poznej je večkrat rekel, da sedmo
leto je bilo leto njegovega spokorjenja k Bogu.

Vse igrače z vojskinim orožjem je zdaj pustil na
stran. Edino njegovo veselje in naj ljubše radovanje je
bilo zanj, z Bogom v samotni tihoti se pogovarjati. Vsak
dan je molil ob gotovi uri dnevnice Matere Božje, sedem
spokornih psalmov injdruge molitve. Molil je klečč,
dokler je bil zdrav. Če so mu hoteli dati klopico ali
blazinico pod kolena, ni hotel: klečal je na golih tleh.

Ob tem času ga je napadla huda merzlica, ki ga je
več mescev nadlegovala. Ves čas v bolezni je ostal po-
terpežljiv, krotak in vesel. Ker tudi v bolezni odločenih
molitev ni hotel krajšati, je prosil one, ki so mu stregli,
naj mu berejo dotične pobožnosti, če jih sam kakšen
dan ni mogel opraviti.

Sploh njegovi nameni niso bili nič manji, kakor
svetnik je hotel postati. „ Alojzi j bo velik svet-

Izglodi. in, 6

42

nik“, so rekli podložni kastilijonske grofije. Govorili so
resnico; ali prav za prav: Alojzij Goncaga je že bil
svetnik.

c) Alojzij se m Or a zopet ločiti od matere.

Po dokončani vojski je bil Alojzijev oče poklican
na španjski dvor in se je tam skor dve leti mudil. Se
le h koncu 1. 1576 se je mogel verniti k svojim na Ka-
stilijonsko. Vsi so se razveselili njegovega prihoda. Tudi
njemu se je serce vzradovalo, ko je čez toliko časa za¬
gledal svoje ljubljene. Posebno ga je veselilo, da je bil
Alojzij med tem časom tako napredoval. Kazal je nam¬
reč v vseh rečeh nenavadno razumnost, in nekaj častit¬
ljivega in postavnega se mu je videlo v vsem obnašanji.
Le to visofcorodnemu očetu ni bilo všeč, da je bil njegov
pervorojeni zgubil vse veselje za vojaško čast in po
svetno slavo. Zdel se mu je sploh prerahločuten.

Zato koj sklene, da ga bo poslal drugam v šolo,
berž ko njegov brat Rudolf sedmo leto spolni, da bosta
skupno preskerbljevana. Odloči se za Florenco, glavno
mesto Toškansko, zato ker mu je bil toskanski nadvoj¬
voda Frančišk Mediči soroden prijatelj in ker se je tam
naj lepša laščina govorila, da bi se je priučila tudi
sinova

Zopet se začne prebritka žalost za dobro materno
serce, ki se ima ločiti od svojih ljubljenih sinov za ne¬
določeni čas. Zelč jo skerbi, kako bo pri tujih ljudeh
poskerbljeno za nedolžni dušici. Za Alojzija bi se tako
zelč ne bala, kakor za bolj živega in manj bogoljubnega
Rudolfa. Pri odhodu še enkrat z materno skerbljivostjo
opominja Lojzeka, naj ostane sam stanoviten in naj bo
tudi mlajšemu bratcu zvest vodnik z lepim zgledom, z
dobrim svetom in podukom. Oče ju spremi, mati pa ne
more gledati odhajajočih; v sobo hiti, poklekne, joka
in moli.

Bilo je že konec aprila 1577. Zarad očetove bo¬
lehnosti gredč za nekaj časa še v toplice, potem se na
potijo v Florenco. Ker je bila takrat po več mestih
nalezljiva bolezen, jim vhod ni dovoljen; zato ostanejo
zunaj mesta za nekaj časa pri bratu že omenjenega od

43

gojitelja Alojzijevega. *) Pa treba je bilo le nadvojvodu
naznaniti in nič več se jim ni branilo; še le prav z
veliko častjo so bili sprejeti. Nadvojvoda je celb izrekel
željo, Alojzija in Rudolfa na svojem dvoru imeti. Pa
oče si ne upa sprejeti te ponudbe, ker želi, da bi bolj
samotna ostala in se lože učila. Zato se jima odloči v
,,Angeljskih ulicah* 1  neka palača **) za stanovanje in
le o praznikih naj bi smela obiskovati nadvojvoda. Učen
pobožen duhoven jima je učenik, za spovednika je Aloj¬
ziju odmenjen prednik Jezusove družbe, tudi drugo
spremstvo ostane, kakor je primerno njunemu visokemu
stanu. Oče gre spet nazaj na svoj grad.

Ta pot se je bivanje v tujem kraji Alojziju vse
srečniše obneslo, kakor pervikrat. Tukaj je v bogoljub-
nosti tako napredoval, da je spoznal sam Florenco za
mater svoje pobožnosti.

Kmali po prihodu se je začel za dolgo spoved pri¬
pravljati in sicer s tako terdno vero, s tako vročo lju¬
beznijo božjo in s tolikim kesanjem, da je v omedlevice
padel pred spovednikom.

Njegov odgojitelj hitro priskoči, ga odnese iz cerkve
in skerbi, da si kmali zopet opomore; pa opominja ga,
naj ne bo preobčutljiv, da ne bodo mislili, da nima nič
serčnosti. „Oh, predragi prijatelj !“ odgovori angeljski
otrok, „Bog je tako dober in jaz sem ga tako hudo
žalil 11 .

Res se je imel za naj večega grešnika in tekle so
mu obilne solze. Prosil je priserčno Boga, naj mu dd
toliko moči, da bo mogel spoved na novo opraviti. Bog
ga usliši. Nekaj dni potem serčno opravi „skesano ob-

*) Soba, v kteri je Alojzij bival, je bila poznej spre¬
menjena v kapelico, kjer se sme tudi o praznikih sv. maša
brati. Tam so še hranjene ostroge, ki jih je rabil devetletni
svetnik jahaje na sprehod. Mnogo jih je bilo že čudežno
ozdravljenih po teh svetinjah.

**) Nad vhodom je bila poznej postavljena podoba sv.
Alojzija, in na marmorni plošči zapisano, da je v tej hiši
nekdaj stanoval sv. Alojzij. Tudi tu je dovoljeno maševati. In
ulice ,,degli Angeli 11  so še le po njem dobile pravi pomen.

44

toženje" vsih napak svojega celega življenja. Pozneje
je pravil, da mu je ta spoved dala nezmerno tolažbo.

Pervo spoved je bil že doma opravil, a v Florenci
je začel bolj pogosto hoditi k spovedi. Skerbno je svojo
vest spraševal, ne le o grehih, ampak tudi to je pre¬
mišljal, od kod prihajajo in kako se poboljšati.

Veliko ni mogel najti z naj večjo ekerbjo. Objo¬
koval je le obojo napako pervih otročjih let. Vendar
tudi zdaj se mu je zdelo, da ima še dve napaki. Za
pervo je spoznal to, da se mu lahko vzdigne nejevolja
in nepoterpežljivost; čeravno je ne kaže v obrazu ali
besedi, a znotraj ga vznemirja. Vzrok temu je bila na-
torna kervnost in živost. Da bi se odvadil, je rabil ta-le
pripomoček. Prevdarjal je kako gerdo in ostudno je
jezi so vdati, ker človek ni več sam svoj gospodar, do¬
kler je jezen, in toraj dela reči in govori besede, ki se
mu samemu studijo potem, ko je jeza prešla. Sklene
tedaj terdno, za vselej to napako iz serca iztergati. Z
Božjo pomočjo je tolikanj premagal samega sebe, da ne
le na zunaj, ampak tudi v sercu ni nikdar najmanjše
nejevolje terpel.

Druga napaka se mu je zdela to, da so mu včasih
v pogovorih ušle besede, ki bi utegnile kakor koli bliž¬
njega žaliti in njegovi časti škoditi, čeravno so bile komaj
odpustljivi grehi. Tudi tega se je hotel znebiti. Odte¬
goval se je zato razveseljevanju in pogovorom svojih
prijateljev doma in drugod. Bil je naj raji sam in od¬
ločen, da bi nič ne slišal ali ne rekel, kar bi manjšalo
čistost vesti. Če se mu je reklo, da je v tej reči pre-
boječ ali prenapet, se za take besede ni zmenil.

Tako se je vojskoval zoper vsak naj manjši greh;
a enako pridno je obdeloval nasprotno polje, polje ker-
ščanskih čednosti.

Ob tem času mu pride nekikrat bogoljubna knji¬
žica v roke, ktero je bil spisal nek pater iz Jezusove
družbe. Ta knjižica mu je bila neznansko všeč, ker je
bilo v njej tako lepo brati o skrivnostih sv. rožnega
venca, o življenji in terpljenji preljube Matere Božje.
Zdaj se mu še bolj vname ljubezen do Marije. Njegove
besede postanejo žive in govorjenje se razname, če le
začne o Mariji govoriti. Rad bi bil vsa serca raznel s

45

tisto ljubeznijo, ktero je sam čutil do brezmadežne
Device.

Bila je pa v Florenci neka Marijna cerkev in v
tej cerkvi čudežna podoba Marijnega oznanjenja. Vse
verno ljudstvo je imelo veliko češčenje in zaupanje do
Matere Božje v tej podobi. Tudi Alojzij je že mnogo¬
krat klečal in molil pred njo.

Nekega dne pride spet v cerkev Marijnega ozna¬
njenja in začne brati v svoji priljubljeni knjigi. Naenkrat
preneha, jame premišljati, vpre oko v častitljivo podobo
ter se poprašuje, kaj bi vendar mogel storiti, da bi bilo
nebeški Kraljici posebno všeč. Neutegoma mu pride na
misel, svoje devištvo z obljubo Mariji posvetiti. Deset¬
letni deček obljubi, da hoče po Marij nem izgledu vse
življenje čist in deviški ostati. To obljubo je zvesto
spolnoval do smerti.

Kako zelo všeč je bil Materi Božji ta dar angelj-
skega otroka, lahko sodimo po obilnih dobrotah, ktere
je prejemal iz njene materne roke. Sprejela ga je v
svoje posebno varstvo. Sprosila mu je milost od Boga,
da celo življenje ni imel nikakoršnjih skušnjav zoper
sveto čistost, ne na telesu ne na duši, čeravno je bil
bolj žive natore.

Alojzij se je pa tudi sam vrednega skazal tolikega
nenavadnega varstva Marijnega. V nadaljnem popisovanji
boste imeli večkrat priliko prepričati se, s kolikim za¬
tajevanjem in premagovanjem, s koliko nadzemeljsko
pridnostjo in gorečnostjo si je odkupil najdražji biser,
neomadežani deviški venec.

Od tistega dnč je začel zlasti strogo na svoje oči
paziti. Ničesar ni hotel nikoli pogledati, kar bi mu bilo
moglo v naj manjšem oziru nevarno biti. Kadar je šel
po ulicah ali na sprehod, se nikdar ni radovedno oziral
okrog, naj raji je imel oči pred seboj v tla obernjene.
Z osebami druzega spola brez potrebe ni govoril, in če
je bil po dolžnosti primoran govoriti, ni dotične osebe
nobenkrat v obraz pogledal.

Svojim učenikom je bil z detinsko ljubeznijo vdan
in vbogljiv za vsako besedo. Učil se je z vestno na¬
tančnostjo in s tem večo gorečnostjo, ker je imel vedno
neko notranje čutilo, da se bo kdaj posvetil redovnemu

46

življenju. Sicer ni v tej reči še nič odločnega sklenil,
pa je vendar mislil in upal, da ga bo Bog poklical.

Brata Rudolfa, ki ni bil tako priden in vbogljiv,
je večkrat ljubeznjivo opominjal, kakor je bil pri od¬
hodu materi obljubil. In njegovo krotko svarjenje ni
bilo brez vspeha.

V posebno hvalo in čast mu je prištevati tudi ve¬
lika ponižnost do služabnikov in sploh do domačih. Aloj¬
zi), čeravno grofovski sin, ni nikoli zapovedoval, rekoč:
,,Stori to ali ono", ampak vselej je le prosil: „Ali bi
vam ne bilo odveč nadležno, če bi to ali ono hoteli sto¬
riti ?" ali pa: „če vam ni težavno, bi želel, da storite"
itd. Te in enake besede je izgovarjal tako ljubeznjivo
in pohlevno, da so se služabniki skor sramovali in pro¬
sili ga, naj jim kar zapove, kadar kaj potrebuje. Tudi
odgojitelj ga opomni, naj ne ravnš, tako rahlo ž njimi.
„Seveda“, odgovori Alojzij, „bi lahko tudi jaz zapove¬
doval, pa si večkrat mislim, kako ni nič razločka med
truplom knezovim in hlapčevim. In mislite li, da bi se
mi bolje streglo, ko bi zapovedoval?" Prav je odgo¬
voril; ravno z ljubeznjivo krotkostjo si je serca vsih
pridobil.

d) Alojzij se bolan domu verne.

Že dve leti je bil naš mladi svetnik v Florenci;
a tudi zdaj se še ni imel precej verniti k svoji ljubljeni
materi. Po očetovi želji se preselita Alojzij in Rudolf v
novembru 1579 v Mantovo, da bi ondi učenje nadalje
vala, ker je bil ondotni vojvoda bližnji sorodnik.

Tudi tu se Alojzij prav pridno poprime učenja in
v svojih pobožnih vajah ničesar ne spremeni, čeravno
je primoran gostokrat obiskati vojvoda in spremljati
njegovega sedemnajstletnega sina Vincenca. Vsled tega
se mu svetno razveseljevanje še bolj pristudi in svetna
čast ga kar nič ne mika, le tiha samota ga razvedri in
razveseli.

Nekaj tednov po prihodu Alojzij hudo zboli. Bo¬
lezen sicer ni bila smertno nevarna, a prizadevala mu
je mnogo dolgih in hudih bolečin. In poleg tega so mu
še zdravniki zapovedali oster post. Poterpežljivo je pre-

47

našal bolezen; celo vesel je je bil in sicer zato, ker je
mogel z Jezusom terpeti, zato ker je z ostrim postom
se naučil samega sebe premagovati, in pa zato, ker se
je vsled bolezni smel dvornemu življenju in šumnemu
veselju odtegovati. Post je spoznal za tako dober pri¬
pomoček dušne popolnosti, da ga ni več opustil, in je
sploh tako malo jedel, da so se le čudili, kako'more še
živeti pri tako pičli hrani.

Ker je v Mantovi čedalje bolj bolehal, bledel in
hiral ter njegov oslabljen želodec že skor nobene hrane
ni sprejemal, je oče zapovedal, naj se sinova zopet na
dom poverneta, ker je upal, da čistejši zrak in materna
skerb brez dvoma k zdravju pripomore.

V spomladi 1580 pride spet Alojzij na domači
grad V drugačnih okoliščinah bi za preblago mater ne
bilo nič veselejšega kakor prihod tako dobrega, svetega
otroka. A zdaj pa ji serce kervavi, ko zagleda bledo
lice in upadeni obraz svojega ,,angelja“; solze se ji
uderč, ker smili se ji ljubljeni otrok in boji se za nje¬
govo prihodnost.

Vendar bistri zrak in materna skerb polagoma
zboljša njegovo žalostno stanje. Telesno zdravje se mu
jame povračati, in veselo napreduje; a še veselejše se
razvija in razcveta njegovo dušno življenje.

Nikakor ga ne morejo prisiliti, da bi popustil post
in da bi obilnejše in tečniše hrane si privoščil; odgo¬
varja jim, da mu je ljubše dušno kakor telesno zdravje.

Zlasti pa je storil v tem času velik korak v po¬
božni molitvi. Do zdaj je imel v navadi le ustmene
molitve; molil je sv. rožni venec, iz molitvene knjige
dnevnice Matere Božje i. dr. Zdaj pa je pridjal še pre¬
mišljevanje. Nihče ga ni učil premišljevati, kar sam je
začel, kakor ga je sv. Duh navdajal. Tako priserčna
je bila njegova molitev, tako ginljivo njegovo premiš¬
ljevanje, da je velikrat pretakal obilne solze, ki niso
močile le njegovih nedolžnih lic, temuč tudi na obleki,
tudi na tleh, kjer je klečal, so se poznale.

Njegov služabnik pride nekega dne po opravilu v
njegovo sobo, in kako se zavzame, ko zagleda svojega
gospoda pred razpelom klečati, roke proti Križanemu
povzdigovati in milo jokati! To, se vč da, še drugim

48

povč in od tistega dač so ga večkrat opazovali, kako
je v molitev zatopljen angeljsko pobožno klečal pred
podobo Križanega, včasih imel roke sklenjene, včasih
križem na persi položene, včasih pa je križ v roke vzel,
ga na persi pritiskal ter se v neslišani pobožnosti po¬
govarjal z Jezusom. Le obilne solze so bile po nekoliko
priča, kako nebeško srečno je bilo njegovo deviško serce
pri taki molitvi. Ob taki priliki je lahko kdo v sobo
prišel in zopet odšel, angeljski jnladenček ni nič vedel
zato, ni se zmenil za ves svet. Se vspešniše je bilo nje¬
govo premišljevanje, ko je dobil v roko nauk o premiš¬
ljevanji, prelepo knjigo patra Kanizija, ktero je z veli¬
kim veseljem in pridom prebiral.

Jako rad je prebiral tudi misijonska sporočila Je¬
zusove družbe iz Indije, in z otročjo navdušenostjo se
je čudil toliki gorečnosti, ki zapusti dom in vse svoje
ter gre v vedni smertni nevarnosti širit med uboge ne¬
vernike sveto vero Kristusovo. O kako rad bi bil tudi
sam spremljal te blage junake Jezusove!

Nekoliko pa je hotel to doma nadomestiti; postal
je domačim otrokom mali misijonarček. Ob nedeljih in
praznikih je šel sam h kerščanskemu nauku; po nauku
pa je zbiral krog sebe otročiče, jih učil iz katekizma
in napeljeval k lepemu bogoljubnemu življenju. Delal
je to s toliko krotkostjo in ponižnostjo do naj ubožniših,
da so ga otroci in starši priserčno ljubili.

Tudi odrašenim je bil angelj miru in sprave. Kadar
so se služabniki ali drugi v gradu kaj sperli in skregali,
je prihitel Alojzij in jim s toliko krotkostjo in premag¬
ljivo vnetostjo prigovarjal, da so se kmali spet zdobrali
in sprijaznili. Ce je kdo slabo govoril, ga je Ijubez-
njivo posvaril; če je videl ljudi grešnega vedenja, si je
vse prizadjal, da bi jih k pravi pokori pripravil; tega
nikakor ni mogel terpeti, da bi se vpričo njega Bog
žalil.

V tisti dobi je po svoji apostoljski gorečnosti, uče¬
nosti in svetosti na daleč okrog slovel sv. Karol Boro-
mej, nadškof milanski. In ravno zdaj, ko se je Alojzij
doma zdravil (1. 1580), se naenkrat razglasi veselo spo¬
ročilo, da sveti kardinal hoče obiskati tudi duhovnijo,
v kteri je bil Kastilijonski grad. O kako se je veselil

49

Alojzij tega prihoda! Drugi so skerbeli, kako bi dovelj
častno in slovesno sprejeli višega pastirja, Alojzij pa
je ie na to mislil, kake nauke bo slišal iz njegovih ust,
če bo tudi tako srečen s tem velikim svetnikom govo¬
riti, kaj mu bo rekel itd.

Veliko ljudstva se je zbralo v cerkvi, tudi grofinja
je bila s svojim angeljem na odločenem prostoru. Sv.
Karol začne pridigo vati. Kakor dobrodejna rosa packijo
svetnikove besede na serca ginjenih poslušalcev, ki se
ne morejo solz zderžati. Alojzij je ves prešinjen. Po
pridigi želi s kardinalom posebej govoriti. Priprosto in
naravnost mu odkrije svoje serce in ga prosi sveta za
dušno življenje. Sveti škof kar stermi in hvali Boga.
Se nikoli ni videl dvanajstletnega otroka, ki bi se mogel
nedolžnemu Alojziju primerjati. Kako veličasten prizor:
dva taka svetnika, — eden v visoki starosti, podoben
žlahtnemu drevesu, ki je polno najlepšega zdrelega sadu,
eden pa v nežni mladosti, podoben beli liliji, ki se je
ravno jela razcvitati v najlepši krasoti!

Med drugim ga vpraša sv. Karol, ali večkrat ss.
zakramente prejema? Alojzij pa mu odgovori, da še
ni bil pri pervem sv. obhajilu. Svetnik mu veli, naj se
kar precej začne pripravljati, nasvetuje, kaj naj v ta
namen stori in obljubi, da ga hoče sam pervikrat ob¬
hajati.

Ves vesel in srečen se verne od sv. kardinala in
zvesto spolnuje vse, kar mu je bil naročil. Željno pri¬
čakuje dneva, ko bo smel pervikrat v serce sprejeti
Jezusa, ki ga tako goreče ljubi. Ce so že navadni otroci
na dan pervega sv. obhajila tako ginjeni in se tolikanj
srečne čutijo: kdo bi bil vstanu popisati pobožnost in
srečo, ki jo je čutilo njegovo angeljsko serce pri tem
naj svetejšem opravilu!

Od takrat je sv. Alojzij pogostoma sprejemal pre¬
sveto Rešnje Telo in vselej z enako gorečo pripravo.
Pozneje je hodil vsak teden k sv. obhajilu. Razdelil si
je teden v dva dela: v četertek, petek in saboto se je
pripravljal in prosil trojedinega Boga za milost vrednega
obhajila; v ponedeljek, torek in sredo pa se je zahva¬
ljeval za milosti, ki jih je v nedeljo prejel pri mizi Go¬
spodovi.

Izgledi. IU. 7

50

Sploh je po pervem sv. obhajilu imel še veliko
večo pobožnost do najsvetejšega Zakramenta. Vsak dan
je šel k sv. maši. Pri masi je bil tako ginjen, da je
po povzdigovanji do konca tako obilne solze pretakal,
da so na tla kapale. In tako pobožnost je ohranil do
konca življenja.

e) Alojzij dvakrat v smertni nevarnosti.

Grof Ferdinand, Alojzijev oče, je bil takrat tudi
glavar v Montferatu in je stanoval v glavnem mestu te
dežele, ki se je imenovalo Kasale. Od doma večkrat
sprejema sporočila ter zve, kako zelo se Alojzij posti
in zatajuje ter le za pobožnost gori. Boji se za njegovo
zdravje, boji se pa tudi čedalje bolj, da Alojzij ne bo
za med svet, ne bo za slavo in čast grofovske hiše.
Vendar še ima upanje ga na druge misli pripraviti; zato
pokliče Alojzija in Rudolfa z materjo vred k sebi v
Kasale.

Nemudoma se odpravijo na pot, čeravno takrat
(konec leta 1580) ni bil čas vgoden, ker se je bila reka
Tičin, čez ktero jim je bilo iti, po obilnem jesenskem
deževji zelo narastla. Grofinja se vsede z dvema sprem-
Ijevavkama v pervo kočijo; v drugo pa se zadej vsede
Alojzij z odgojiteljem, in spredej njemu nasproti dobi
Rudolf svoj sedež. Do reke je šlo srečno. Grofinja se
tudi čez dokaj globoko in derečo vodo srečno prepelje.
Zdaj požene tudi Alojzijev voznik po ravno tistem tiru;
z velikim trudom pripelje do srede; konjema že sega
voda do vratii... Mahoma nekaj močno zahersti — voz
se prelomi! Sprednji del z Rudolfom ostane naprežen
in konji ga še dosti srečno zlečejo na ono stran, na suho;
drugi konec pa, kjer je sedel Alojzij z ljubljenim od¬
gojiteljem, dereča voda urno dalje dervi — oh kdo ju
reši smertne nevarnosti? Mati kliče, joka, serce ji hoče
žalosti počiti...

Pa božja previdnost čuje nad predragim življenjem.
Velikansko deblo namreč je bilo tako v vodo zavaljeno,
da se je v sredi reke zajezilo. In pri tem deblu se ob-
derži konec odterganega voza. Pogumen mož se približa,
vzame Alojzija na konja, ga izroči objokani materi in
potlej reši tudi odgojitelja.

51

„0h otroka moja!' 4  pravi srečna mati, še zmir vsa
solzna po obrazu, „hitimo najpred v bližnjo cerkev, za¬
hvalimo se Bogu in njegovi sveti Materi za toliko mi¬
lost. V smertni nevarnosti sta bila, zdaj pa sem tako
srečna, da vaju vidim rešena in zdrava."

Slednjič dospejo v Kasale in s hvaležnim sercem
pripovedujejo, kako čudovito jih je Bog smerti obva¬
roval.

Le samo pol leta je tam stanovala grofovska dru¬
žina in potem se spet verne na Kastiljonsko. Svetnikom
je lastno, da si prizadevajo vsak trenutek svojega živ¬
ljenja v prid obračati. Tudi Alojzij je v tem kratkem
času dokaj novih cvetlic vpletel v venec nebeških za¬
slug. Oče si veliko prizadeva, da bi ga zvabil med
šumni svet; pa zastonj. Veselico za veselico napravlja,
gostokrat vabi imenitne goste iz bližnjih grajščin in
skerbi za raznoverstne zabave. Tudi Alojziju močno
prigovarja, naj se jih vdeležuje; vendar naravnost za¬
povedati se mu ne upa. S ponižno prošnjo in z raz¬
nimi izgovori se mu večidel posreči očeta pregovoriti,
da ga oprosti o takih prilikah. Drugi se radujejo in
plavajo v svetnem veselju, Alojzij pa se zapre v svojo
izbo, premišljuje in moli, njegov duh se raduje v ne¬
beških višavah.

Razun tihe izbice sta mu bila posebno priljubljena
še dvojna kraja: milostno svetišče Matere Božje blizo
mesta, kamor so pogosto romarji prihajali od raznih
strani, in pa samostan barnabitov in kapucinov. Veliko¬
krat je obiskal to sv. cerkev Marijno, bil tam pri sv.
maši in pri sv. obhajilu ter je raarsiktero srečno uro
tam preživel pogovarjaje se s svojo ljubo Materjo.

Tudi redovnike je rad obiskoval in se ž njimi dolgo
dolgo pogovarjal o božjih rečeh; ti pobožni patri so mu
bili izmed vsih naj ljubša druščina. Sploh se mu je
samostansko življenje neizrečeno priljubilo, ker je videl,
kako mirno in veselo živijo častiti bratje med seboj,
več niso na svet navezani, oddaljeni od grešnih nevar¬
nosti si zbirajo nemenljive zaklade, noč in dan si pri¬
dobivajo novih zaslug za nebesa, med tem ko posvetni
ljudje z nečimernostmi zapravljajo dragi čas. ,,Tudi jaz
hočem redovniški duhoven postati", je njegov terden

52

sklep, kajti, če bi bil duhoven med svetom, bi ne imel
tega nebeškega mini, moral bi se vesti po željah svojih
sorodnikov, njim za ljubo više časti sprejemati itd.

Ker je še le 13 let star, se še ne odloči za noben
poseben red in tudi še nikomur noče povedati, kaj si
je zbral; le Boga prosi prav priserčno, da bi mu dal
prav spoznati njegovo sveto voljo.

Da bi pa že zdaj saj nekoliko vstregel svojim serč
nim željam, sklene med svetom posnemati redovno živ¬
ljenje in začne še bolj ostro živeti in se še bolj za¬
tajevati v več ozirih. Premagovanje in zatajevanje se
mu mora tem bolj v zasluženje šteti, ker je imel telo
nežno in za terpljenje toraj bolj občutljivo.

Pripravi ga oče, da gre ž njim v Milan gledat veli¬
kanske vojaške vaje. Od vsih strani vre radovedno ljud¬
stvo skupaj videt to nenavadno vojaško slovesnost. Alojzij
pa le na to misli, kako bi se pri tem razkazovanji mogel
naj bolje zatajevati. Ponudi se mu, se ve da, naj pri¬
pravnici prostor, od kodar je bil naj lepši razgled. A
on noče ponudbe sprejeti, češ, da je še mlad, da ima
dobre oči, da tudi bolj zadej dobro vidi itd. Ker mu
pa le zopet dober prostor odkažejo, si zatajevanje na¬
domesti s tem, da parade še pogleda ne.

To je bilo za 131etnega dečka junaško djanje.
A še bolj junaško se začne zatajevati, ko se povernejo
na Kastiljonski grad.

Že sicer je bil tako zmeren, da se je vse čudilo,
kako more živeti ob tako malem vživanji. Naložil si je
pa še za vsak teden posebne poste. Vsak petek se je
postil v spomin Jezusovega bridkega terpljenja, in vsako
saboto v čast prečiste Device Marije. Ta dva dni je
zavžival opoldne samo po tri v vodi pomočene koščike
kruha; zvečer pa le po enega samega. Postil se je tudi
ob sredah, pa ne vselej tako ostro. Ta trojni post na
teden mu še ni zadostoval, postil se je med drugim tudi
pred večimi prazniki. Pri grofovskem kosilu si je zbiral
le take jedi, ki so mu bile najmanj všeč, in od teh je
nekoliko zavžil, druzih se ni dotaknil.

Alojzij je hotel svetnik postati. Ljubil je Jezusa
iz vsih svojih mladih moči. Zato se mu ni nikoli zadosti
zdelo. Kaj še znajde njegova ljubezen? Sam si naredi

53

nekak bič in spokorni pas, in s tem mertvi in biča svoje
nedolžno telo, da bi bil Jezusu bolj podoben.

Postelja se mu zdi premehka. Ve si kmali poma¬
gati : robatih polen si razpoloži po žimnici in na takem
si privošči kratek počitek.

Starši mu prigovarjajo, naj se nikar tako ostro ne
pokori; a prepovedovati se mu tega ne upajo, neka viša
moč jim brani.

Kakor v zatajevanji, tako je kazal tudi v pobož¬
nosti vedno večo gorečnost. Zjutraj je celo uro ali pa
še več kleče molil in premišljeval, ravno tako zvečer
preden je šel spat; vsako jutro je bil pri sv. maši, če
je mogel, še po več kot pri eni, in posebno veselje mu
je bilo streči pri sv. maši. Tudi čez dan je mnogo časa
obračal v molitev. S tem ne zadovoljen, je še celo po
noči vstajal, ter je v nočni tihoti, ko je vse po hiši
spalo, kleče molil in premišljeval — ne le po letu, am¬
pak tudi po zimi, v hudem mrazu. Večkrat ga je mraz
in trud premagal, da se ni mogel več na kolenih zder-
žati in se je zgrudil na tla. Pa še v tem stanu je na¬
daljeval svoje premišljevanje. Večkrat ga je glava zelo
bolela; ali ravno to mu je bilo všeč, da je mogel kaj
za Jezusa terpeti, ki je imel glavo z bodečim ternjem
prebodeno.

Neki večer je bil zopet v glavi hudo betežen in
je šel bolj zgodaj v posteljo. Pa spomni se, da še 7
spokornih psalmov ni zmolil. Berž pokliče služabnika,
si da spet luč prižgati in molitveno knjigo prinesti. Ko
molitve skonč^, pozabi luč ugasniti in terdo zaspi. Sveča
tako blizo postelje prigori, da začne tleti. Alojzij se
prebudi, čuti nenavadno vročino in gost dim, ki ga hoče
zadušiti. Hitro plane iz postelje, teče skoz vrata in jame
glasno klicati. Pa zrak, ki je skoz vrata prihajal, je
ogenj še bolj raznetil. K sreči je straža še o pravem
času prihitela in ogenj pogasila. Vse bi bilo zgorelo, ko
bi se ne bil Alojzij o pravem času prebudil, ali pa ko
bi ne bil tako urno vstal, in gotovo bi se bil zadušil.
Hvaležno je sam spoznal, da ga je dobri Bog zopet
čudežno ohranil. To mu je bil nov nagib, Boga bolj
ljubiti in se mu polnoma darovati.

54

f) Alojzij na španjskem dvoru.

Veliko dušnih nevarnosti je že Alojzij slavno pre¬
stal, ali še hujše ga čakajo.

Takrat je bil na Španjskem naj sijajniši dvor v
Evropi. Kraljeval je tam Filip II z veliko mogočnostjo.
Njegova sestra Marija je bila žena nemškega cesarja
Maksimilijana II. Že nekaj let vdova je zdaj želela ob¬
iskati svojega slavnega brata na Španjskem. Pot si je
odločila čez Laško. Mogočni vladar je hotel kar moč
slavno sprejeti svojo ljubljeno sestro. Zato je naročil,
da so jo mnogi njemu služeči plemenitniki laški sprem-
Ijevali in slavili; med njimi je bil seveda tudi kastili-
jonski grof z ženo in otroci.

Zdaj je bil naš tihi, pobožni mladeneč naenkrat
tako rekoč veržen v sredo naj šumnišega življenja. Kar
je bilo moč prirediti veličastnega, krasnega, bliščečega
in mamljivega, vse se je na tem potovanji skazovalo.
Tisoč in tisoč novih reči, kterih še ni videlo njegovo
nedolžno oko, je tu vabilo njegov pogled. Kamor so
prišli, nabirala se je nešteta truma naj različniših ljudi
od vsih strani, da bi videli sijajni sprevod.

Kako lahko pozabi v takih okoliščinah ne le omah¬
ljiva mladost, ampak tudi odrasli človek — Boga! Pa
Alojzij se ni dal premotiti, ampak je tudi med potova¬
njem tem gorečniše opravljal svoje pobožnosti, čem več
zmotnjave mu je bilo. Molče je premišljal; govoril pa
večidel le, če je bil vprašan.

Peljali so se tudi več časa po morju. Že so bili
na sredi morja, kar se zasliši strahotni glas: ,,Turške
barke z morskimi roparji so blizo; Bog nas varuj! 1 '
Vse je preplašeno, le Alojzij se nič ne boji; veselo celo
opomni: ,,0, ko bi le Bog hotel, da bi postali mučenci
sv. vere!“

Vendar potovanje se je srečno doveršilo, v jeseni
1. 1581. Z nedopovedljivo častjo in slavo so bili sprejeti
v Madridu. Dlje, kakor so mislili — še čez 2 leti —
morala je grofovska družina ostati v Madridu. In dobri
Alojzij je moral do 1. 1584 — jako odločiven del živ¬
ljenja v vedni nevarnosti dvorskega blišča preživeti.

55

Z bratom Rudolfom je bil odločen za dvorno službo
kraljeviču Jakopu. Poleg tega so mu preskerbeli naj
boljših učiteljev, da je mogel svoje učenje nadaljevati.
Lotil se je zdaj „viših“ naukov, logike, matematike,
modroslovja itd., in pa z velikim vspehom. Očetova želja
je bila tudi, da bi se učil boriti in plesati. Pa k temu
ga ni bilo moč pripraviti, ker je vedel, da te dve reči,
ples in borenje, bi bili brez koristi za stan, ki si ga je
sklenil izvoliti.

Ali ta njegova častna služba in pa obilno učenje
mu jako veliko časa pobere. Več ne more tako moliti
in premišljevati, kakor je bil pred vajen, in nič več
tako pogostoma k sv. obhajilu hoditi. Vsled tega mu
začne ogenj ljubezni božje pojemati, njegova prelepa
duša jame bolehati, hirati. K sreči pa Alojzij spoznd,
nevarnost in berž — ravno še o pravem času — obnovi
prejšnjo gorečnost. Oče nebeški namreč ni zapustil svo¬
jega ljubljenca v nevarnosti, temuč dal mu je najti iz-
verstnega spovednika iz Jezusove družbe. Pod njegovim
modrim in milim vodstvom je zopet začel živo goreti in
plamteti v mladenčevem sercu ogenj božje ljubezni, in
zopet je posijalo solnce prejšnje svetosti. Pa ne le do
prejšnje svetosti, ampak še do veliko više popolnosti se
]e popel v tej dobi.

Z velikim pridom je prebiral knjigo Ljudovika
Granaškega „Navod k pravemu premišljevanju" in je
sklenil odsihdob vsak dan vsaj po eno uro premišljevati.
— Ga bi mogel več in pobožniše moliti, se mnogokrat
skrije v dervarnico, in za skladavnico derv kleči in moli
tako spodbudno in lepo, da bi skor angelj iz nebes ne
mogel lepše. Tako veliko pobožnost v molitvi si je pa
le z velikim trudom pridobil. Sklenil je namreč, eno
celo uro tako moliti, da bi ne bil čisto nič razmišljen.
Če se je primerilo, da je bil kaj razmišljen, preden je
določena ura pretekla, je zopet uro od kraja začel, kakor
bi prejšnje nič ne veljalo.

Zelo je ljubil kerščansko priprostost in revščino.
Najrajše je oblekel kako staro in ponošeno oblačilo, če
se je pa po svojem stanu v kraljevičevi službi moral
lepše obleči, se vendar ni dal pregovoriti, da bi se bil
kakor drugi nakinčal z zlatim Zavratnikom, z zlatimi

56

verižicami, z demanti in drazimi kamni itd. Ce je bil
zarad tega pokregan, je krotko poterpel, ker hotel je
Bogu dopasti, ne pa nečimernemu svetu.

Oči si je tako zelo zatajeval, da se ulic po mestu
ni poznal, ker je večidel pred se v tla gledal in zastran
potov le na spremljevavca se zanašal. Tudi to je pozneje
sam pričal, da cesarice na potovanji in na dvoru, kjer
je imel priliko jo vsak dan videti, ni nikdar v obličje
pogledal, da je po obrazu celo poznal ni. Kdor ve,
s koliko radovednostjo navadno ljudje hitijo visoke in
imenitne osebe gledat, bo znal ceniti toliko krepostno
premagovanje Alojzijevo.

Njegova svetost je bila vsim znana, tako da se
vpričo njega nihče ni prederznil kake napačne besede
spregovoriti. Sploh je bil že pregovor med onimi, ki so
ga poznali: „Mali kastilijonski grof ni iz mesa in kosti.'*

Nekega dne je bil Alojzij z malim kraljevičem pri
odpertem oknu; zunaj je hud veter pihal. To je bilo
kraljeviču zoperno, zato z otročjo nejevoljo zakliče skoz
okno: „Veter, jaz ti zapovem, nehaj me nadlegovati!“
Alojzij mu smehljaje odgovori: „Vaša visokost pač more
ljudem zapovedovati; ti vas bodo ubogali; vetru pa vi
ne morete zapovedovati, ker pokoren je le Bogu, kte-
remu ste tudi vi pokorščino dolžni.“ Cel6 kralju je bil
tak moder odgovor jako všeč, ko ga je zvedel.

Tako je nedolžnost zmagovala v sredi stoternih
nevarnost dvorskega življenja, vsim mladim v poduk,
da kdor resno hoče, ta premore, — premore veliko —
premore vse po Njem, ki mu od zgoraj moč daje.

g) Alojzij ob volitvi stanu.

Koliko premore resna volja, se je pa še naj bolj
pokazalo v tem, kar zdajle pride na versto.

Življenje na španjskem dvoru je namreč za Aloj¬
zija tudi zato zelč imenitno, ker je tam pričel naj važ-
niše opravilo mladih let: volitev st and.

Da je za samostansko življenje že od pervih let
gorelo njegovo dobro serce, to nam je znano. Ali samo¬
stansko življenje se je v teku časa razdelilo v več redov
z različnimi bolj ali manj ostrimi pravili, pa tudi z raz-

5?

ličnimi opravili in nameni. Za Alojzija zdaj niso majhne
skerbi, za kteri samostanski red bi se odločil. Posvetuje
se s pobožno materjo in sam vsestransko prevdarja, kje
bi bilo zanj naj bolje; še več se v ta namen posti, še
gorečniše moli. Po vsem tem se mu najbolj želje vna¬
mejo za red Jezusove družbe, in sicer zato, ker se je
v njem še polnoma ohranila pervotna gorečnost vstano-
vitelja sv. Ignacija; ker se mora sleherni ud s posebno
obljubo odreči vsaki cerkveni časti; ker ta red tolikanj
dela za odgojo otrok; ker tako goreče časti Marijo in
tako izdatno pospešuje misijone po raznih deželah. Ven¬
dar prav prave gotovosti še ne čuti, je li res to klic
božji. Hoče si tedaj nedvomljivo gotovost izmoliti.

Približal se je ravno prelepi praznik Marijnega
vnebovzetja. Priserčni častivec in ljubljeni otrok Marijin
ne ve boljšega storiti, kakor vso svojo skerb v predobre
roke nebeške Matere izročiti in njo prositi, naj mu za
gotovo naznani, kaj je v tej prevažni reči volja njenega
Božjega Sina. Z veliko pobožnostjo sprejme v ta namen
presv. Rešnje Telo in po sv. obhajilu ves zamaknjen
moli in s terdnim zaupanjem prosi za spoznanje božje
volje. Kar se mu v molitvi zazdi, da razločno sliši Ma¬
rijo reči: „Stopi v Jezusovo družbo, naznani to svojemu
spovedniku!“

Zdaj so zginile vse megle mučne dvomljivosti, vse
mu je jasno: „jezuit bom, Marija je rekla". Ali od
druge strani se kopičijo černi oblaki prehudih skerbi:
kaj porečejo oče? kako očetovo privoljenje dobiti?

Alojzij ves vesel hiti povedat nebeško sporočilo
svojemu spovedniku in ga prosi, naj on posreduje, da
bo kmali sprejet v samostan. Spovednik pripoznd. njegov
poklic, pa naravnost pove, da pred ga jezuitje ne sprej¬
mejo, dokler ne dobi privoljenja od očeta.

Od spovednika gre Alojzij k ljubljeni materi ter
ves ginjen pripoveduje veselje iz nebes, pa tudi težave
ki ga čakajo zastran očetove privolitve. Grofinja se joka
veselja, hvali Boga in mu na novo daruje svojega ljub¬
ljenega sina. Pa tudi mater skerbi, kako bode z očeto¬
vim privoljenjem?

Najpred, tako skleneta, bo grofinja sama govorili,
z grofom o tej reči. Toda, kakor je bilo pričakovata

Izgledi. m. 8

58

tako se je res zgodilo. Kakor strela z jasnega neba
zadene to sporočilo častiželjnega grofa. Z jeznim gla¬
som, kakor še nobenkrat pred, odgovarja, češ, da mati
bolj ljubi Rudolfa in zato da hoče Alojzija pervoroje.nca
odgnati, in pristavi, da nikdar ne bode privolil.

Alojzij nekoliko dni počaka, potlej se pa tudi on
oserči in gre prosit. Pa z enako ostrimi besedami ga
zavorne in mu celo žuga, da ga bo dal pretepsti. An-
geljsko mili mladeneč lahno zarudi ter ponižno odgo¬
vori : „Kako srečen bi bil, ko bi iz ljubezni do Boga
mogel terpeti!“ in zopet spoštljivo odide.

Grof dolži tudi Alojzijevega spovednika, da ga je
on do tega sklepa pripravil in tudi njega ostro popri-
jema. Ali ta mu ponižno dopove, da se je Alojzij prav
sam prostovoljno odločil in mu to še le pred nekterimi
dnevi razodel, sicer pa je kaj tacega lahko vsak že
naprej pričakoval, kdor poznd Alojzijevo nebeško svetost.

Polagoma se oče nekoliko umiri in potolaži, vendar
si vse prizadene karkoli je v njegovi moči, da bi ga
odvernil od takega sklepa.

Zopet in zopet prigovarja Alojziju, naj popusti
svoje namere; ali Alojzij stanovitno odgovarja, da ga
Bog kliče, da ne more drugače. „Ko bi si bil kak drug
red izvolil, meni oče, bi lože privolil, ker bi imel po
svojem stanu odperto pot do više časti.“ Alojzij pa od¬
govori: „Ravno zato sem si izvolil Jezusovo družbo, ker
so tam častilakomnosti vrata zaperta. Ko bi bil časti
želel, obderžal bi bil grofijo, ki mi jo je Bog kot naj
starejšemu dal in bi ne bil gotovega zapustil za ne-
gotovo.“

Oberne se do Alojzijevega strica P. Franca Gon-
caškega, ki je bil general frančiškanov in ravno takrat
po opravkih v Madridu, ter ga prosi, naj se prepriča,
ali ima Alojzij res ta poklic in naj mu ga odsvetuje.
Ta se kmali prepriča in grofu naravnost pove, da je
poklic njegovega sina božje delo, in da si po svoji vesti
ne upa ga odvračati.

Sicer tudi oče to pripozna, vendar dovoljenje le
še dalje odlaša na veliko žalost blazega mladenča, ki
tako težko čaka tiste srečne ure. Nekega dne obišče z

59

bratom bližnji samostan jezuitovski. Ko pride čas ver-
nitve, se postavi pred brata in spremstvo ter pravi: „Le
pojdite sami domu. Jaz sem tukaj in ostanem tukaj, da
skažem pokorščino Bogu.“ Toda oče ga s silo boče
nazaj imeti in Alojzij se mora vdati ter zapustiti samo¬
stan, ki mu je naj ljubši kraj na zemlji.

Slednjič vendar s stricem toliko sprosita, da mu
bo potlej dovoljeno, ko se povernejo na Laško; nikakor
pa ne, dokler so na Španjskem.

Pa s tem odlašanjem menda je hotel le časa pri¬
dobiti za nove zapreke. Kajti ko se res vernejo na
Laško, noče dati obljubljenega privoljenja, marveč z
bratom ga pošlje okrog raznih grofov in knezov po
Laškem, da bi med veselicami, igrami in svetnim ska-
zovanjem pozabil storjenega sklepa — zgubil svoj po¬
klic. Vendar ravno nasprotno se je zgodilo; to nevarno
potovanje ga je še bolj uterdilo, ker take izvoljene duše
si znajo vse v prid oberniti, dobro in hudo.

Tudi na potovanju se je po navadi postil in zata¬
jeval ter zvesto opravljal svoje pobožnosti. Že med potjo
je molil in premišljeval; kjer pa so ostajali, je naj pred
poiskal v sobi, ktera mu je bila odkazana, podobo Kri¬
žanega, da je pred njo pokleknil in molil, če je pa
kje ni bilo dobiti, je sam narisal križ na papir, ga obesil
na steno in več ur molil pred njim z navadno pobož¬
nostjo.

Ce je prišel v kako mesto, v kterem je bil je¬
zuitovski samostan, ga je gotovo obiskal, če je le količ¬
kaj utegnil. Najpred je šel v cerkev Zveličarja obiskat
in počastit, potlej pa se je z redovniki bogoljubno po¬
govarjal.

Nekikrat obišče imenitno gospodo. Bilo je zbranih
več mlajših plemenitnikov in starejših gospodov. Med
pogovorom izusti sedemdesetletin gospod nektere ne¬
sramne besede. Alojzij pa ga koj junaško ustavi in
glasno, da so ga vsi' lahko slišali, zaverne: „Kako, da
se mož take starosti in tega stami ne sramuje tako go¬
voriti, zlasti vpričo plemenitih mladenčev? To se pravi
slab izgled dajati, to je hudo pohujšanje. Ali ne pravi
sv. Pavel: zlobno govorjenje spridi lepo vedenje ?“ —

60

Stari mož ničesar ne odgovori: njemu in vsim pričujo¬
čim je bil to prekoristen nauk. Alojzij pa vzame neko
knjigo in gre v drugo sobo.

O drugi priliki je bil pri bližnjem sorodniku po¬
vabljen na bal. Alojzij ni hotel iti. Ko so pa le tiščali
vanj, rekoč, da je nalašč zavoljo njega svečanost vrav-
nana, je povabilo sprejel, toda s tem pogojem, da ga
ne bodo silili plesati. Ko se pa neka sorodnica vendar
prederzne, in mu reče, naj gre plesat, urno zapusti slavno
družbo, gre tikoma iz sobane in se ne poverne več.
Dolgo ga iščejo, in slednjič najdejo v služabnikovi sobi
— klečečega med posteljo in steno pred razpelom.

Alojzij se poverne domu; a doma ga čaka, mesto
dovoljenja, nova vojska. Oče naprosi raznih slavnih mož,
duhovnih in svetnih, naj bi sina pregovorili, da ostane
med svetom. Pa on jim zna tako prepričavno zagovar¬
jati svoj poklic, da so nekteri, ki so prišli ga odvračat,
še zanj očeta prosili in pregovarjali.

'Zdaj se hoče grof, ki je bolan ležal, sam prepri¬
čati, je li njegovo prizadevanje pri sinu kaj izdalo ali
ne. Alojzija pokliče in vpraša, kake misli ima za pri¬
hodnost? Alojzij odkritoserčno odgovori: „Nikakoršnih
druzih, kakor to, Bogu služiti v Jezusovi družbi.“ Oče
ga ozmerja in mu veli, da naj se mu zgubi spred oči.
Sin točno uboga in gre res stanovat v neko drugo gro¬
fovsko stanovanje zunaj grada, ter tam ves čas preživi
v molitvi in ostrih spokornih delih, dokler ga razdraženi
oče spet nazaj ne pokliče.

Zopet mora slišati novo očitanje, novo žaganje in
je spet z jako ostrimi besedami odpravljen. Ves otožen
gre pobožni mladeneč v svojo sobo, zaklene vrata, po¬
klekne pred križanega Jezusa, — obilne solze mu kap¬
ljajo po licih, iz globočine serca prosi Boga moči, po-
terpežljivosti in serčnosti, da bi mogel toliko poskušajo
prestati, pa se še ostrejše biča, kakor sicer.

Med tem pa se skesa tudi grof svoje prevelike
ostrosti do sina in veli odgojitelju, naj gre pogledat v
Alojzijevo sobo, in naj mu pride povedat, kaj dela. Ta
najde sicer vrata zaperta, pa skoz neko prevotljenje pri
vratih zagleda Alojzija — kako pred nogami križanega
Zveličarja sklonjen in s solzami ves oblit objema sv. križ,

61

se kervavo biča, zdihuje in moli in prosi Boga milosti,
ki mu jo ljudje odrekujejo.

Ginjen in solzen pride odgojitelj in z derhtečim
glasom začne: „Milostni gospod! ko bi bili vi videli,
kaj dela vaš sin, gotovo bi ga več ne zaderževali v
njegovem sklepu... Videl sem reči, ki bi tudi naj terša
serca omečile in ginile/' Zdaj mu pripoveduje vse, kar
je videl. Grof posluša, pa skor ne more verjeti. Zato
se dd drugi dan nesti pred Alojzijevo sobo, da bi sam
videl. In ko se sam prepriča, ostermi in nič več se ne
more premagovati. Vrata da šiloma odpreti in z grofinjo
stopi v svetnikovo sobo. Videti na tleh kaplje kervi in
solz, se več ne more zderžati — obraz si zakrije z ro¬
kami in joka. Svetnik tudi porabi ta trenutek ter z
milim glasom ponovi svojo prošnjo.

To je bil dan perve zmage. Grof sam piše v Rim,
naj se potrebno ukrene zastran sprejetja. Alojzij pa —
morda še nikdar v življenji tako vesel — priserčno Boga
hvali za toliko milost.

Alojzij se odpovč vsem pravicam pervenstva in
odstopi grofijo Rudolfu. Dotično pismo mora biti tudi
še od cesarja poterjeno. Med tem pošlje grof Alojzija
namesto sebe v Milan, da bi tam važna opravila zveršil.
Vse je natanko in očetu po volji spolnil, zraven pa se
še pridno učil in v bogoljubnosti napredoval.

Cez devet mescev dojde odgovor in dovoljenje od
cesarja. Zdaj nič več Alojzija ne zaderžuje kakor le
— volja očetova, ki se je med tem časom zopet pre-
menila. Sam gre v Milan, da bi prenagnil Alojzijevo
serce; tudi po druzih še enkrat skuša svoj namen do¬
seči. Toda Alojzij se ne da premakniti.

Po zveršenih opravkih se Alojzij pomudi še v
Mantovi, ter želi tudi za dušne potrebe poskerbeti in
opravlja 20 dni duhovne vaje. Potem se verne domu
s terdnim zaupanjem, da je že prišel čas, ko bo smel
svetu slovo dati. Pa kako se prestraši, ko mu oče reče:
da mu še nikoli ni polnoma dovolil in da
mora čakati saj do 25. leta, potlej se bo spet o
tem govorilo.

Ubogi mladeneč! koliko je terpelo njegovo užaljeno
serce! Kolikrat se je milo razjokal! Vendar obupal še

B2

ni, ker bil je prepričan, da je od Boga poklican in da
mu bo Bog gotovo pomagal. Molitev se mu zdaj zdi še
edina naslomba.

Enkrat je že celih pet ur pred križanim Jezusom
molil, kar začuti v svojem sercu nek opomin naj gre
k svojemu očetu, ki je ravno bolan v postelji ležal, in
naj — slednjikrat poskusi. Alojzij posluša ta notranji
glas, gre in spoštljivo pa odločno tako le govori: „Oče!
v vaših rokah sem; naredite z manoj kar hočete. Ven¬
dar zagotovim vas, da me je Bog poklical v Jezusovo
družbo in če se temu klicu ustavljate, ustavljate se božji
volji.” Z navdušenim glasom je govoril te besede in ne
čakaje odgovora se vernil spet v svojo sobo. Oče pa
je bil močno presunjen; spomnil se je, kolike zapreke
je že delal Alojziju in da zdaj ne bo drugače, kakor
dovoliti bo moral. Na glas joka in zdihuje ter čez nekaj
časa spet Alojzija pokliče in pravi: ,,Moj sin! z el 6
globoko rano si usekal mojemu sercu. Ti
veš, kako zel 6 te ljubim, ker si vreden; ti si
bil moje upanje in upanje moje hiše. Pa ker
te Bog kliče, ne bom dalje nasprotoval.
Pojdi moj sin! pojdi, kamor želiš, sprejmi
moj blagoslov!”

Jokaje je govoril grof te besede in Alojzij se mu
priserčno zahvali ter hiti v svojo sobo, poklekne pred
sv. križ, povzdigne roke in oči ter ne more nehati Boga
hvaliti za toliko dobroto — za zmago po toliki vojski.

Glejte koliko stanovitnost premore. Kdo bi se ne
čudil Alojzijevi serčnosti!

h) Alojzij v samostanski popolnosti.

Alojzij bi bil naj raji še tisti dan hitel v samostan.
Pa ker se je moral pismeno vpričo bližnjih sorodnikov
odreči grofiji in grofovskim pravicam ter jih odstopiti
Rudolfu, moral je še nekaj tednov čakati. Vsim Kasti-
lijončanom se je milo storilo, ko so zvedeli, da jih hoče
dobri Alojzij za zmir zapustiti in da jim ne bode ljub¬
ljeni zapovednik, kakor so pričakovali. Jokaje se po¬
šlo vij aj o.

63

Povabljeni sorodniki se zberd v Mantovi; pa ob¬
ravnava se zavleče za dva mesca zlasti zato, ker je bila
začetkoma v pismo postavljena pogodba, da mora Alojzij
iz bratovega vsako leto dobivati nekoliko denarja na
roko; Alojzij pa po samostanskih pravilih tega ni smel
in tudi ni hotel, saj je že sam komaj čakal, da bi se
svetnemu premoženju polnoma odpovedal.

Slednjič so se zedinili in 2. nov. 1585 se dotično
pismo na glas prebere. Med branjem se oče vedno joka
in zdihuje. Alojzij pa še nobenkrat ni bil videti tako
vesel, ter radostno prime za pero in podpiše. Potem hiti
v svoje stanovanje in v solzah veselja se zahvaljuje
Bogu, da mu je dal najti zaklad, po kterem je že tako
dolgo hrepenelo njegovo serce: uboštvo. Tolike serčne
sladkosti in nebeške tolažbe še ni kmali občutil. Ko
se je v dolgi in sladki molitvi zahvalil, sleče svojo svetno
obleko in obleče jezuitovsko oblačilo, ki si ga je bil
dal že skrivaj narediti in po nekem pobožnem duhovnu
blagosloviti. Zdaj gre v sobano, v kteri so bili že vsi
zbrani okrog mize. Solz se ne morejo zderžati, ko vi¬
dijo kastilijonskega angelja tako pred seboj; zlasti se
oče veliko joka. Alojzij pa se posluži te ugodne prilike
in govori tako modro in priserčno o nevarnostih in te¬
žavah, ki jih imajo svetni gospodje in knezi med svetom
gledč dušnega zveličanja, da so si njegove besede glo¬
boko v spomin in v serce vtisnili.

Drugi dan se Alojzij pri svojih sorodnikih spo¬
dobno poslovi in priporoči. Zvečer poklekne še pred
očeta in mater ter ponižno prosi za blagoslov. Oba jo¬
kaje blagoslovita svojega angelja. Saj je ločitev že sploh
težka, kaj še le ločitev od tacega?

Tretji dan, 4. novembra, že veselo odrine proti
večnemu mestu in med potom obišče v Loretu hišico
Matere Božje. Več ur je molil v tem svetišči Marijnem
s toliko pobožnostjo in s takimi nebeškimi čutili, kakor
je mogoče le takemu serafskemu mladenču. Ostal je til
dva dni, prejel je sv. obhajilo, in kar ločiti se ni mogel
od tega tako drazega mu kraja. Le ljubezen do novega
poklica ga sili urno dalje proti Rimu.

Med potjo mu nekdo omeni: „Rudolf se mora pač
veseliti, ker si je grofijo tako lahko pridobil/' Alojzij

64

pa ga zaverne: „Bolj se gotovo ne veseli, da je grofijo
dobil, kakor se jaz, da sem se je znebil.

V Rimu je bil z veseljem pričakovan. Imel je
sorodnike tudi med kardinali, in njegova svetost je bila
po vsem Laškem znana. Celo papež Sikst V so želeli
videti svetega mladenča; so prijazno ž njim govorili in
ga očetovsko blagoslovili.

Na sv. Katarine god, 25. novembra, je bil kot no¬
vinec sprejet v Jezusovo družbo, 17 let in 8 mescev star.
Njegov stric, nadškof Scipio Goncaški, so še zanj sv.
mašo opravili in ga obhajali; potlej so ga spremili v
hišo novincev. Prijazno se še enkrat zahvali svojim slu¬
žabnikom in zvestim spremljevavcem ter sporoči pozdrav
svojim doma. Prav posebno pa se stricu zahvali, da so
mu pripomogli sem priti, in obljubi vsak dan za nje
moliti. Stric se ne morejo solz zderžati in pri odhodu
reko nekterim patrom: „ Častiti očetje, od otročje dobe
poznam svojega stričnika in zagotovim, da ste
danes rajskega angelja med-se sprejeli/ 4

Nadzornik novincev ga pelje v odločeno celico.
Oh, kako se je je razveselil! Radostno je vskliknil:
„Zdi se mi, kakor bi stopil v raj; tukaj je kraj mojega
počitka, tukaj bom stanoval, ker to sem si izvolil. 44
Dolgo časa kleči in v solzah hvali Boga, da ga je rešil
iz egiptovske dežele v obljubljeno deželo, kjer se cedi
med in mleko božjih tolažil. Se enkrat se mu polnoma
v službo daruje in ga prosi pomoči, da bi mogel na¬
tanko spolnovati vse dolžnosti in stanoviten ostati. Vsako
leto je posebej praznoval ta dan in si zarad tega sv.
Katarino za posebno priprošnjico izvolil.

Žal mi je, da vam tukaj ne morem prav obširno
popisati, kako je Alojzij svojo že med svetom pridob¬
ljeno svetost še spopolnil in poveličal v varnem zavetji
samostanskem, kajti napisati bi bilo treba celo knjigo.
Vendar ne morem se ločiti od tega angelja v človeški
podobi, da bi saj še nekterih čertic ne povedal iz nje¬
govega samostanskega življenja.

Najpopolniši možje so se čudili, kako je mogoče v
svetosti doseči toliko stopinjo, kakor jo je dosegel sv.
Alojzij z Božjo in Marijno pomočjo. Njegovi voditelji in
učeniki pri njem niso imeli druzega opravila, kakor da

65

so ga zaderževali v njegovi prevroči gorečnosti in da

50 ožje meje stavili njegovi preostri spokornosti.

Ko je prestopil samostanska vrata, je terdno sklenil
vsako naj manjše pravilo prav na tanko spolnovati. Nje¬
gova natančnost v tem obziru je bila tako velika, da bi
pač veča ne bila mogla biti. Kadar je bil čas molčanja,
bi ne bil spregovoril besede za ves svet ne, naj bi bil
prišel kdorkoli. Nekikrat je hotel njegov stric kardinal
ž njim govoriti; a ni se hotel v pogovor podati, dokler
mu ni privoljenja sprosil pri viših. Se pol pole papirja

51 ni upal posoditi svojemu tovaršu, preden si je šel
dovoljenje sprosit. Zapovedano revšino je tolikanj čislal,
da ni hotel nič svojega imeti. Komaj se je dal prepro¬
siti, da je z dovoljenjem viših ohranil dve priprosti po¬
dobi, sv. Tomaža Akvinskega in sv. Katarine.

Kakor krotko jagnje je vse ubogal, karkoli se mu
je zapovedalo. Znano nam je, kako zelo ostro je pred
samega sebe zatajeval. Zdaj so mu bila zarad zdravja
preostra spokorila prepovedana. Nekdo mu reče: „Po-
vejte mi odkritoserčno, brat Alojzij, ali vam ni nekoliko
hudo, da ste v pokorjen ji tako zaderževani." Pohlevno
mu odgovori: „Res je, da to ni skor nič, kar se mi
zdaj dovoljuje v primeri s tem, kar sem si med svetom
nakladal. Pa pri tem me tolaži misel, da redovniško
življenje je barka, v kteri ravno tako dalje pridejo oni,
ki iz pokorščine pri miru ostanejo, kakor taki, ki se
veliko trudijo/' — Enako vemo, da je post nad vse
ljubil. Nekega dnč si sprosi, da se sme ob kruhu in
vodi postiti. Po kosilu ga pokliče njegov voditelj, ki je
bil zapazil, da ni skor nič jedel, in mu reče: „Pojdite
k le oni mizi in pojejte vse, kar se*vam prinese!“ Alojzij
se ponižno prikloni in uboga. Nekdo mu potlej šaljivo
ponagaja, rekoč: „Lepo to, brat Alojzij! Lep post ste
si iznajdli: pri eni mizi malo, pri drugi pa veliko jesti;
to ni tako napačna iznajdba." Alojzij ga enako šaljivo
zaverne in je vesel, da je mogel ubogati, kajti volja
viših mu je bila volja božja. — Naj veča tolažba in
radost na zemlji mu je bila molitev. Večkrat je bil
tako zamaknjen, da ni nič vedel, kaj se krog njega
godi; serce mu je živejše bilo, in obličje postalo je ža¬
reče. Sam je spoznal na vprašanje svojih viših, da v

Izglcdi. m. 9

66

šestih mescih ni bil pri molitvi toliko časa razmišljen,
kolikor je treba, da se enkrat češenamarija obmoli. Pa
tudi molitev mu je bila ob nekem času prepovedana,
češ, da ga bo nehala glava boleti; celč pobožni izdih-
Ijeji so mu bili zabranjeni; kar z delom se je imel mo¬
titi. To je bilo zanj naj težavniše povelje; bolj ko si
je prizadeval svoje misli od Boga odvračati, bolj se mu
je Bog bližal z nebeškimi tolažbami. „Pojdi od mene,
o Gospod, pojdi od mene!" je klical v ponižnosti svoje
prelepe duše. In nekemu prijatelju je potožil: „Menijo,
da mi bo to glavo olajšalo; pa veliko več bolečin mi
prizadene, misli od Boga odvračati, kakor jih v molitvi
zbrane imeti."

S čudovito skerbljivostjo si je prizadeval, vse od¬
straniti, karkoli bi ga še utegnilo spominjati na prešnjo
plemenitost in imenitnost njegovega stanu. Za zmiraj si
je prepovedal grofovski naslov, in žalili so ga, če so
jeli govoriti o njegovem plemenitem stanu, ali če so
mu tudi v naj manjši zadevi hoteli prednost dajati pred
drugimi. Bolnikom streči, postelje prestiljati, pometati,
v kuhinji delati, poslom pomagati, ali pa s prosjaško
mavho miloščine prositi oa hiše do hiše, to mu je bilo
tako prijetno in lahkotno opravilo, kakor bi bil svoj
živi dan hlapec, ne pa grofovski sin.

Ko je zapazil, da je njegova obleka iz boljšega
blaga, kakor obleka sobratov, je tako dolgo prosil, da
je enako dobil. Duhovsko knjigo, brevir, si je bil že
prčd kupil. Služabnik mu je bil oskerbel jako lep brevir
— ne le z zlato obrezo, temuč tudi na platnicah je bilo
obilno zlatega. Alojzij je bil tako malo nečimern in se
je za zunanjost tako tnalo zmenil, da več časa še za¬
pazil ni, koliko se razloči njegov lepi brevir od čisto
priprostih, kakoršne imajo sobratje. Berž ko pa to za¬
pazi, hiti k predniku in ga lepo prosi te milosti, da bi
mu pozlačeni brevir zamenili z družim, naj bolj obrab¬
ljenim. Prednik, se ve da, mu rad spolni to že v pra¬
vilih uterjeno željo in mu da brevir, ki je bil že v
mnogih rokah. Kakor slaven zmagovavec, z dragocenim
plenom obložen, se priveseli z zastarelo knjigo v svojo
celico. Take reči, ki se jih je tako iznebil, imenoval je
„egiptovski prah“.

67

Med vsemi je bil naj ponižniši. Bog mu je bil
dal nenavadno velike darove, pa nikdar se ni pobahal.
Neizrečeno hudo mu je bilo, če ga je kdo pohvalil. Iz¬
govarjal se ni nikdar, če se mu je še kaj tako čudnega
ali zopernega ukazalo. Nikoli se ni z nikomur prepiral.
Mirno je povedal svoje misli, in če je kdo drugače sodil,
mu ni dalje ugovarjal. — Nekikrat je imel pred učenimi
in imenitnimi gospodi neko resnico učenostno zagovar¬
jati. Več časa prevdarja, ali bi ne bilo za njegovo po¬
nižnost bolje, ko bi se nevednega delal in nalašč bolj
nespametno odgovarjal. Vendar v tako važni reči vpraša
pred za svčt. In odgovorilo se mu je, naj iz pokorščine
v čast Božjo tako govori, kakor naj bolje more in znd..
Tako tudi stori, ker pokorščina mu je nad vse. Ali
takrat, ko je bil pohvaljen, ga je rudečica oblila, tako
hudo mu je djalo. Sploh se je imel za naj nevrednišega
izmed sinov sv. Ignacija, češ, da je iz samega usmiljenja
sprejet v družbo; rekel je sam o sebi, da je kakor za¬
krivljeno železo, ter da je prišel v samostan, da bi se
s kladvom pokore in zatajevanja zravnalo. Vse se mu
je zdelo prelepo, vse predobro zanj. Vse je Bogu pri¬
pisoval.

Ko ga nekdo vpraša, je li težko, da kak ime¬
nitnež svetno nečimernost zapusti, mu odgovori: „Prav
nemogoče bi bilo, ko bi mu Bog, kakor nekdaj slepo-
rojenemu, oči z blatom ne pomazal."

Posebno občudovanja vredna je bila pri njem poleg
vednega zatajevanja vsih občutkov tista redka kerščan-
ska čednost, ki se zove enakomernost in pripro-
stost. Nobena stvar na svetu ni mogla kaliti njegovega
dušnega miru. Polnoma se je izročil, v voljo previdnosti
Božje; z vsem je bil zadovoljen. Ce se je kdaj jela v
sercu vzdigovati kaka želja, ki bi mu utegnila vznemir¬
jati duha, jo je hitro zavergel. Pri jedi si ni nič zbiral;
izvolil si je to, kar je veljalo za naj slabeje. če je kam
šel in so ga vprašali, kako mu je dopadlo, navadno ni
vedel povedati. Že tri mesce je bil v samostanu, pa še
ni vedel, kje kteri sedi; celo za sedež svojega prednika
je moral vprašati, ko je bil poslan po njegovo knjigo
v obednico. Malo se je zmenil za to, ali mu je obleka
preozka ali preširoka, predolga ali prekratka. Ce ga je

68

krojač vprašal, ali mu je prav, je rekel: „Menim, da
je tako prav <! .

Kako zelč je imel v oblasti svoja serčna čutila,
se je zlasti takrat pokazalo, ko mu je kmali po prihodu
v samostan oče umeri. Vsi so menili, kako zelč se bo
prestrašil, kako zelč bo žaloval ko bo zvedel, ker so
ga slišali večkrat reči: „Za Bogom na svetu naj bolj
ljubim svojega očeta". Pa tudi o tej prebritki zgubi
ostane popolnoma miren. Ves vdan v voljo božjo odpiše
materi med drugim besede, ki jih ni nikdar pozabila:
„Boga zahvalim, da bom odsihdob z večo pravico mogel
reči kakor do zdaj: Oče naš, kteri si v nebesih." Ko
so se mu zastran tega čudili, je rekel: „Pripoznam, da
bi bil zelč žalosten, ko bi prevdarjal le smert očetovo.
Toda, če spoznam, kako ta smert pride iz rok Božjih,
ne morem biti žalosten. Ali je mogoče kaj obžalovati,
o čemur se ve, da je božjemu Veličastvu všeč?"

Nihče ni mogel pri njem zapaziti naj manje na¬
pake. Samega je skerbelo nekaj časa, ali se premalo
spoznž, kajli, da se pri izpraševanji vesti ne more nič
napačnega spomniti. Da bi se bolj poniževal, sklene za¬
pisati svoje napake ter jih visim predloži s ponižno
prošnjo, da bi ga zastran njih očitno grajali in da bi
se jih polagoma poboljšal. Pa se mu ni posrečilo, kajti
odgovor je bil ta, da kar je napisal, ni nič napak, ni
graje vredno.

Sploh je bil s svojim duhom več v nebesih, kakor
na zemlji. Njegova ljubezen do Boga je bila nedopoved¬
ljivo velika. Kadar je slišal o Bogu brati ali govoriti,
je bil ves prešinjen, da se mu je tudi na zunanje poznalo
in še spregovoriti ni mogel. Posebno se je to enkrat
zgodilo pri mizi, ko je slišal lepo berilo o ljubezni božji.
Kar zamakne se in ne more dalje jesti. Drugi menijo,
da mu ni dobro in ga vprašajo, kaj mu je. Pa ne more
jim odgovoriti in zelč hudo se mu zdi, da so to zapazili.
Oči pobesi in solze ga polijč; obličje mu zarudi, serce
mu tako zelč tolče, da menijo, da se je kaka žila od-
perla. Le polagoma se zopet umiri. Bratje so se že bali
vpričo njega o ljubezni Božji govoriti, da bi ne bilo
njegovemu zdravju škodljivo. — Njegova pobožnost do
presv. Rešnjega Telesa, do Matere Božje, do angeljev

69
itd. je bila tako velika, da ne vem, je li kdaj kteri
svetnik imel priserčnišo.

Pa ne le sam za-se je bil Alojzij tako rahločut¬
nega, plemenitega duhd, tudi do druzih sere je imel
nepremagljivo moč. To se je pokazalo v samostanu in
na njegovem domu.

V samostanu je bil vsim za izgled, kteremu se ni
bilo mogoče ustavljati. Njegovi verstniki postali so go-
rečniši, celo učeniki so se od njega učili. — Alojzijev
sorodnik je poprašal, kako so ž njim zadovoljni, prednik
mu vesel odgovori: „Druzega vam ne morem reči, kakor
to, da se imamo vsi še veliko učiti od njegovega izgleda."
Neki duhoven je rekel: „Le čudo, da pri toliki svetosti
že v življenju čudežev ne dela". In res so ga imeli vsi
za svetnika, in reči, ki jih je on rabil, so častili za
svetinje in jih poljubovali. Slavni Belarmin je po nje¬
govi smerti svojim učencem razlagal nauk o molitvi,
koliko pripomore k popolnosti, in je odkritoserčno pri¬
stavil: „to sem se naučil od Alojzija".

Alojzijev oče je bil bolj posveten in celo strasten
igravec. Pa od tistega časa, kar je šel Alojzij v samo¬
stan, je bil ves spremenjen. Spoznal je, koliko žalega
je storil — svojemu angelju — svojemu svetniku; spo¬
znal je, da si je ta boljši del izvolil. V cerkev Matere
Božje, v kteri je Alojzij naj raji molil, tje se dd nesti
in z veliko skesanostjo opravi dolgo spoved. Po spovedi
pa krotko prenaša bolečine svoje hude bolezni. Iz Aloj¬
zijeve sobe si dd sv. križ prinesti, pogostoma ga na
serce pritiskuje in pobožno poljubuje ter veliko joka.
Večkrat se skesano terka na persi, rekoč: „ Gospod, imej
usmiljenje z manoj! Gospod grešil sem, usmili seme!"
Sam sebi se čudi, od kod tako živo kesanje, od kod te
vroče solze; potlej pa pravi: „Dobro vem, komu se
imam zahvaliti za to milost! dobro vem, od kod priha¬
jajo te solze — moj Alojzij mi jih je sprosil." Lepo
pripravljen je srečno umeri 13. febr. 1586.

Med Alojzijevim bratom Rudolfom in sorodnim
vojvodom Mantovskim je bilo nespravljivo sovraštvo
zarad Solferinskega posestva. Le do Alojzija imajo še
zaupanje, da bi ju utegnil spraviti. Z dovoljenjem viših
pride na Kastilijonsko. Z velikim spoštovanjem je sprejet.

70

Materi, pobožni grofinji, se tako častitljiv zdi, da predenj
poklekne; od vsih strani se ljudje bližajo in spet veseli
razhajajo, rekoč: „Svetnika smo videli!“ — In glejte,
kar pred nihče ni mogel doseči, Alojzij s kratkimi be¬
sedami doseže — popolno spravo in prijateljstvo; voj¬
voda radovoljno prepusti grad Solferin Rudolfu v last.
Preden gre, ga še mati prosi, naj bi v domači cerkvi
pridigoval. Alojzij se da pregovoriti in tako lepo govori
o sv. pokori in presv. Rešnjem Telesu, da je bil vspeh
nenadno vesel. iSkor celo noč so spovedovali vsi spo¬
vedniki po mestu. Drugi dan so bili pri sv. obhajilu:
Alojzijeva mati, brat Rudolf in njegova žena, naj ime-
nitniši vradniki in plemenitniki ter okrog 700 podložnih.

Pa to prelepo življenje se je že koncu bližalo. Ko
se je iz Kastilijonskega nazaj grede nekaj časa pri je¬
zuitih v Milanu mudil, je imel neki dan (eno leto pred
smertjo) v molitvi razodenje, da bo kmali umeri. In vse,
kar smo o preljubeznjivem Alojziju lepega povedali, se
je to zadnje leto pokazalo v naj veči lepoti, kakor blišč
zahajočega solnca.

i) Alojzij radostno umerje.

Leto 1591 je bilo za Laško silno hudo in žalostno.
Dve grozovito veliki šibi božji ste terdo zadeli deželo
in zlasti mesto Rim: lakota in kuga. Veliko jih je lakote
pomerlo, mnogo stradajočih pa je z dežele prihitelo v
Rim ter stisko in kužno bolezen še bolj pomnožilo. Kar
je mogla, je storila Jezusova družba za usmiljenja vredne
terpine. Prosili so miloščinje za nje, stregli so jim po
bolnišnicah — sami v smertni nevarnosti; celo novo bol¬
nišnico so napravili; po dnevi in po noči si niso dali
počitka.

Alojzij, čeravno slaboten, se je skušal z druzimi
v ljubezni do bližnjega Od kraja mu je bilo le dovo¬
ljeno za uboge prositi, ne pa bolnikom streči. Pa tako
dolgo je ponavljal svojo prošnjo, da so mu dovolili tudi
bolnikom streči v bolnišnici. Kako težavno in prehudo
je bolnikom streči, kadar je kuga, tega vam še dopo¬
vedati ne morem; pa Alojzij si je zbiral naj ostudniše
bolnike, in stregel jim je z nedopovedljivo ljubeznjivostjo,
ter se skor ločiti ni mogel od njih.

?1

Kakor se je bilo bati, se je res zgodilo. Mnogo
izmed preblagih strežnikov se je nalezlo te grozovite
bolezni; tudi pomerli so nekteri. Med pervimi je bil
Alojzijev sošolec in posebni prijatelj Tiberij Bondi. Ob
njegovi smerti zakliče Alojzij: „Oh, kako bi bil vesel,
ko bi smel z Bondi-jem menjati in namesto njega umreti,
ko bi mi Bog hotel dati to milost!"

In res je upal, da bo te sreče kmali deležen. Bo¬
lezen je namreč tudi Alojzija napadla in 3. marca se
je moral vleči. Z veseljem ga je navdajala misel, da ne
bode več vstal. Nevarnost je čedalje veča. Sedmi dan,
se je reklo, da je za to bolezen odločiven, ali pride
smert ali pa se jame zdravje povračati. Alojzij je ze!6
slab, in vsi se bojijo, da bi utegnili ravno na 23. rojstni
dan zgubiti svojega ljubljenca. Tudi sam želi sprejeti
ss. zakramente za umirajoče. Kakor je bil vselej vajen
z angeljsko pobožnostjo ss. zakramente sprejemati, je
tudi zdaj njegovo vedenje tako priserčno in spodbudno,
da vsim pričujočim obilne solze lica rosijo, in zdi se
jim prehudo že zgubiti angeljskega mladenča.

Potem se oberne do prednika in ga prosi, naj vsim
pričujočim naznan , da ni zdaj čisto nič nemiren (kakor
so nekteri menili, da bo) zastran pokoril in zatajevanj,
ki si jih je nakladal, temuč mu je ce!6 žal, da se ni
še bolj pokoril, kar bi mu bilo gotovo dovoljeno, ko bi
bil prosil; da v tej reči je le voljo svojih vikših spol-
noval in da mu glede pravil vest prav ničesar ne očita,
če tudi je včasih drugače ravnal, kakor drugi, ker ga
je k temu pokorščina primorala.

Te besede, ki jih je Alojzij zato izgovoril, da bi
ne bil kdo kaj pohujšan, zbudijo novo začudenje in še
večo žalost. Prav posebno ginljivo pa je bilo to-le. Po
sv. opravilu pridejo tudi pater provincijal. Alojzij prosi
za milost, da bi se smel še nekterim pokorilom podvreči.
Ko mu nobeno ni dovoljeno, prosi, naj mu privolijo vsaj
to tolažbo, da bo na gelih tleh umeri; in ko se mu še
ta prošnja odreče, se krotko in mirno uda iz ljubezni
do pokorščine.

Zdaj govori le še o nebesih, kakor bi bil že med
angelji; nikakor ne more skrivati veselja, ki ga čuti
zastran smerti. Tako je vesel, da ga začne že skerbeti

72

in vpraša svojega spovednika Belarmina, če take smertne
željč niso znabiti kaj pregrešne.

Vendar sedmi dan srečno preide; Alojzij še ne
umerje. Njegova kužna bolezen se spremeni v merzlico.
Ali ta sprememba ni obetala zdravja. Ker mu prejšnja
bolezen ni vzela življenja nagloma, mu ga je leta jemala
polagoma. Še tri mesce mora čakati v tej solzni dolini,
preden se mu spolni serčno hrepenenje.

Kakor v zdravih dnčh, ga je bila tudi zdaj krot-
kost in poterpežljivost sama. Bolezen njegova je bila
jako mučilna; hud kašelj ga je nadlegoval; ker je moral
tri mesce neprenehoma ležati, so se mu na herbtu šene
(pekoče rane) naredile. Pa nikdar se ni pritoževal^ za¬
stran bolečin in rane so še le po smerti zasledili. Cern
slabša in zoperniša so bila zdravila, tem raji jih je vžival,
in naj grenkejše je nalašč dalje časa v ustih zaderžaval
in počasi pil, da bi se tako pokoril, ker mu niso več
dovolili druzih spokornih del. Kadar je bil sam, je več¬
krat zapustil posteljo, pokleknil in molil pred svetim
križem ter ves ginjen premišljeval terpljenje Kristusovo.
Ko se je pa to zvedelo in prepovedalo, je radovoljno
ubogal. Sploh je natanko spolnoval vsa zdravnikova na¬
ročila, čeravno je močno hrepenel umreti. Hvaležen je
bil za vsako naj manjšo postrežbo; vedno je mislil, da
mu preveč strežejo. V naj hujših bolečinah je bil vešči
in prijazen. Vsim se je zdaj v bolezni zdel še Ijubez-
njivši, kakor pred.

Njegova sorodnika kardinala Rovere in Scipio Gon-
caga ga v bolezni večkrat obiščeta; vselej jima je ve¬
lika tolažba, kadar smeta ž njim govoriti in očitno spo¬
znata, da „Alojzij je velik svetnik pred Bogom, da je
med vsemi Goncaškimi naj srečniši“.

Prav posebno pa ga je spoštoval star duhoven,
pater Korbineli, ki je takrat tudi za smert bolan ležal.
Dokler še nista bila tako zelč bolna, sta se obiskovala,
ker tudi Alojzij je imel prav otročjo ljubezen do častit¬
ljivega starčka. Priserčno želi še enkrat videti svojega
angelja, kakor ga imenuje, preden oči zatisne. Pa ker
Alojzij ne more več hoditi, se da prenesti k smertni
postelji ljubljenega starčka. S solznimi očmi se zahva¬
ljuje, da smč še enkrat videti svetnika, preden umerje.

78

Več časa se pogovarjata o nebeškem veselji, ki ga poj¬
deta kmali vživat in drug druzega opominjata k poter-
pežljivosti in stanovitnosti. Slednjič prosi slabotni starček
angeljskega mladenča, naj ga blagoslovi, ker se ne bosta
na zemlji več videla. Alojzij se začudi in pravi: „Oh,
oče, kar želite, je nemogoče! Ali se spodobi, da bi jaz
svojega očeta in gospoda blagoslavljal? Ravno nasprotno
se mora zgoditi! Vi ste častitljivi po svoji starosti, jaz
pa sem otrok. Vi ste mašnik, jaz nisem; vrednišemu se
spodobi, da blagoslovi; jaz prosim vas, vi me blago¬
slovite!" Ker pa le ne nčha prositi in tudi strežniku
jokaje se veli, da ne smč nesti nazaj Alojzija, dokler
mu ne podeli te zadnje tolažbe, povzdigne sveti mlade-
neč roko, se prekriža in pravi: »Gospod Bog naj naju
blagoslovi oba!" Potejn pokropi se starčka z blagoslov¬
ljeno vodo, rekoč: »Častitljivi oče, Bog naj vam dodeli
polnost svoje svete milosti, in naj vam da vsega, kar
v njegovo čast želite. Molite za-me!" — En teden potem
je Korbineli umeri in tisto noč se je Alojziju sanjalo,
da ga prosi, naj moli zanj, ker je pomoči posebno po¬
treben, ker se konec bliža. Drugi dan je Alojzij zago¬
tovil, da je v nebesih, in se je v vicah le memogredč
mudil. Gotovo mu je bilo to od zgoraj razodeto.

Tudi za Alojzija se približuje zadnji dan, in če¬
dalje bolj se veseli srečnega trenutka, ko pojde k Je¬
zusu vživat neizmerno plačilo, ki je čistim pripravljeno.

Neki večer vpraša svojega spovednika Belarmina:
,,Ali menite, da ktere duše gredo precej v nebesa, in
kar nič ne v vice?" Učeni pater odgovori: »Gotovo, in
kolikor vas poznam, upam, da bo vaša duša med temi
srečnimi; ker vam je Bog po svojem usmiljenji tolike
milosti skazal in posebno to, da ga niste nikdar z no¬
benim smertnim grehom razžalili, smem se zanesti, da
pojdete naravnost v nebesa."

Teh besedi je nezmčrno vesel. Po Belarminovem
odhodu se zamakne in v duhu gleda nebeško veselje.
Vso noč ostane v tem srečnem zamaknjenji. Zjutraj
radostno pripoveduje: »Bil sem v raju, in sem tako ve¬
selje okusil, da se mi je nocojšna noč le en trenutek
dolga zdela."

Isgledi. in. 10

74

Takrat mu je bil tudi razodet dan njegove smerti.
Odločno je rekel: „Osmi dan po sv. Rešnjem Telesu
bom umeri. 1 '

Tudi zdravnik je rekel, da mu je se malo dni ti
odločenih. Kdo bi se ne ustrašil tacih besedi iz zdrav¬
nikovih ust? Alojzij pa se kar nič ne prestraši, ko jih
zvč; še le prav vesel je in nekemu patru reče: ,,Ali že
veste veselo novico, ki sem jo slišal? V prav malo dneh
moram umreti! Prosim vas, pomagajte mi moliti ,,Te
Deum“, da se Bogu zahvalim za toliko milost. 1 ' In precej
začneta.

Potlej ga obišče nek sošolec. Ko ga zagleda, mu
precej radostno zakliče: „Laetantes imus, laetantes imus
— veseli, veseli idemo!“

Še tisti dan se je v prelepem pismu poslovil od
ljubljene matere. To pismo je bilo drugo v bolezni in
zadnje v življenji. Z ginljivimi besedami sporoča, da se
mu bliža trenutek, ko bo smel zapustiti svet in sedanje
uborno življenje zamenjati z večnim nezmčrno srečnim;
priserčno prosi, naj nikar ne žalujejo, ampak raji naj
se veselijo z veselim, ker ločitev tako ne bo dolga in
v nebesih bo z molitvijo še več lahko pomagal, kakor
na zemlji; mati in vsa družina naj sprejmč njegovo
smert kot predrago darilo; materni blagoslov naj ga
spremlja in podpira, da bo srečno dospel na kraj svo¬
jega upanja.

Tudi dvema patroma v Neapelj in enemu v Milan,
ki so mu bili posebni prijatelji in dobrotniki, je v pismih
sporočil, da se jim priporoča v molitev in da pojde v
nebesa, kjer jih ne bo pozabil. Pa tako so že pešale
njegove moči, da se še podpisati ni mogel, in se je le
podkrižal.

Zadnjih osem dni se ni hotel z družim pečati, kakor
s pripravljanjem za srečno zadnjo uro.

Onega patra, kteremu je bil razodel smertni dan,
prosi, naj bi prišel zdaj vsak dan ob določeni uri k
njemu, da bosta skupaj molila spokorne psalme. Rado-
voljno mu usliši prošnjo. Alojzij si d A na posteljo po¬
staviti sv. križ in ves čas ima oči vanj uperte; pater
pa klečč poleg postelje moli ž njim ter večkrat preneha,
ker se ne more solz zderžati. Po dnevi pa želi, naj se

75

mu kaj pobožnega bere. Vsi bratje ga želijo še videti
in vsak se mu priporoča v molitev. Alojzij jih Ijubez-
njivo sprejema in obeta, da jih ne bo pozabil, marveč
še bolj ljubil v nebesih.

Poslednje tri dni je vedno deržal za zadnjo uro
blagoslovljeni križ v roki, ga pritiskal na persi in se v
plamtečih molitvah pogovarjal z Zveličarjem. Pogosto
so bili slišati iz njegovih ust pobožni izdihijeji; zlasti
je večkrat ponavljal besede: ,.Hrepenim biti rešen in
sklenjen s Kristusom." (Fil. 1, 23.)

Tako se približa osmi dan po sv. Režnjem Telesu.
Strežnik mu opomni, ko ga najde mirnega in veselega:
„No, brat Alojzij, tedaj še živite. Danes niste umerli,
kakor ste menili in meni rekli." — „Dan še ni pri
kraji; danes bom umeri", odgovori svetnik. In
tako tudi še družim določno zagotovlja, da bo prihodnjo
noč umeri. Nočejo mu pa verjeti, ker se vsim zdi boljši
in čverstejši.

To je bil tudi vzrok, da ga niso previdili, ko je
koj zjutraj prosil. Proti poldnevu zopet ponavlja prošnjo,
in ko mu pravijo, da je bil že previden v tej bolezni,
odgovori: ,,Ne sveto olje, ampak sveto popotnico.* 4

Takrat se mu sporoči, da so mu sv. Oče podelili
apostoljski blagoslov in popolni odpustek. Hvaležno
sprejme to veliko milost. Pa misel, da se poglavar sv.
Cerkve ž njim pečajo, ponižnega svetnika tako prestraši,
da obraz z rokami zakrije in se kakor otrok sramuje.

Okrog šestih zvečer ga pride obiskat nek sošolec.
Perva beseda, ko ga zagleda, je bila prošnja, naj gre
in preprosi prednika, da ga bodo previdili, ker to noč
mora umreti.

Zdaj je uslišan in z nedopovedljivim veseljem
sprejme sv. popotnico. Vsi pričujoči se jokajo, ko go¬
vori prednik: ,,Sprejmi, brat, popotnico" itd. Potem ob¬
jame vse po versti in se priserčno poslavlja ter obeta,
da bo molil za-nje v nebesih.

Ob sedmih je bil pater Cepari pri njem. Z roko
podpre nedolžnemu bolniku glavo, da bi lože gledal na
sv. križ, ki je bil postavljen na postelji. Ta trenutek
svetnik trudoma povzdigne roko in se molčč odkrije.
Cepari meni, da je umirajoči nevedoma in nehotč to

76

storil; zato mu vzame kapico in mu jo spet na glavo
dene. Pa Alojzij se precej spet odkrije vedno obernjen
na umirajočega Zveličarja. Pater Cepari pa ga še enkrat
pokrije, rekoč: „Pustite to, brat Alojzij zvečerni zrak
bi vam utegnil škodovati.“ — ,,Jezus Kristus je bil od¬
krit, ko je umiral 1 ', odgovori angeljski mladeneč.

Ker je še bil popolnoma pri zavesti in je lahko
govoril, je menil prednik, da še ne bo umeri po noči,
zato veli patrom, naj gredč k počitku. Le samo Aloj¬
zijev spovednik Belarmin in dva druga smeta ostati čez
noč pri njem. Jokaje gredč od njega in s težkim sercem
ga zapustijo, ker slutijo, da ga drugi dan ne bodo več
živega videli. Alojzij pa jim pravi: „Potolažite se, ljubi
očetje in bratje, saj se bom vsih spominjal in v nebesih
zel6 molil za vas. Preden pa tj e pridem, molite vi za-me;
pomagajte mi na tem potovanji."

Ko žalostni odidejo, ga vpraša Belarmin: „Kadar
boste želeli, da naj molimo molitve za mertve, boste
naznanili, kaj ne?" Alojzij obljubi.

Nekaj časa potem reče: „Moj oče, je že čas". Vsi
trije pokleknejo in molijo ter priporočujejo njegovo de¬
viško dušo.

Potlej prosi strežnika, naj ga oberne po strani.

Ker je še videti pri moči, ga zapusti tudi Belarmin
zanašaj e se, da ga bode še drugi jutro našel živega.
Alojzij pa je prepričan, da bo to noč umeri; ves ]e
vtopljen v misli na smert, toda ves čas miren in vešči.
Zdaj pa zdaj reče kaj iz sv. pisma; zlasti večkrat po¬
navlja: „Gospod, v tvoje roke izročim svojo dušo!"
Patra pobožno molita poleg njega, ga kropita z blago¬
slovljeno vodo in mu dajata poljubovati sv. križ. Zdi
se jima, da mirno počiva, ali naenkrat mu obličje obledi,
merzel — mertvaški pot ga oblije. „Obernite me po
strani", reče še s pojemajočim glasom. Že tri dni je
nepremaknjen ležal; to se ve, da je nezmerno terpel,
vender se jima zdi, da je to govorjenje bolj nasledek
s smertjo se boreče nature, kakor pa res zavedna želja.
Opomnita ga, kako terda je bila Jezusova smertna po¬
stelja. Alojzij obrača na križ umirajoče oči tako hre-
Seneč, da se mu poznd, kako bi še raji več terpel za
ezusa.

77

Slednjič mu odpovč glas in beseda. Nič več se ne
premakne, sliši pa se. V roko mu podasta blagoslovljeno
mertvasko svečo, podobo žive vere in ljubezni. Svetnik
se prizadeva, da bi jo deržal. Njegove ustnice se se
trudijo, da bi zadnjikrat izrekel presveto ime „Jezus“,
pa angelj se je že preselil v nebesa!

Oba patra čutita v tem trenutku nedopovedljivo
sladek mir v sercu in vroče želje v prihodnje le za
Boga delati in živeti. Pozneje je bil zadosti le spomin
na Alojzija, da se je gorečnost na novo vnela. — Ali
je mogoče, mladi bravec, da bi zdaj, ko si prebral pre¬
lepo življenje in presrečno smert naj boljšega mladenča,
tvoje dobro serce moglo kaj druzega sklepati, kakor v
nedolžnosti in gorečnosti posnemati prelepi izgled Aloj¬
zijev?

3. Sv. Stanislav Kostka.

Izmed vseh mnogoštevilnih svetnikov in blaženih
iz družbe Jezusove je Stanislav pervi od sv. Cerkve
dobil naslov „blaženi“, še pred kakor sv. Ignacij in sv.
Frančišek Ksaverij. Njegovo življenje je bolj enako¬
merno, kakor življenje sv. Alojzija, ali po čednostih mu
je močno podoben. Zato menim, da boste naj lože spo¬
znali ta prelepi biser Jezusove družbe, ako vam najpred
prav ob kratkem opišem njegovo življenje, in potlej še
posebej v krasen venček povijem nektere njegovih pre¬
lepih čednosti.

Rojen je bil ta ljubeznjivi svetnik 1. 1550, deset
let potem, ko je bila Jezusova družba v Rimu poterjena.
Oče njegov Janez .Kostka in mati Marjeta Kriška sta
bila plemenite in jako slavne poljske rodovine. Živela
sta takrat, ko je Stanislav zagledal luč sveta, v svojem
gradu Rostkovu. Ti je Stanko srečno preživel perva
otročja leta. Za odgojitelja in učenika mu je bil mlad
mož, Ivan Bilinski.

Ko je bil 14 let star, ga pošljejo starši z bratom
Pavlom in omenjenim učenikom na Dunaj. Tam so

78

imeli Jezuitje samostan in poleg tega hišo, kjer so bili
odgojevani plemeniti mladenči iz naj imenitniših hiš do¬
mačih in tujih krajev. Pa še prav celo leto nista ostala
tu, ker cesar Ferdinand, ki je bil Jezuitom prepustil to
hišo, je umeri, njegov naslednik pa jo je temu namenu
zopet odtegnil. Plemeniti dijaki so se razšli na razne
kraje; Kostkova pa sta ostala še na Dunaju in sta si v
mestu najela stanovanje. Pavlu je bilo novo bivališče
jako všeč, Stanislav pa je bil zeI6 žalosten te premembe,
ker je bil hišni gospodar protestant in ker se je po¬
grešal priljubljeni red prešnjega odgojišča.

Stanislav se s težkim sercem vdd. in ostane v tej
protestantovski hiši dve leti, pa lahkomiseljni brat mu
prizadene silno veliko hudega. Toda Bog ga mnogo-
verstno tolaži, zlasti v njegovi smertno nevarni bolezni,
v kteri ga je čudežno obhajal angelj iz nebes. V tej
bolezni se mu prikaže tudi Mati Božja z usmiljenim Je¬
zusom, obljubi mu, da se bo ozdravil in mu veli, naj
stopi v Jezusovo družbo. Take želje je že sam več časa
gojil v sercu, ker je že pred več mesci spoznal, da ga
Bog kliče v ta red, pa v preveliki boječnosti si ni upal
z nikomur govoriti o tem. Zdaj še le se oserči, gre k
svojemu spovedniku in mu jokaje razodene, da ga je
Gospod že pred več mesci klical v družbo Jezusovo, on
pa da si v napačni bojazljivosti ni upal z nobenim o tem
govoriti. To razodenje mu napolni serce z neko tolažbo
in radostjo, kakoršne še pred ni nikdar občutil; prejšnja
boječnost pa se mu je zdela nehvaležnost do Boga in
imel jo je za naj veči greh svojega življenja.

Brez odlašanja hiti k predstojniku prosit, naj ga
sprejme. Pa odgovor dobi, da brez očetovega dovoljenja
ne more biti sprejet. Vendar blagi mladeneč ne obupa:
kar mu je Marija sama velela, to mora biti mogoče,
meni po pravici. Zopet ponovi svojo obljubo in sklene
kot romar ob miloščinji potovati po svetu od samostana
do samostana, dokler ne bo kje sprejet, kjerkoli, ko bi
imel tudi vse življenje tako prositi in romati.

Pri dunajskih Jezuitih je dobil dvoje priporočilno
pismo, eno za slavnega P. Kanizija v Dilingen, eno
pa za P. Borgija, generala jezuitov v Rimu.

79

Neko jutro mesca avgusta 1567 prav zgodaj, ko
sta Pavel in Bilinski še spala, sporoči služabniku, da
ga opoldne ne bo pri mizi, da je drugam klican ; potem
gre k sv. maši in k sv. obhajilu in potlej odrine narav¬
nost proti Dilingu. Zunaj mesta sleče svojo navadno
obleko, obleče priprosto ubožno oblačilo, se prepaše s
pasom, vzame popotno palico in hiti dalje.

Že o poldne se Pavlu čudno zdi, da brata ni h ko¬
silu, še bolj ga pogreša zvečer in začne ga skerbeti, da
bi bil utegnil pobegniti zarad njegovega nadlegovanja.
Drugo jutro se urno odpravijo Pavel, Bilinski, njegov
služabnik in gospodar iskat ga. Urno dervijo za njim
in res ga doidejo, pa ga ne spoznajo ter memo njega
hitijo še dalje. Stanislav jih spoznd, še gorešniše se pri¬
poroča v varstvo Božje, in da bi ne bil spoznan, zavije
na stransko pot. Pa ravno to je pri onih zbudilo sum,
zato obernejo in hočejo ga z urnimi konji dohiteti. Toda,
glej čudo: konji so čedalje bolj počasni, slednjič se
ustavijo in se ne dajo le za stopinjo dalje premakniti;
ko pa voznik oberne proti domu, so zopet hitri, kakor
popred.

Stanislav pa, svest si varstva božjega, veselo dalje
potuje. Pri dobrih ljudčh si sprosi naj potrebnise hrane
in hvaležen je za najslabšo postrežbo. Po potu premiš¬
ljuje božje reči, pogovarja se z Bogom in z Marijo, ali
pa moli sv. rožni venec. Če zagleda ob cesti kak križ
ali znamenje Matere Božje, se mu spoštljivo približa,
obstane nekoliko, obmoli pobožno molitvico in vesel
zopet dalje hiti.

V Dilingu ga P. Kanizij z veseljem sprejme, pa
kmali spet z novim priporočilom v Rim pošlje z dvema
druzima novincema. Dolga je bila pot iz Dunaja do
Dilinga, a še daljša od tod do Rima; najmanj 400 ur
mu je bilo peš hoditi. Pa Stanislav se ni ustrašil nika-
koršne težave in zopernosti, daje le svoj namen dosegel.
— Ne da se dopovedati, kako srečnega se je čutil, ko
ga v Rimu sv. Frančišek Borgijan sprejme v Jezusovo
družbo. Nobena reč bi ga ne bila mogla več premakniti
iz samostana, tudi ne očetovo žuganje. Tam pa je živel
le 10 mescev in umeri je silno lepe smerti, kakor bom

80

se potlej povedal. Njegovo življenje je bilo kratko, pa
bogato prelepih čednosti.

a) Naj lepSa čednost.

To je neomadežana čistost in spodobnost v mislih,
besedah in delih, ktera se večkrat tudi nedolžnost ime¬
nuje. Ime „naj lepša čednost'* zasluži zato, ker je tako
rekoč solnce druzih čednosti, in ona daje vsim čedno¬
stim še le pravo lepoto. Brez te čednosti ni mogoče do-
pasti ne Bogu ne Mariji, ne angeljem in ne ljudčm. Zato
pa tudi vidimo, da si vsi bogoljubni otroci naj bolj pri¬
zadevajo, da si ta neprecenljivi zaklad ohranijo. Skerbno
se varujejo slabe druščine in spokorno se zatajujejo in
premagujejo, tudi še v dovoljenih reččh; pri naj manjši
nevarnosti in napačni misli, ki se jim zdi zoper to čed¬
nost, hitro Boga prosijo za odvernjenje, Marijo zaupno
na pomoč kličejo. In Bog jim tako dobro voljo in pri¬
zadevanje čudežno podpira in dobrotljivo odvrača vse
nevarnosti, tudi one, kterih v svoji nevedni lahkomišlje-
nosti še ne poznajo ali ne zapazijo. Marija je takim po¬
sebno ljubeča Mati in močna varhinja. Tak ljubljenec
Marijin in presrečen Angelj v človeški podobi je bil sv.
Stanislav.

Ko je bil še doma pri svojih starših, so večkrat
prihajali k njegovemu očetu različni prijatelji in gostje.
Pri mizi so se o raznih rečeh prosto pogovarjali. In če
je kteri količkaj nespodobnega spregovoril, je Stanisla-
vek koj barvo spremenil, glavo in oči pobesil, ter tako
z obnašanjem svojo žalost naznanil, ako si ni upal z
besedo, če pa nespodobno govorjenje ni kar precej pre¬
nehalo, je glavo povzdignil, kviško pogledal in nekaj
trenutkov imel nepremaknjeno vperte oči proti nebu;
potlej pa je omedlel in s stola padel, če mu niso hitro
na pomoč prišli. Nekaj časa ni nič vedel, kaj se okrog
njega godi. To nezavednost so imenovali omedlevico;
očetu pa se je zdelo, da je nebeško zamaknjenje.

Tako se je zgodilo angeljskemu otroku vselej, kadar
se ni vpričo njega dovelj spodobno govorilo. Zato si je
oče prizadeval v takih prilikah govorjenje hitro na kaj
druzega oberniti ali pa ustaviti s tem, da je gostom na-

81

ravnost rekel, naj imajo usmiljenje z njegovim Stankom
in naj nikar nič pohujšljivega ne zinejo.

Dušna nedolžnost mu je sijala tudi na obrazu. Bil
je tako lepega in ljubeznjivega obličja, da so mnogi
rekli, da je bolj podoben angelju, kakor človeku. Tako
je bil čist, sramežljiv in nedolžen, da ga je moral spo¬
štovati — skor bi rekel — kot svetnika častiti, kdor
ga je videl, in v njegovi ^pričujočnosti je čutil posebno
ljubezen do sv. čistosti. Ze pogled nanj je bil zadosti,
da so zginile skušnjave, in so jele serce navdajati svete
nebeške misli.

Čeravno se je čutil v posebnem varstvu božjem in
nebeške Matere Marije, se je vendar tudi sam veliko
prizadeval za ohranjenje angeljske čednosti, deviške ne¬
dolžnosti. Velikokrat se je postil, ze!6 je bil zmeren
v jedi in pijači, ljubil je samotnost, ogibal se razuzdanih
tovaršev in praznih veselic, in nakladal si je še tudi
prostovoljna pokorila. Tako se je že naprej ubranil vsim
nevarnostim in z božjo pomočjo je ohranil nedolžnost
do groba.

b) Kratkost in poterpežljivost.

Za to dvojno čednost je imel Stanislav pač dovelj
priložnosti. Ko sta si bila z bratom Pavlom na Dunaju
najela skupno stanovanje, začel ga je Pavel mnogoverstno
dražiti in neusmiljeno žaliti.

Njuno življenje si je bilo namreč čisto nasprotno;
kar je bilo za Stanislava naj ljubše opravilo, za to Pavel
prav nič ni maral. Pavel je živel jako neredno. Spri¬
jaznil se je bil s poljskimi plemenitki, ki so bili lahko-
mišljeni in merzli za božje reči. Ž njimi je obiskoval
gledišča, ples in veselice; zapravljal je denar z nezmer¬
nim vživanjem in gizdavo obleko, za ss. zakramente in
dela kerščanske ljubezni pa se ni zmenil. Ni tedaj čudo,
da mu Stanislav ni bil všeč, ker je tako redno, lepo in
pobožno živel. Le pogled na nedolžnega brata bil mu
je tiho pa dovelj ostro očitanje.

Pavel si veliko prizadeva, da bi dobrega brata na
svojo stran obernil, da bi tudi tako posvetno jel živeti.
Pa vse prizadevanje je zastonj. Zato je od dne do dne

Izglodi. in. 11

82

prederzniši in sovražniši zoper Stanislava. Nikoli ne
sliši sveti mladenček lepe besede iz njegovih ust. Nje
gove dolge in pobožne molitve, tolikratno obiskovanje
cerkev, tako pogostno prejemanje ss zakramentov, pri-
prosta obleka, molčečnost, njegov post in zaničevanje
posvetnih gostij in veselic: vse to je v očeh prevzetnega
brata prehudo očitanje, ki meni, da se ne sme dalje
terpeti, to se mu zdi krivica, ki misli, da ne sme biti
brez kazni. Od tod neprenehljivo očitanje in neprestano
karanje.

Pa zlobni Pavel ne ostane le pri terdih, razžaljivih
in osornih besedah, temuč kar je še hujše, ce!6 djansko
začne terpinčiti to krotko jagnje, rekoč, da hoče ukro¬
titi njegovo termo in pregnati njegovo svojeglavnost.
Njegova nečloveška terdoserčnost sega večkrat ce!6 tako
daleč, da ga na tla verze, s palico kruto pretepa, z no¬
gami teptd in neusmiljeno suje. In ker Stanislav to
krutost molče in krotko prenaša, mu jeza le še bolj na¬
rašča.

Odgojitelj Bilinski je sicer kterikrat prihitel in je
ubozega Stanislava iztergal iz terdih rok neusmiljenega
brata; toda o taki priliki je še sam začel ga žaliti,
rekoč, da po lastnem zadolženji to terpi, da je to pra¬
vična kazen za njegovo samoglavnost, s ktero brata to
likanj draži. Bilinski je bil namreč tudi posvetnjak, in
zato je tako govoril: on, ki bi bil moral vesel biti ta-
cega gojenca in ga braniti, je še sam mnogokrat pomagal
žaliti ga in odvračati od njegove bogoljubnosti.

Tako hudo se je Stanislavu godilo neprenehoma,
več ko dve leti: od marca 1565 do avgusta 1567, ko je
nastopil potovanje proti Rimu. Skoraj, da ni imel le
enega čisto mirnega dneva. Kajti razun brata in Bilin-
skega je imel še dva druga žaljivca

Dva poljska plemenitnika, sorodna mu mladenča,
sta stanovala v ravno tisti hiši in sta ga zlasti pri mo¬
litvi po noči dražila. Eden je bil enakega imena, eden
pa se je imenoval Rozrarevski. Po svetnikovi smerti sta
oba skesano spoznala krivico, ki sta mu jo nekdaj pri¬
zadevala.

Rozrarevski je še v starih letih s solznimi očmi
pripovedoval, kako je Stanislav po noči, ko so tovarši

83

spali, tiho vstajal, potem nekaj časa klečč molil, potlej
pa roke navskriž djal in na tleh razprostert dolgo časa
čul v pobožni molitvi. To videti je večkrat vstal, navi¬
dezno kakor bi imel kak opravek, v resnici pa iz tega
namena, da bi nedolžnega otroka motil. Delal se je,
kakor bi ga ne videl, pa ga je močno z nogo sunil, ali
nanj stopil, ali pa zavalil se nanj, kakor bi imel kamen
pred seboj. Stanislav pa, kakor bi ne bil živ, ali bolje
rečeno, ker je bil v Boga zamaknjen, se čisto nič ni
premaknil in se kar nič pritožil.

Drugi plemeniti sorodnik nekega dne, ko so že
Stanislava začeli očitno za blaženega častiti, dobi od
svoje sestre Ane, prednice slavnega samostana v Jaro¬
slavu, eno izmed pervih slik svojega mladostnega verst-
nika. Premišljevaje znani obraz, najpred zarudi in potlej
globoko ginjen poljubi podobo, nato se mu solze vlijč
in zopet in zopet poljubuje drago mu obličje. Prednica
meni, da je zato tako veselo ginjen, ker si je eden nje¬
govih sorodnikov v tako malo letih toliko zaslug in to¬
liko čast pridobil. Pa odkritoserčno spoznd, da to niso
solze veselja ter izdihne: ,,Oh! kolikrat sem stopil na
tega blaženega mladenča, ko sva se še na Dunaju skupaj
šolala, in je on na tleh molil po noči!“

Kako se je pa Stanislav obnašal pri tem dolgem
in hudem mučeništvu? Ni mu mar za to, ali je bratu
in drugim všeč ali ne; in precej od kraja sklene tako
žjveti, kakor spozn4, da se mora po Božji volji živeti.
Ce ga je Pavel osorno opominjal, naj se lepše oblači,
naj ne zaničuje svetd in svetnega veselja itd., je vselej
krotko pa odločno odgovoril: „Nisem rojen za ta svet,
ampak za večnost; za njo hočem živeti, ne pa za svet!“
In ostal je stanoviten v svojih sklepih, pa tudi poter-
pežljiv in vesel v naj hujšem zaničevanji in preganjanji.

Naj veča krivica, naj zlobniše zaničevanje in za¬
sramovanje ga ni moglo pripraviti v nejevoljo ali ob
ljubezen do brata. Pustil se je tepsti in z nogami tep¬
tati, ne da bi se bil ustavljal ali pritoževal. Se celč
očetu, kteri ga je tako zelč ljubil, in materi, ki ga je
med vsemi otroci naj raji imela, ni nikdar nič potožil;
vse, vse je molče prenašal s plemenito serčnostjo, iz
ljubezni do Boga.

84

Kadar je nevihta bratove jeze ponehala, je vselej
kazal nedolžni deček svojemu preganjavcu ravno tako
vesel obraz, kakor pred. In skor ni mogoče, da bi brat
brata bolj priserčno ljubil, kakor je ljubil Stanislav svo¬
jega brata Pavla. Pri vsaki priložnosti mu je pokazal
svojo vdanost in spoštovanje. Snažil in pospravljal mu
je sobo, čedil mu je čevlje in obleko, in sicer mu je
stregel, kolikor je le mogel.

Tako ravnati, kakor je Stanislav ravnal, se ne
pravi samo zapovedi spolnovati; temuč spolnoval je tudi
evangeljske svete, ker je dobro povračal za hudo, po¬
strežbo za razžaljenje, bratovsko ljubezen za terdoserčno
krivičnost. Tolika poterpežljivost in krotkost je svetniška
čednost.

c) Ponižna pokorščina.

Posebno težka se je morala Stanislavu zdeti ubog¬
ljivost in pokorščina, ker je bil v takih okoliščinah, da
je moral veliko prevdarjati, ali sme ubogati ali ne. In
mnogokrat se mu je primhrilo, da se je moral ravnati
po izgledu aposteljna, ki je rekel: „Boga je treba pred
poslušati, kakor ljudi.“

Ce  sta mu Pavel in Bilinski očitala, da je termast
in da zaničuje njuno povelje, očitala sta mu po krivici.
Tako očitanje je bil le prazen izgovor, ker se mu čed¬
nosti in bogoljubnosti nista upala naravnost očitati: kajti
Stanislav je ubogal natančno vse, kar ni bilo njegovi
duši škodljivo; kar se mu je pa zdelo nevarno ali škod¬
ljivo za dušo, tega bi ne bil storil za vse na svetu.
Tako n. pr. Stanislav ni maral, da bi ga strežaj sprem¬
ljal, kadar je kam šel; kajti ni rad videl, da bi bil kdo
priča njegovih molitev v cerkvi, ali pa njegovih pobož¬
nih pogovorov v samostanu. Vendar, ko je to odgojitelj
zahteval, se ni več ustavljal. Tudi mu je prepovedal,
da se ne sme postiti tisti večer preden gre k sv. obha¬
jilu, kakor je imel vselej navado. Ce kterikrat Stani¬
slav ni vedel priličnega izgovora za svoj post, prišel je
k večerji in je iz pokorščine nekoliko zavžil.

S tako pokorščino v vseh reččh, ktere je smel brez
greha storiti, je hotel bratu pokazati, da ga samo zato

85

v nekterih zadevah ne uboga, ker se boji zoper vest
ravnati. Sicer tudi Pavel ni imel druge pravice zapove¬
dovati mu, kakor to, da je bil za par let starji.

Bog je tudi s čudežem pokazal, kako ljuba mu je
njegova pobožnost, pa tudi njegova pokorščina. Nek
večer so bili šli že vsi spat razun Stanislava, ki je še
molil in pobožne bukve bral. Tovarš Rozrarevski mu
ostro reče, da si škoduje zdravju in še druge moti; na
to se koj odpravi v posteljo, luč pa postavi k zglavju,
da bi še kaj bral. Toda kmali zaspi! Luč prigori do po¬
stelje in jo zažgč, — on pa le spi. Dim in plamen to-
vftrše zbudi; in videti plamen krog in krog Stanislava,
zakličejo „Stanislav!“ Le-td se zbudi in urno po koncu
skoči. Vsa postelja je zgorela; njemu pa se čisto nič ni
zgodilo, čeravno je v sredi plamena ležal!

Tako privajenemu tudi samostanska pokorščina ni
bila težavna. Ko se je na potovanju mudil nekaj časa
v Dilingu, ga je postavil P. Kanizij za strežnika v sa¬
mostanu. To je storil v dvojni namen: da bi se prepri¬
čal njegove ponižnosti in pokorščine, in pa da bi drugi
učenci videli njegov prelepi izgled ter ga posnemali. Ta
poskušnja se je v obeh ozirih jako dobro obnesla. Sta¬
nislav je opravljal vse, kar se mu je ukazalo, s toliko
spretnostjo, kakor bi bil od nekdaj za hlapca, ne pa
plemenitega veljaka in grajščaka sin. Kadar je pri mizi
stregel, kazal je toliko ponižnosti, prijazne postrežljivosti,
pazljivosti in ubogljivosti na najmanjši migljej, da ga je
bilo veselje gledati pri tem opravilu. Pa tudi gojenci
so ga častili kakor svetnika, ker zvedeli so, da je bogat
plemenitnik in da ga je le ljubezen do Boga ponižala
za revnega hlapca. Kakor angelj se jim je zdel v de¬
viški pohlevnosti in modrem vedenji.

Kako zelč je čislal pokorščino, pokazal je pri neki
priliki v Rimu. Stanislav in Akvaviva (poznej tako slo¬
večega imena) sta bila poslana v kuhinjo, da bi kuharju
kaj pomagala. Kuhar ju pošlje po derv in tudi naroči,
po koliko polen naj si naložita. Akvaviva meni, da hoče
kuhar njunim močem prizanašati, zato si nekoliko polen
več naloži, ker se dovelj močnega čuti za veče breme.
Stanislav pa se po taki nepremišljeni gorečnosti ne d A
premotiti. Smehljaje mu opomni, da le enega samega

86

polena ne vzame več, kakor je kuhar naročil; on jima
je zdaj prednik, dokler sta mu v postrežbo odločena.
Akvaviva se začudi taki priprosto natančni pokorščini
in precej odloži, kar si je bil za nameček naložil.

Ceno njegove pokorščine in ubogljivosti pa je še
posebno povekševala dobrovoljnost in veselost, s ktero
je opravljal svoja dela. Enkrat ga je prednik vprašal,
kako bi se pripravljal, ko bi dobil povelje, da mora v
Indijo potovati. Stanislav mu radostno odgovori: ,,Na¬
pravil bi si dober klobuk iz poterpežljivosti, dvojnati
plašč iz ljubezni, par močnih čevljev iz zatajevanja;
tako bi mi ničesar ne manjkalo, da bi izveršil nalogo/*

d) Ljubezen Božja.

Ta beseda, „ljubezen Božja“ ima dvojen pomen.
Pomeni nam najpred tisto neskončno ljubezen, ki jo
ima naj boljši Oče nebeški do nas; pa tudi tisto pri-
serčno ljubezen, ki jo ima dober kristjan do svojega
Boga. Oboje je bilo pri sv. Stanislavu v obilni meri.
Ves čas svojega življenja je kazal nenavadno veliko
ljubezen do Boga; pa tudi Bog je celo čudežno pri raznih
prilikah pokazal, kako zelo ljubi to izvoljeno dete svoje.

Kakor hitro se je Stanislav pameti zavedel in začel
spoznavati, kaj je dolžan Bogu, svojemu Očetu in Stvar¬
niku, mu je obljubil, da hoče vse svoje življenje zvesto
mu služiti in dober otrok biti. Od takrat mu je bilo
zmiraj naj ljubše opravilo moliti in na Boga pobožno
misliti. Se ito je bil doma, tedaj že v prav nežni mla¬
dosti, se je večkrat tako zamislil v nebeške reči, da ni
nič zapazil, kaj se je okrog njega godilo.

Na Dunaji pa je imel kot priden dijak še več pri¬
like priserčao se pogovarjati s svojim nebeškim Učeni¬
kom. Tako je bil prevzet božje pričujočnosti, da je več¬
krat tako dolgo klečal v molitev zamaknjen, da še ni
zapazil, kako ga telesne moči zapuščajo — ter je sled¬
njič omagal in se na tla zgrudil. To je znamenje, da
je čutil Stanislav v molitvi toliko nebeško radost, da je
na vse drugo pozabil. Zato tudi ni potreboval in ne
iskal drugačnega razveseljevanja.

87

Kadar je Pavel po jedi z učiteljem in drugimi to-
varši igral to ali drugo igro, poiskal si je Stanislav tudi
svoje veselje: šel je namreč v cerkev; tam je pokleknil
v kak kotiček ter molil tiho in tako priserčno, kakor
angelj nebeški; lice mu je žarelo v ognji zbrane pobož¬
nosti, in solze serčnega ginjenja so mu kapale po obrazu
kakor blaga rosa nebeška.

Vsak praznik in vsako nedeljo je bil pri sv. ob¬
hajilu. Vsak dan je bil pri dveh ali treh ss mašah.
Preden je sel v šolo, je vselej obiskal Zveličarja v presv.
Režnjem Telesu in ga prosil, naj mu blagoslovi učenje.
In kadar se je vernil iz š de, obiskal ga je zopet. Go¬
spod je blagovoljno sprejemal take ponižne prošnje.
Stanislav je bil med pervimi v svojem razredu. Njegov
služabnik je tudi pričal, da ga ni videl tolikanj učiti
se, kakor moliti in pobožne knjige brati. Ne moremo
si drugae misliti, kakor da njegova v šoli pohvaljena
učenost je bila sad molitve in sv. Duh je bd njegov
učenik.

Njegova zvestoba v obiskovanji n ljubezni presv.
Rešnjega Telesa pa je bila še veličastniše poplačana pri
tej le priliki:

Zlobno in neusmiljeno obnašanje njegovega brata
Pavla je mnogo pripomoglo, da je Stanislav v decembru
1. 1566 na Dunaju hudo zbolel. Že je bil na kraju groba.
V taki smertni nevarnosti prosi brata in učenika, naj
poskerbita, da bo prejel sv. obhajilo. Pa ne upata si
uslišati in spolniti mu te pravične prošnje — zavoljo
luteranskega gospodarja. Stanislav, zapuščen od ljudi,
začne prositi Boga. Malo pred boleznijo je bral življenje
sv. Barbare, mučenice. Med družim si je posebno to
zapomnil, da tisti, ki se zaupno priporočajo tej svetnici,
ne umerjejo brez sv. Popotnice. Do nje se tedaj svetnik
oberne s priserčno molitvijo. In ne zastonj. Nebeški
Oče je preveč ljubil to drago mu dete, da bi ga pustil
brez zadnje tolažbe.

Bolezen je bila že tako nevarna, da je odgojitelj
sedem noči čul poleg njegove postelje. Neko noč leži
ubogi Stanislav v hudih bolečinah in skerbeh, med živ¬
ljenjem in smertjo. Pa glej! okrog polnoči pride sv.
Barbara in dva angelja, — en angelj nese presv. Rešuje

88

Telo. Ko Stanislav zagleda nebeško prikazen, se hitro
vzdigne in čeravno tako slab, častitljivo poklekne na
postelji. Potlej zakliče svojemu varhu Bilinskemu: ,,Po¬
kleknite, pokleknite! glejte, sv. Barbara gre v sobo z
dvema angeljema, neso mi sv. Obhajilo!“ Nedopoved¬
ljiva sreča in pobožnost se mu vidi na obrazu; trikrat
se pobožno poterka na persi in moli: „Domine non sum
dignus!" in „Deus cordis mei — Bog mojega serca!"
Zdaj ponižno odpre usta, položi jezik na ustnice ter
sprejme Gospoda iz angeljskih r6k! Potem se zopet
uleže in moli in se zahvaljuje tako pobožno, tako veselo,
da se ne dd. popisati.

Soba, v kteri se je ta čudež zgodil, se še vidi.
Spremenjena je v kapelico. Na praznik sv. Stanislava
in vso osmino se vsak dan v njej več ss. maš opravi,
in.veliko pobožnih vernikov sprejme sv. obhajilo.

Enak čudež se mu je tudi pozneje zgodil na poto¬
vanju iz Dunaja. Pride namreč v neko vaško cerkev,
da bi bil pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Pa kmali zve,
da je ta cerkev zdaj protestanška in — začne se jokati.
Pa ne joka dolgo: truma angeljev se mu prikaže in
eden ga obhaja; potem spet zginejo. Stanislav je tako
utolažen, da se ne boji nobene težave, ko bi mu bilo
treba tudi do konca sveta potovati.

Nauka k takim dogodbam mi ni treba še z besedo
pristavljati, kaj ne, da ne?

e) Ljubezen Marijna.

Tudi s tem je naznanjeno dvoje: od otročjih let
je Stanislav Marijo zmiraj priserčno častil in detinsko
ljubil; pa tudi Mati Božja se mu je skazovala nenavadno
milostna in dobrotljiva.

Kar ga je na Marijo spominjalo, bilo mu je naj
ljubše; kdor mu je o Marijni slavi govoril, ga je naj
raji poslušal; o Mariji govoriti, Marijne bukve brati in
Marijne molitve moliti — to mu je bila nebeška radost.
Ce so imeli v šoli tako zvane „proste“ naloge, da si je
lahko vsak sam izbral reč, o kteri je hotel pisati, izbral
si je in pisal naj raji kaj v čast in slavo svoji nebeški
Kraljici. Ce je kje zagledal ime Marijno, ga je poljubil,

89

ozerl se proti nebu in spoštljivo pozdravil svojo preljubo
Mater. Na strani v bukvah je večkrat zapisal ime Ma¬
rijino, ali pa prošnjo: ,,Marija! bodi mi milostljiva".
Kadar je slišal pri Jezuitih popoldne peti „Salve regina!"
mu je angeljsko obličje žarelo češčenja do Marije in
veselja. Na Dunaji so imeli takrat plemeniti mladenči
med seboj posebno družbo za počeščevanje Matere Božje.
Stanislav je bil te družbe naj gorečniši ud. Tako je že
v pervi mladosti sveti mladenček Marijo častil in ljubil.

Marija mu je pa tudi to detinsko ljubezen tako
lepo povernila, da malokteremu častivcu tako. Takrat,
ko je zaničevani Stanislav na Dunaju bolan ležal, vsak
trenutek pričakovaje zadnje ure, — takrat pride naj
boljša Mati nebeška sama obiskat svoje ljubljeno dete
v nevarni bolezni. Res je namreč mislil, da je obhajilo,
ki ga je od angelja prejel, popotnica za njegovo smert,
in zdaj zdaj, meni, da mu bo treba stopiti iz časnosti v
večnost: — kar se mu Mati Božja prikaže z božjim
Sinom v naročji! Z nezmerno ljubeznivostjo se vstopi
nebeška Kraljica k njegovi postelji, položi k njemu Je-
zuška, da ga sme objeti in božje Dete objema njega!
Potem mu zapove, naj stopi jv družbo Jezusovo. Sled¬
njič mu dodeli tudi zdravje. Čez nekaj dni je že mogel
iti v cerkev zahvalit se Bogu in preljubi Materi Božji.

Marija mu je pomagala tudi premagati mnogoverstne
zapreke, ki so mu branile stopiti v jezuitovski red. Ko
je slednjič v Rimu sprejel redovniško obleko, se mu je
zdelo, kakor da jo sprejme iz roke svoje Gospe in Ma¬
tere Marije. V samostanu je s svojimi tovarši velikokrat
in rad govoril o Materi Božji. Hvalil je njeno čast in
povzdigoval njene brezštevilne prednosti; poveličeval je
njene čednosti in popolnosti; čudil se je neizmerni slavi
in sreči, ki jo vživa v nebesih. In da bi po vrednosti
oznanjal slavo Marijno, posluževal se je tako krepkih
in vzvišenih izrazov, da je bilo lahko spoznati, da so
mu od zgoraj navdihnjeni. Iznašel je nove hvalnice, nove
naslove, s kterimi je Marijo častil; rabil je nove prilike
in podobe, da bi bolj povikševal njene zasluge. Popi¬
soval je prikazovanja presv. Device, našteval njene mi¬
losti in pripovedoval čudovite izglede njenega varstva.

Izgledi. III, 12

90

In vsa ta zgovornost izvirala mu je iz čistega studenca
goreče ljubezni.

Nobenega dela ni pričel, da bi se pred ne bil ober-
nil do ene ali druge izmed mnozih cerkev, ki so v Rimu
presveti Devici posvečene, ter prosil njenega blagoslova.
Pri molitvi se mu je že skor z neko gotovostjo na obrazu
poznalo, ali moli Marijne molitve; kajti, zapazili so, da
takrat, ko je molil rožni venec ali Marijne dnevnice, je
sijalo njegovo čelo tako pobožno in tako ljubeznjivo,
kakor bi se mu bila Marija vidno prikazala in bi se
ž Njo vpričo pogovarjal.

Na praznik Marije Snežnice je nekikrat spremljal
patra Emanuvela v neko Marijno cerkev. Med družim
pogovorom vpraša mladega novinca, kako zelo ljubi
Mater Božjo. Stanislav ne ve druzega odgovoriti, kakor
prelepe besede : „Kaj vam hočem reči, saj je moja Mati!“

Vsled tolike detinske ljubezni do nebeške Matere
je bilo tudi njegovo zaupanje do Nje neomejeno. Kar
je potreboval, prosil Jo je s tako zaupljivostjo, kakor
prosi otrok svojo ljubljeno mater; pa kar je prosil, je
tudi prejel. Njegovi verstniki so imeli navado reči: Kdor
hoče od nebeške Kraljice kako milost prejeti, naj se
oberne do Stanislava in njegovim rokam naj izroči svojo
prošnjo, — Svojemu Benjaminu ne bo ničesar
odrekla.

Ni mu odrekla tudi njegove naj priserčniše in zadnje
prošnje, o kteri bo zdaj govorjenje.

f) Marijin praznik v nebesih.

Sv. Stanislav je bil pristopil v Jezusovo družbo v
oktobru 1567 v Rimu, 17 let star. Naslednje leto je
prišel slavni Peter Kanizij v Rim in je imel 1. avgusta
prelepo pridigo za novince. Opominjal jih je, kako naj
čas dobro in skerbno porabijo ter vsak mesec tako go¬
reče pričnejo kakor bi bil zadnji, rekoč, da življenje je
kratko, da en mesec bo gotovo za vsacega zadnji, da
je lahko že zdanji, da ga mora tedaj vsak tako preži¬
veti, kakor bi bilo treba tisti mesec umreti.

Novinci so se potlej pogovarjali o prelepi pridigi.
Tit pravi Stanislav: „Naj bodo te besede za vse opo

91

minjevanje svetega moža, za-me so naravnost glas božji,
kajti v tem mescu bom umeri."

Štiri dni potem je spremljal patra Etnanuvela v
neko cerkev Matere Božje. Začneta se pogovarjati o
bližnjem prazniku Marijnega vnebovzetja. Stanislav meni,
da se ta prelepi praznik tudi v nebesih vsako leto praz¬
nuje kakor na zemlji. Potlej še pristavi: ,,In jaz upam,
da bom zdaj pri pervem praznovanji že pričujoč". —
Patru se zdi to govorjenje le pobožna želja mladenčeva
in se nasmeje. Kajti, da bo res umeri, tega ni mogel
misliti; bil je še mlad, čverst in zdrav.

Vendar Stanislav je močno hrepenel po svoji ne¬
beški Materi in molil, da bi kmali k Njej prišel v ne¬
besa.

V začetku avgusta si je bil odbral za patrona tega
mesca sv. Lavrencija. Na praznik tega svetega mučenca,
10. avg., se mu je priporočal naj mu pomaga Mater
Božjo prositi, da bo v praznik Njenega vnebovzetja že
mogel v nebesih pri Njej biti. Tudi je to prošnjo do
Marije spisal na papir, kakor bi Ji hotel pismo poslati.
Ta list si je djal na persi in tako šel na god sv. Lav¬
rencija k sv. obhajilu. Po sv. obhajilu je zopet prosil
svetnika, naj izroči njegovo serčno željo Materi Božji.

Ta želja je imela biti kmali uslišana. Še tisti dan
ga je zvečer obšla neka slabost. Moral je iti v posteljo.
Tovarišem, ki so ga spremili v sobo, naravnost reče, da
bo v malo dneh umeri. To je bilo v sredo. V petek
zvečer se je preselil v drugo pripravnišo sobo. Preden
se vleže, poklekne na tla in moli nekoliko časa, potem
pokriža posteljo in z veselim obrazom reče: „To je
moja zadnja bolezen in s te postelje ne bom več vstal".
In ker so bili tovarši prestrašeni, je pristavil: „No, če
je Božja volja".

V nedeljo zjutraj, 14. avg., merzlica sicer ni bila
hujša, vendar je rekel Stanislav strežniku, da bo pri¬
hodnjo noč gotovo umeri. Ta pa se smeje, rekoč: „Pač
bi bilo treba večega čudeža, da bi kdo za tako majhino
boleznijo umeri, kakor pa se ozdravil".

Toda nekaj ur pozneje se je že pokazalo, da je
Stanislav govoril resnico; kajti nenadoma je omedlel.

§2

Prednik in drugi so prihiteli in ga s pripravnimi pri¬
pomočki zopet k zavednosti spravili.

Kmali potem mu pridejo zopet nove slabosti. Začne
ga mraziti; merzel pot se prikaže na čelu in tako je
slab, da se skor premakniti ne more.

Zdaj prosi prednika, naj ga položijo na tla, da se
bo kot spokornik na zadnjo uro svojega življenja za
smert pripravil in v ponižnosti sprejel slednjikrat svo¬
jega Boga. Prošnja se mu usliši in položijo ga na tla
na rahlo blazino.

Proti večeru opravi spoved in potlej mu prinesč
sv. popotnico.

Ko pride mašnik s presv. Rešnjim Telesom, svet¬
niku obličje zažari, oči zabliskajo in onemoglo telo se
mu radostno poživi. Vsi pričujoči se morajo jokati, ko
vidijo pobožnost svetnikovo. Podeli se mu tudi sv. po¬
slednje olje; pri molitvah sam veselo odgovarja z ve¬
liko pobožnostjo.

Vprašajo ga, je li pripravljen po Božji volji že
umreti, ali želi še dalje živeti. Stanislav odgovori: „ Pri¬
pravljeno je moje serce, o Bog, pripravljeno je moje
serce 1“

Okrog njegove postelje je stalo več sobratov, ki
so se pobožno ž njim pogovarjali. Stanislav jim odgo¬
varja s tistim angeljskim veseljem, ki mu je ostalo prav
do zadnje ure. Oči je obračal proti nebu, z duhom bil
je pri Bogu.

Večkrat se je ozerl na malo podobico Matere Božje,
ki jo je imel pri postelji, in jo je s prav veliko uda-
nostjo poljuboval. Okrog roke imel je ovit molek. Neki
pater ga vpraša, čemu mu je molek, ker ne more več
moliti. Svetnik odgovori: „To je res, da ne morem;
pa spominja me vendar moje dobre Matere." — Potlej
mu pater spet pravi: „Vaše veselje bode kmali veče,
ko boste stali pred Njo, gledali Njeno veličastvo in
smeli poljubiti Njeno roko!"

Pri teh besedah se je bolnik kakor na novo oživil;
veselo povzdigne roke kviško in hrepeneč obrača proti
nebu oči. Potem zopet vzeme podobo Matere Božje, jo
nekaj časa gleda, goreče se priporoča svoji ljubi Ma¬
teri; zopet jo poljubi in pritiska na serce.

93

Tako je prešlo polovica noči. Po polnoči je bil
čedalje slabeji. Prosil je, da bi smel še enkrat svoje
sobrate novince videti. Kmali se zberd okrog smertne
postelje svojega tovarša. Stanislav se poslovi od vsih in
jih prosi za odpuščanje, če jim je znabiti kdaj slab iz-
gled dajal. Potem se oberne do prednika in pravi: „Čas
je kratek; ostaja le še, da se pripravimo? 1

Pričujoči so pokleknili poleg njegove postelje in
molili. Tudi sam je priserčno molil v latinskem jeziku;
zahvaljeval se je Bogu s prav serčnimi besedami, pro¬
sil ga, naj mu odpusti vse pregreške in sprejme v miru
njegovo dušo. V rokah derži križ Jezusov; pobožno po-
Ijubuje rane na nogah, na rokah in na strani, — svojo
nedolžno glavico pa nasloni na ternjevo krono.

čedalje bolj postane molčeč in zamišljen. Slednjič
se mu hipoma obraz spremeni; vidi se mu, da je za¬
maknjen v neskončni sreči v neko drugim nevidljivo
bitje. Marija, njegova preljubeznjiva Mati, se mu pri¬
kaže v zadnji uri, kakor se mu je nekdaj prikazala v
njegovi nevarni bolezni na Dunaju. Takrat mu je ve¬
lela, naj stopi v družbo njenega Sina na zemlji, zdaj
pa ga pride povabit v nebeško družbo Jezusovo. Družba
svetih devic Marijo spremljuje; in vidi se, kakor da se
ž njimi pogovarja in one ž njim. Med tem izdihne svojo
blago dušo tako mirno, da skoraj ne zapazijo trenutka
njegove smerti. Prečudno srečno smehljanje se še po
smerti vidi na njegovem obličji. Bilo je okoli treh po
polnoči, tedaj jutranja zora zaželjenega dneva, vnebo¬
vzetja Marijnega; smel ga je toraj v nebesih obhajati,
kakor je bil sprosil svojo ljubljeno Mater.

Tako umirajo pravi Marijni otroci!

g) Bratovska ljubezen unstran groba.

Poglejmo še, kaj je postal Pavel, preganjavec sve¬
tega brata.

Ker je Stanislav na zemlji tako zelo ljubil svojega
brata, je bilo pričakovati, da se bo v nebesih še po¬
množila njegova bratovska ljubezen in da bo še goreč-
niše zanj Boga prosil. Res se je zgodilo tako. Stani-

94

slav je sprosil bratu in odgojitelju milost pravega od-
kritoserčnega poboljšanja.

Pavel je še doživel, da je bil njegov mlajši brat
med zveličane prištet, in bil je pričujoč, ko je sv. Cer¬
kev tako slovesno in veličastno obhajala obletnico svet¬
nikove smerti. Pavel je ogledoval bratovo podobo, ki je
bila na oltarjih izpostavljena v očitno počeščevanje;
videl je okrog nje sreberna in zlata darila, ki so jih
prinašali ljudje v zahvalo za milosti, ktere jim je on
sprosil, in v spričevanje čudežev, ki so se po njem go¬
dili ; videl je dolge procesije, ki so na glas častile brata.

Se prav dve leti niste minuli od takrat, ko je
Pavel na Dunaji zadnjikrat tako neusmiljeno ravnal z
bratom, in že je dobil v roke življenje sv. Stanislava,
ki sta ga popisala v dveh jezikih dva odlična moža.
Večkrat je našel svoje lastno ime, in sam o sebi je
bral, kako je naj več pripomogel poveličevati krono
svetnikovo. Cern bolj je spoznal svetost svojega brata,
tem bolj je čutil in obžaloval svoje krivično obnašanje
do njega.

Kadar je slišal ime svojega brata, so mu prišle
solze v oči. Ce ga je kdo blagroval rekoč, da je sreč-
niši kot vsi Poljaki, ker ima svetnika za brata, ali pa
mu omenil, kako s častjo in zavidnostjo nanj kažejo,
se je sramoval samega sebe, čutil veliko žalost in vi¬
delo se mu je, kako zelo ga tako govorjenje žalosti.

Od tod je tudi prišlo, da ni mogel govoriti in pri
čati, ko so ga prosili, naj kaj pripoveduje iz bratovega
življenja; jokanje in ihtenje mu je zadušilo besedo.
Tudi na j zaupljivišemu prijatelju ni mogel praviti; am¬
pak, ko ga je vprašal, je oči proti nebu obernil, roke
sklenil in izdihnil: „Oh! naj ta blaga duša prosi za
nas!“ Ob drugi priliki, ko so ga očetje iz Jezusove
družbe prosili, naj jim kaj pove o življenji in čednostih
svojega brata, je skušal na kaj druzega oberniti rekoč:
„Zakaj pa pozabite druzih svetnikov?" In povzdignil je
proti nebu oči, ki so se mu hipoma s solzami napol¬
nile, sklenil roke in rekel: ,,O svetnik, prosi za me!"

Ni le z besedo spoznal, ampak tudi v sercu je
čutil, da ni vreden tacega brata. Od svojega spokor-
jenja do smerti je vedno prosil Boga in svojega brata

95

v nebesih za odpuščanje, ker ga je tolikrat tako ne¬
usmiljeno žalil. In zadnje solze, ki jih je točil na smertni
postelji, bile so solze kesanja, ker se je bil pregrešil
z žaljenjem, tepenjem in teptanjem zoper nedolžnega
brata

Pa s skesanimi solzami ni čakal do zadnjega tre¬
nutka, temuč vedno se je ostro pokoril in v molitvi in
čednostih si je prizadeval posnemati svojega blaženega
brata. O tem bi imel še več pisati, pa omenim naj le
enega prigodka, ki bi bil nam za zmiraj skrit ostal, ko
bi ga ne bila tako rekoč božja previdnost odkrila.

Na popotovanju je 1. 1603 neki večer prenočil v
hiši imenitne družine Loczka ve. Po večerji gre v sobo,
ki je bila zanj lepo pripravljena. V tej sobi je že ležal
domač otrok, Stanislav Loczka; pa tako, da ga Pavel
ni zapazil. Misle, da je sam, dolgo dolgo časa moli, in
preden gre v posteljo, se ostro biča in pokori samega
sebe. Med tem pa se joka in govori besede, ki si jih
je zbujeni deček zapomnil in potlej pričal: „Oh, sveti
brat, prosi zame grešnika! Sveti brat, odpusti mi, ki
sem te preganjal in tolikrat tepel!" — Otrok, ves pre¬
plašen, zjutraj vpraša Pavlovega služabnika, ali je more¬
biti ta mož brata umoril, ker se tako pokori in zdihuje
za bratom. Pa kmali zve, da je bil njegov brat svet
mladeneč, ki je v Rimu umeri v družbi Jezusovi, da
čudeže dela; Pavel pa je bil do njega zelo neprijazen,
zato mu je zdaj tako žal.

Slednjič je Pavel vse svoje obilno premoženje raz¬
dal ubogim in za druge bogoljubne namene in je prosil,
že 60 let star, da bi ga sprejeli v Jezusovo družbo. Že
je dobil dovoljenje; pa Bog mu pošlje smert ravno tisti
dan (13. nov.), ki so ga papež Klemen X odločili za
praznik sv. Stanislava.

Tu imate zopet dva prelepa izgleda: eden vam
kaže pot nedolžnosti, eden pot pokore. Serčno želim, da
si izvolite pervo, da vam ne bo treba po drugi britkih
solz kesanja pretakati.

96

4. Sv. Terezija.

Ravno je minulo 300 let, kar je na Španjskem
nehalo biti nenavadno pobožno in blago žensko serce,
— serafsko serce sv. Terezije. Po vsem Španjskem so
z veseljem in navdušenostjo vsi dobri katoličanje obha¬
jali tristoletnico svoje ljubljene junaške rojakinje. Tudi
naš sv. oče Leon XIII, ki znajo v svoji očetovski lju¬
bezni tako lepo ceniti serčno pobožnost vsih svojih včrnih
otrčk, te slovesnosti niso prezerli, ampak so pobožnim
španjskim romarjem posebno srečo izrekli, da imajo za
rojakinjo tako slavno svetnico; enako kakor so tudi
unkrat z nami čutili, ko smo s toliko vnemo obhajali
slavni spomin slovanskih bratov aposteijnov ss. Cirila
in Metoda.

Rojena je bila ta velika služabnica Božja 1. 1515
v mestu Avili. Njeni starši so bili plemeniti po rodu in
po mišljenji. Ko je bila 20 let stara, postala je karme¬
ličanka. Ne le, da si je sama visoko popolnost pridobila,
je tudi prav veliko pripomogla, da so se pravila tega
reda jele natanko spolnovati in da se je mnogo novih
samostanov vstanovilo. In smemo reči, da veliko svetnic
se ima njej zahvaliti, da so v nebesih. Umerla je 4. okt.
1582. Na povelje svojega spovednika je sama popisala
svoje življenje. V tem popisu sama sebe prav ostro sodi
in se ponižno obtožuje pred Bogom in pred ljudmi naj
manjših napdk in pomanjkljivosti. Kar se je spominjala
iz svoje mladosti, je jako podučljivo, in tukaj se hočemo
tudi le na njeno mladost ozirati.

I.

Starši sv. Terezije so bili zelo vdani sv. veri in so
svoje otroke prelepo učili in k pobožnosti napeljevali.
Sveta hči kaj spoštljivo o njih piše tako le: „Imela sem
tako čednostne in bogaboječe starše, da bi bila z božjo
milostjo prav lahko našla pot bogoljubnosti in po njej
hodila, ko bi ne bila sama tako zlobna. Moj oče so radi
brali spodbudne bukve in so jih veliko nakupili, da bi
tudi otroci lahko v njih brali. Naša mati so nas
pridno Opominjali k molitvi. To me je v šestem

97

ali sedmem letu (kolikor še vem) zelč zelč nagibalo k
dobremu.

„Kar bi me bilo imelo pa še bolj priganjati, je
bilo to, da sem pri starših zapazila, da si njihove lju¬
bezni ne morem drugače pridobiti, kakor s čednostjo
in pobožnostjo. Sami so nam v mnozih čednostih izgled
dajali. Moj oče so imeli posebno ljubezen do ubozih in
do bolnih; tudi do poslov so bili usmiljeni in dobrotljivi,
tako da jih ni bilo pripraviti, da bi si bili sužnjev na¬
kupili, ker so se jim preveč smilili. Ko je bila nekikrat
pri nas sužnja mojega strica, so ravno tako ravnali
ž njo, kakor s svojimi otroci, in so večkrat rekli: „Težko
se mi zdi, da se tej deklici ne da prostost. Tudi so bili
velik prijatelj resnice. Nikoli jih ni bilo slišati kleti ali
o druzih slabo govoriti. Spodobnost in red so zelč ljubili.

„Tudi naša mati so imeli veliko čednosti; bili so
n. pr. zelo poterpežljivi v svojem obilnem terpljenji, zelo
pohlevni in spodobni brez vse ženske nečimernosti, pri¬
jazni pa kakor angelj do slehernega.

„Bilo nas je: devet bratov in tri sestre, ki so vsi
posnemali pobožne starše, le samo jaz ne, čeravno so
me oče najrajši imeli. Preden sem začela Boga žaliti,
so me pač po pravici smeli radi imeti, ker mi je zdaj
sami žal, če se spominjam, koliko nagnjenje za dobro
mi je Gospod dodelil in kako slabo sem si ga v prid
obračala."

Čeravno je bila jako veselo dete, je vendar že v
pervi mladosti kazala veliko resnobo in modrost, da so
ji dali ime „modra in pametna gospica". Že v sedmem
letu je kaj rada brala življenje svetnikov in zelč hrepe¬
nela po večni sreči, ki jo vživajo v nebesih.

II.

Med brati je posebno enega rada imela, ki je bil
štiri leta starji od nje. Ime mu je bilo Roderik. „Sicer
sem vse svoje brate in sestre serčno ljubila — nam sama
pripoveduje — pa naj ljubši mi je bil Roderik." Bil je
namreč enako pobožnega, zelč vnetega serca. Njega je
navadno vprašala, če je v kaki reči sveta potrebovala,
njemu je razodela, če je nameravala kaj posebnega v
slavo božjo pričeti.

Izgiedi. m. 13

98

Skupaj sta brala življenje in zgodbe svetnikov in
po več ur se pogovarjala, kako je lepo v hiši nebeškega
Očeta in kako srečni so svetniki in zveličani tam gori.

Kadar sta brala o mučencih in grozovitem terp-
Ijenji, ki so ga svetniki Božji, med njimi celo otroci,
dečki in deklice, imeli prestati za Jezusa, sta bila po¬
sebno ginjena in blagrovala sta jih, da so tako hitro po
tako kratki poti prišli v nebesa in bodo Boga gledali
večno, večno!

„Ali bi midva ne mogla biti tudi mučenca?" vpraša
nekikrat nedolžna deklica svojega blazega bratca. „Ro-
derik! pojdiva še midva kam, tako daleč v taki kraj,
kjer žive nejevdrniki, in bova tam umorjena za sv. vero!"

Roderik, ki je že tudi sam v svojem pobožnem
sercu enake žeije čutil, z veseljem poterdi predlog
modre sestrice in zdaj se začne posvetovanje, kako bi
se dal ta sklep zveršiti. V tem sta hitro edina, da mora
to ostati skrivnost, ki je ne smejo zvedeti ne oče ne
mati, pa tudi nihče drugi ne, ker bi jima sicer utegnili
zabraniti, kar sta sklenila.

Toda kam iti? Domača dežela je vsa katoliška,
tu bi bilo zastonj pričakovati krone mučeniške. Dogo¬
vorita se toraj, da pojdeta v Afriko k nejeverskim Mav¬
rom in tam hočeta prositi v imenu Jezusovem, da jima
glavo odsekajo.

Ko je bilo vse pripravljeno, — kajti da je pot v
Afriko dolga, to sta vedela, in je bilo treba brešna za
več dni, — Rezika in Roderik skrivaj zapustita hišo
in hitro ubirata male stopinje naravnost ven iz mesta
po veliki cesti, čeravno ne vesta, ktera pot prav za prav
pelje v strašno deželo grozovitih Mavrov.

Dokaj daleč imata že domačo hišo za seboj. Rezika
se čuti vso srečno, veselja se ji svitlo oko blešči in po¬
skakuje nedolžno serce. Roderik pa začne že nekoliko
dvomiti, ali bosta pač tako mogla doseči zaželjeni na¬
men ; začne ga skerbeti. Pa tega ,noče precej sestrici
razodeti, češ, da ne poreče, da je tako hitro serčnost
zgubil.

,,Meni se zdi, Rezika!" slednjič vendar spregovori,
„meni se zdi, da bo težko za naju postati mučenca.
Kako pa bova našla tisto deželo nejevernikov?"

99

Toda »modra gospica" hitro prestriže sleherni ugo¬
vor, rekoč: »Kako, najpred prideva do morja, potem
čez morje v Afriko, in ko bova tam v deželi Mavrov,
naju bodo umorili, ker sva kristjana."

»Kaj pa, če naju Mavri ne bodo hoteli umoriti;
ker sva tako majhna, jim še mar ne bo za naju."

»O pač, umorili naju bodo, umorili; to me ne
skerbi. Saj veš Roderik, da so Mavri hudi sovražniki
našega Gospoda, in zmiraj radi kristjane morijo, tudi
male med njimi, ker se bojč, da bi zrastli in Mavre
spreobernili v kristjane."

„Pa kako bodo spoznali, da sva kristjana?"

»Sla bova, pa jih bova prosila miloščinje v imenu
Gospoda Jezusa Kristusa, in potlej poreko, ta mali deček
in deklica sta kristjana, in tako naju bodo prijeli in
umorili in zdaj bova mučenca in angelji bodo prišli in
naju nesli naravnost v nebesa!"

Potem ni vedel Roderik ničesar več ugovarjati ter
sklene moško in junaško se deržati. Tako potujeta zdaj
z novo serčnostjo dalje.

Toda potovanje v deželo Mavrov, ki sta ga tako
spretno in serčno pričela, ni imelo biti brez nesreče.
Nenadoma ju na cesti sreča — njun stric. Mala nedolžna
popotnika mu razodeneta svoj namen, znabiti cel6 v
otročjem zaupanju, da ju bo spremil in jima pomagal
doseči edino željo, ki jo imata še na zemlji. Pa kako
se zavzameta, ko stric ne le noče ž njima, ampak tudi
samih ne pusti dalje. Terdoserčni stric se nikakor ne
da pregovoriti in preprositi. Zdaj jima ne ostane dru-
zega, kakor mučeništvu slovč dati in zopet, rada ali
nerada, k staršem domu se verniti.

Domd so bili že v velikih skerbčh, ker niso vedeli,
kam sta otroka zginila. Ko stric mlada popotnika domu
pripelje, najde mater vso objokano. Otroka sta bila
kregana, ker sta domačim tolik strah napravila. Hujši
del je zadel Roderika, ker je bil stareji. Toda on (pravi
otrok Adamov) vso krivdo na sestrico zvrača. Natihoma
pa so gotovo starši hvalili Boga, da jim je dal tako
dobre otroke.

100

III.

Lahko nam je verjeti, da je bila mala, tolikanj
goreča Rezika zelo žalostna in pobita, ker se je njeno
afrikansko potovanje tako slabo obneslo in ker je tako
naglo po vodi splavalo vse njeno sladko upanje, da bi
mogla kdaj postati mučenica.

Pa njene vroče želje Boga gledati niso pogasnile,
ampak le še bolj so se raznele. Zopet vzame v roke
zgodbe svetnikov in še zvestejše jih prebira, da bi spo¬
znala še drugačna pota v nebesa.

Pri tem branji posebno močno pretresa mlado serce
misel, da sreča nebeškega veselja bo večna, bo brez
konca in kraja; bolj in bolj ji narašča vsled tega hre¬
penenje Boga gledati.

Večkrat sedi sama ali pa s svojim pobožnim brat
cem vsa zamišljena ter zopet in zopet ponavlja: ,,Več¬
nost! večnost! večnost! 1  In to pobožno ponavljanje ji
polni serce z nenavadnim veseljem in um z nenavadnim
spoznavanjem nebeških resnic.

„Se zdaj se mi zdi spodbudno (piše sama o sebi)
pa tudi sramujem se, če nazaj pomislim, koliko milostnih
nagibov mi je Bog že tako zgodaj dajal, ktere sem
potlej z lastnim zadolženjem zopet zgubila. — Revežem
sem dajala, kolikor sem mogla; kar se ve da ni bilo
mnogo. Iskala sem samote, da bi opravljala svoje na¬
vadne molitvice, kterih je bilo veliko. Ce sem z druzimi
otroci igrala, sem posebno veselje imela zidati samostane,
kakor bi bile nune; in kolikor se morem spominjati,
sem tudi res imela željo postati nuna, vendar si tega
nisem tako zelo želela, kakor za Jezusa mučena biti.“

Ginljivo je brati, kako si je ta ljuba nedolžnost
želela s tem nadomestiti mučeništvo, da je sklenila v
samotni koči puščavnike posnemati. Spet pokliče Rode-
rika za svet in pomoč. Konec posvetovanja je ta, da
začneta na domačem vertu zidati dve samotarski koli-
bici ter tam opravljati molitve, ki sta se jih od dobrih
staršev naučila. Ker pa nista bila prava mojstra v zi¬
danji, sta imela velike težave. Navadno se jima je po-
derlo, kar sta zgradila, še preden je bilo dodelano ; ali
pa je bilo vse tako nestalno, da je bilo vednih popravil

101

treba. Vedno sta zidala, dozidala pa še le takrat, ko
sta nad zidanjem obupala, ko sta bila primorana popu¬
stiti tudi še to pot nebeškega življenja.

IV.

Tako je za sv. Terezijo minulo v detinski nedolž¬
nosti in pobožnosti prelepo jasno jutro njenega življenja.
Njeno priprosto mišljenje bilo je polno živosti in bogo-
ljubnosti. Pa že zgodaj zapazimo med otročjo pripro-
stostjo znamenja tiste vzvišene molitvenosti, s ktero je
Bog tako bogato obdaril svojo ljubljeno hčerko. Imela
je namreč sv. Terezija „dar pobožnosti' 1 , dar molitve in
premišljevanja v toliki meri, kakor malo ktera druga
svetnica. Po nekoliko se je to že takrat kazalo.

V njeni sobi je bila lepa podoba ,,Jezusa s Sama-
rijanko pri Jakopovem vodnjaku 1 '. Pred to podobo je
stala in gledala po več ur in čutila je veliko hrepenenje
po „živi jodi" ter klicala: „Gospod, daj mi piti te
vode!" čeravno ni dobro umela, koliko pomenijo te
besede, je vendar v sercu čutila nedopovedljivo žejo po
nebeških zakladih. In ta notranja žeja jo je priganjala,
da je že v tej dobi si pridobila toliko pobožnost, in da
se je pozneje popela do tako vzvišene popolnosti.

Pa prelepo jasno nebo njene otročje sreče se je
imelo še pred hudo stamniti.

V dvanajstem letu svoje starosti je zgubila svojo
ljubo mater. Britko je objokovala to zgubo, in čutila
je toliko žalost, da si je ni upala sama prenašati. Na
kolena pade pred Marijno podobo in zaupljivo Marijo
prosi pomoči s priserčnimi besedami: „Glej, o Marija!
jaz nimam več matere na zemlji; o bodi Ti zdaj moja
mati in stori, da bom jaz Tvoj zvesti otrok!' 1

In kako zelo je potrebovala krepke materne po¬
moči, se je kmali pokazalo.

Prišla je v dvojno nevarnost, ki jo je toliko oma¬
mila, da bi se bila skoraj zgubila na napačno pot.
Slabo branje in slaba druščina, to dvoje gro¬
zovito gorjč, ki brez števila mladih sere okuži, začne
spodkopavati tudi njeno pobožnost in svetost.

102

Terezija je silno rada brala. Dokler je brala le
dobre knjige, je bilo to za njen dušni napredek zelo
koristno, kakor smo že videli. Ali brati je začela vse
naskriž. Naj rajše si je poiskala izmišljenih povesti o
vitezih in nenavadnih dogodbah. Take knjige takrat še
niso bile tako ostudne, škodljive in pogubne, kakor so
dan danes; vendar so bile njenemu očetu tako zoperne,
da jih je morala skrivati pred njim in le skrivaj brati.
Bog jo sicer obvaruje, da se tako zelo ne spridi in ne
zabrede, kakor drugi, ki take knjige radi ber6. Gotovo
je Marija za njo prosila. Vendar je imelo to branje
razun potrate drazega časa mnogoverstne slabe nasledke.
Zato je britko obžalovala to nespamet vse svoje živ¬
ljenje. Zapisala je o tem:

,,Polagoma so omerznile moje dobre želje in za¬
bredla sem še v druge pregreške. Ni se mi zdelo napak
ali prepovedano veliko ur po dnevi in po noči darovati

temu nečimernemu opravilu, čeravno sem skrivala pred
očetom. Tako zelo sem se tega poprijela, da nisem mogla
več zadovoljna biti, če ni bilo kake nove knjige. —
Začela sem nositi lepo obleko, želela sem družim dopasti
in vse sem si prizadjala, da bi imela lepe roke in do¬
padljive lase. Jemala sem seboj dišdv in se obdajala z
vsemi nečimernostmi, kar sem jih le mogla dobiti; in
teh ni bilo malo, ker sem bila iznajdljiva. — Res, da
pri tem nisem imela nikakoršnega hudobnega namena
in nikakor nisem želela, da bi bil kdo Boga žalil za¬
voljo mene. Vendar nasledek je bil ta, da sem še več
let ohranila preveliko skerb za presiljeno lišpanje v
obleki; takrat tega nisem imela za greh, zdaj pa spre¬
vidim, ^kako je bilo to zelo napak za-me.“

Še obširniše popisuje in obžaluje drugo nevarnost,
ktere se je premalo ogibala, — slabo druščino: „Ko bi
smela kaj svetovati, priporočala bi staršem, naj skerbno
pazijo na one, s kterimi se njih otroci v tej starosti
shajajo; zgodi se lahko veliko hudega, ker naša natora
je bolj k hudemu nagnjena, kakor k dobremu. Tako
je bilo tudi pri meni.

„Imela sem nektere stričnike, ki so bili moje sta¬
rosti, in so smeli večkrat k nam prihajati; to jim je
bilo všeč, in tudi jaz sem jih z raznimi rečmi kratko-

103

časila. Slišala sem od njih raznoverstne otročarije in
marsikaj, kar ni bilo dobro.

„Imela sem sestro, ki je bila dokaj starejša od
mene; toda njenega lepega vedenja in njene pobožnosti
nisem posnemala, pač pa sem rada sprejemala slabosti
neke tete, ki je v našo hišo prihajala. Moja mati so
poznali njeno lahkomiseljnost, in so si vse prizadjali, da
bi ne prihajala v našo hišo in ne govorila z menoj. Menda
se jim je že naprej zdelo, koliko slabega se bom od
nje naučila. Pa materno prizadevanje ni izdalo; teta je
imela toliko izgovorov in pretvez, da je še prihajala v
hišo.

„Zelo me je veselila ta tetina druščina. Vedno sem
se zgovarjala ž njo, ker sem rada slišala njene burke
in nečimernosti.

„Tako sem stopila v 14. leto. In mislim, da v tej
pervi dobi svojega življenja nisem nobenega velicega
greha storila ali Boga zapustila, čeravno me je prav za
prav le skerb za svojo čast zaderževala, da se nisem
polnoma zgubila, kajti do časti mi je bilo toliko, da bi
me nobena reč na svetu ne bila mogla pripraviti, da bi
bila svojo čast zapravila. Hotel Bog, da bi se bila tako
resno bala zoper njegovo čast ravnati, kakor sem se
bala zgubiti to, kar se mi je zdelo, da je čast pred
svetom.

„Mojemu očetu in moji sestri se je zelo zoperno
zdelo, da sem se s teto toliko pečala. Večkrat sta me
zarad tega strahovala. Ker pa teti ni bilo lahko zabra-
niti, da bi ne bila več k nam hodila, bila je njuna skerb
zastonj, ker sem bila za vse napačno zelo prekanjena.

„ Večkrat moram stermeti, koliko škode prinaša
hudobna druščina. Ko bi ne bila sama skušala, bi nika¬
kor ne mogla verjeti. V mladosti pa je nevarnost naj
veča.

,,Oh! ko bi se hoteli vsi starši nad menoj izgle-
dovati in v tej reči zelč čuječi, pazni in skerbni biti.
Kajti ta druščina me je tako spremenila, da skoraj no¬
benega znamenja pobožne duše nad menoj ni ostalo;
teta mi je bila v dušo vtisnila vse svoje nečimernosti
in slabe lastnosti. Iz tega tudi sklepam, koliko morajo
koristiti dobre druščine, in svesta sem si, da bi bila v

104

čednosti ostala stanovitna in nepopačena, ko bi se bila
v oni mladostni dobi pečala samo s čednostnimi ose¬
bami.

„Do velikih grehov sicer nikdar nisem imela na-
gnenja, ker se mi je že po natori studilo vse nespo¬
dobno ; iskala sem v takih pogovorih le kratkočasnega
razveseljevanja. Pa ker se priložnosti nisem ogibala, bila
sem v naj veči nevarnosti. Toda Bog me je iz nje rešil;
potegnil me je iz nje zoper mojo voljo ter se imam le
njemu zahvaliti, da se nisem polnoma zgubila."

V.

Dobremu očetu je bilo hudo videti, kako ljubljeni
hčerki prešnja gorečnost pojema; in se tem hujše se
mu je zdelo, ker je že v merzlem grobu počivala rahla
materna roka, ktera bi jo bila znabiti še na pravo pot
pripeljala. Da se ji skerb in ljubezen ranjce matere ne¬
koliko nadomesti in pa da bi se umaknila nečimerni
teti, jo pošlje v mesto v nunsko šolo, kjer so se odgo-
jevale dekleta njene verste.

Tihota samostanskega življenja duhoviti Tereziji
začetkoma ni kaj všeč. Toda kmali se ji prikupijo mirni,
veseli obrazi pobožnih nun, in tudi v njenem sercu se
zopet prebudi in oživi gorečnost, ki je le nekaj časa
spala, pa ni bila še zamerla.

V samostanskih šolah se je gotovo večkrat spet
spominjala tistih blazih otročjih dni, ko sta z Roderikom
s toliko vnemo brala življenje svetnikov, zidala puščave
in toliko hrepenela po mueeništvu itd. Pa poslušajmo,
kaj o tem sama pripoveduje:

„Pervih osem dni mi je bilo zelo težavno v samo¬
stanu živeti, posebno ker sem se bala, da je tam že
moja nečimernost znana. Vendar sem bila te nečimer
nosti že sama naveličana in sem se vedno bala Boga
žaliti. Kakor hitro mi je bilo mogoče, sem šla k spo¬
vedi in čez osem dni je zginil ves nemir in srečniša
sem bila v samostanu, kakor doma. Bile so pa tudi v
samostanu vse zadovoljne z mano in so me zelo ljubile,
čeravno takrat še nisem imela nagnjenja, da bi sama

105

postala nuna, me je vendar veselilo bivati med tako
svetimi osebami.

„Posebno ene pobožne nune se je Gospod poslužil,
da me je razsvetlil. Ko sem si začela v prid obračati
njeno pobožno govorjenje, me je veselilo slišati, kako
lepo je o Bogu govorila. Pripovedovala mi je, kako je
prišlo, da je ona postala nuna. Brala je namreč v evan¬
geliju besede: „Veliko je poklicanih malo pa izvoljenih*'.
Popisovala mi je tudi plačilo, ki ga Gospod daja onim,
kteri zavoljo njega vse zapustijo. Ta dobra druščina je
polagoma odpravila vse moje napačne navade in zopet
obudila v meni želje po večnih rečeh.

,,V tem samostanu sem ostala poldrugo leto in sem
se tam zelo poboljšala. Začela sem pogosto moliti; pri-
porOčevala sem se vsim, naj bi za me molile, da bi mi
Bog odkazal tisti stan, v kterem bi mu mogla služiti.“

Da je že zapustila samostanske šole, je bila vzrok
huda bolezen, ki jo je nenadoma napadla. Morala se
je verniti domu k očetu, da bi ozdravela. Ko nekoliko
okreva, jo pošljejo k sestri na pristavo, da bi si tam
zdravje vterdila. Na poti tje obišče za nekaj časa svo¬
jega strica, ki je bil jako moder in pobožen mož in
poznej mašnik. Ta stric je imel veliko lepih, pobožnih
knjig. Branje svetih bukev in pa modro, sveto govor¬
jenje stričevo jo močno poterdi v dobrem. Spet jo je,
kakor nekdaj v otročjih letih, globoko v serce pretre¬
sala resnica; da vse je na svetu nečimerno in vse tako
hitro mine, Bog pa svojim prijateljem večne nemenljive
zaklade obeta. Tudi to jo začne skerbeti, da bi v pekel
ne prišla, ako umerje.

Taki premisliki jo čedalje bolj nagibajo, da bi v
kakem samostanu vse življenje Bogu posvetila. Vendar,
preden se odloči, ima še velike boje. Skušnjave ji ka¬
žejo samostansko življenje pretežko. Pa ona jih serčno
premaga, ter si misli: „Trud in terplje.nje samostanskega
življenja ne more biti veče, kakor je terpljenje v vicah,
in jaz sem pa še pekel zaslužila. To ni tako veliko, če
bo moje življenje, kar ga še bo, kakor v vicah, — če
pa pojdem potlej naravnost v nebesa/'

Nobena reč ne more več prenagniti njene volje,
Izgledi. ID. 14

106

njenega sklepa. Stara 20 let stopi v red karmeličanski.
In Terezija — nekdaj tako nečimerno dekle — nosi
ozko, priprosto obleko nebarvanega terdega sukna, njen
plašč se pripenja z lesenim gumbom. Vedno hodi bosa,
le pod nogami ima privezane spletene podplate. Tudi
zagrinjalo ima iz navadnega platna. Postelja njena je
slamnica, položena na desko. Le po dvakrat na dan
dobiva jedilo; mesa pa nikoli ne. Pa za Terezijo je
taka revščina naj veče veselje. Kjer le more, si zbira
naj slabše jedi, naj slabšo obleko in naj bornišo posteljo.
— Nekikrat niso imele v samostanu druzega jesti, kakor
suh kruh. Sv. Terezija je Boga hvalila, da jih je vredne
storil tolike revščine. Čeravno je bila zelo pobožna in
deležna nenavadnih milosti božjih, vendar ni bila zarad
tega nič prevzetna. Rekla je n. pr. družim nunam:
,,Dobro vem, da se imam od vsake izmed vas še mnogo
dobrega učiti".

Prav posebno hvale vredna pa je njena velika po
terpežljivost. Kmali po sprejetji v samostan je hudo
zbolela. Tri leta je morala terpeti naj grozovitiše bole¬
čine. Sploh v 40 letih, ki jih je v samostanu preživela,
ga skor ni bilo dneva, da bi ne bila imela te ali one
bolečine terpeti. Pa vse terpljenje je tiho in s
čudovito vdanostjo prenašala. Cel6 veselila se
je terpljenja. Večkrat je ponavljala te le znamenite be¬
sede: ,,Terpeti ali pa umreti; umreti ali pa terpeti".
Tedaj življenje brez terpljenja se ji je zdelo neprijetno
in nekoristno. Zato je ona bliščeči izgled vsim terpečim.
Kako zelo osramotuje vse tiste, kteri že pri najmanjšem
terpljenji godernjajo in poterpežljivost zgubljajo, in pa
kako še le take mehkužne labkoživce, ki vedno le na
to mislijo, kje in kako se bodo kratkočasili in razvese¬
ljevali, kakor bi življenje ne imelo bolj vzvišenega na¬
mena !

Nad vse pa se sveti njena deviška čistost, če¬
ravno je bila nekaj časa posvetna postala, vendar je
sama hvaležno spoznala, da se zoper sv. čistost ni niče¬
sar pregrešila, tudi v mislih ne. Take reči so ji bile
popolnoma neznane, kakor svetuje sv. apostelj, da kaj
nespodobnega naj se med kristjani še imenuje ne. Zato
si, mladi bravec, dobro zapomni besede, ki se berejo v

107

papeževem pismu, s kterim je bila sv. Terezija med
svetnike prišteta: ,,Med vsemi čednostmi, s kte-
rimi je Bog čudovito ovenčal svojo nevesto,
se je svetila čistostkot naj popolniša.

5. Sv. Kazimir.

Iz Jezusovega nauka lahko povzamemo, da je bo¬
gatinom veliko teže se zveličati, kakor pa ubogim. To-
raj je bilo že za marsikterega otroka dobro, da je bil v
revščini rojen. Revežev otrok veliko bolj čuti kakor
bogatinov, kako zelč potrebna mu je dobrotljivost Božja,
in zato tudi raji moli. Revščina ga tudi obvaruje stote¬
rih nevarnosti in zanjk, ktere nastavlja ljudem denar,
dobro in zložno življenje, gizdavo razveseljevanje in po¬
stopanje itd. Če le starši skerbno pazijo, lahko odraste
revno dete v nedolžnosti in pobožnosti.

Bogatinov otrok pa se ima z mnogoverstnimi skuš¬
njavami boriti. In če vendar v sredi svetnega blišča
ostane dober in nedolžen, je to prav posebno delo mi¬
losti božje; in tak otrok zasluži veče in lepše plačilo
pri Bogu za čas in za večnost.

Tako milost je sv. Kazimir prejel od Boga.

Bil je sin poljskega kralja Kazimira III in Eliza¬
bete Avstrijanske, rojen v Krakovem 5. okt. 1458, in je
umeri, ko je bil še le 25 let star.

Naj lepše in naj slavnejše, kar je moč o njem po¬
vedati, je pač to, da je vkljub vsim nevarnostim mla¬
dosti in dvorskega življenja do smerti neomadežano
ohranil kerstno nedolžnost.

Poglejmo, s kakšnimi pripomočki je dosegel to, kar
je naj večja sreča in čast slehernemu kristjanu.

a) Kazimirje bil vselej vbogljiv. Imel je silno
dobro mater, ki se sme prištevati naj bolj bogoijubnim
in čednostnim gospem tistega časa. V pervi dobi je sama
odgojevala svoje otročiče. Ko so pa nekoliko odrasli,
poiskala jim je z veliko skerbjo in previdnostjo vse¬
stransko zanesljivega učenika. Ime mu je bilo Ivan Dlu-

108

glos, sploh so mu tudi Longin rekli; bil je izgleden du¬
hoven, blagodušen Poljak, izversten glede velike pobož¬
nosti in nenavadne učenosti. Večkrat se mu je ponujala
škofovska čast, pajevsvoji ponižnosti raji ostal korar v
Krakovem in do smerti ljubljeni učenik kraljevih otrok.

Ta dobri učenik si je znal sicer serca vsih svojih
plemenitih gojencev pridobiti, a med vsemi mu je bil
najbolj vdan, najbolj pokoren in vbogljiv Kazimir. Ka¬
kor materna beseda, tako mu je bila sveta tudi vsaka
beseda iz ust spoštovanega skušenega učenika. Zvesto
je poslušal njegove nauke, natanko spolnoval njegove
opomine in svete. In ravno ta zvesta ubogljivost je Ka¬
zimira obvarovala premnozih grešnih nevarnosti in ga
obderžala na pravi poti, na poti nedolžnosti.

Kaj bi bilo Kazimiru pomagalo, da mu je bil Bog
dal tako dobro mater in tako vestnega učenika, ko bi
sam ne bil tako vbogljiv ? Zgodilo bi se mu bilo, kakor
se zgodi sto in sto otrokom, kteri ravno zavoljo nevbog-
Ijivosti v neskušenih letih zabredejo na napačna pota
ter postanejo nesrečni za čas in za večnost.

b) Kazimir je bil iz serca ponižen. Vsakemu
otroku je težko si pridobiti popolno ponižnost, ki je
podlaga vsih druzih čednost; a gotovo še naj težje je
to za one, kteri stanujejo v kraljevih palačah in so ob¬
dani z vso častjd in slavo ter morajo dan na dan slišati
odkritoserčno a hlinjeno hvalo domačih in tujih. Pa
Kazimir je tudi v tej reči slavno zmagal. Tolikanj ljuba
mu je bila ponižnost, da se ni zmenil za kraljevo čast in
imenitnost; nikdar se ni bahal in tudi ni od nikogar
pričakoval ali zahteval posebne časti. Edina čast, zastran
ktere je bil ponosen, mu je bilo to, da je po sv. kerstu
postal otrok nebeškega Očeta in dobil pravico enkrat
kraljevati ž njim na veke.

In ker je v svoji živi veri spoznal in čutil, da je
vsak človek otrok božji in dedič nebeškega kraljestva,
je bil do vsih ponižen in prijazen, kakor do svojih bra¬
tov. Za reveže in priproste se je naj raji potegoval, tako,
da so ga imenovali zagovornika revežev. Čeravno kra¬
ljevi sin, je vendar rad govoril in hodil z reveži ter jim
z lastno roko stregel. O kako prijetno je bilo videti,
ko je kraljevič, se skor deček uboge zbiral v veži kra-

109

Ijeve palače, enim delil hrano, drugim obleko in denarja;
zopet ene tolažil, druge pa z ljubeznijo opominjal k po-
terpežljivosti in posnemanju križanega Jezusa. Zdel se
je o tacih trenutkih bolj angelj ko človek. Nekteri
dvorjani, kterim je bila taka kerščanska ponižnost pač
neznana prikazen, mu hočejo dopovedati, da se tako
poniževanje do revežev ne vjema z njegovo kraljevo
visokostjo, ali odgovori jim prelepe besede: „Jaz pač
nikakor nisem tak kralj, kakor je Jezus, Sin Božji. In
ta je prišel iz nebeških višav k nam ubogim ljudem;
ozdravil je naše slabosti in postal sam reven, da bi nas
obogatil. Učil je z besedo in djanjem, da revežu streči
se pravi Njemu streči. Druge časti ne maram iskati,
kakor posnemati svojega Gospoda Jezusa.“

Ljudje premalo pomislijo, kako važen pripomoček
za kerščansko pravičnost je ponižnost. Kdor je v resnici
ponižen, ne zaupa sam sebi in se ne zanaša na lastno
moč, toraj se tudi nevarnosti ogiblje. Poleg tega pa
tudi prejema obilnišo pomoč od zgoraj, kajti: „Ponižnim
daje Bog svojo milost".

c) Kazimirje rad goreče in pobožno molil.
Kakor drugi otroci hlastno ljubijo mladostno igranje,
tako je on ljubil molitev. V molitvi je iskal in našel
svoj počitek, svoje naj ljubše veselje. Naj raji se je
mudil v cerkvi blizo velikega oltarja, kjer se je ves
zamaknjen kleče pogovarjal s svojim Zveličarjem v presv.
Rešnjem Telesu. Mnogokrat je rekel svojemu blagemu
učeniku: „Nikjer ne_najdem večega veselja, kakor v cer¬
kvi pred oltarjem. Če  smem tam, kolikor me je volja,
dolgo ostati, mi je ljubše, kakor lov, igra, ples in vse
enako kratkočasovanje." Zato so morali večkrat v cer¬
kev ponj iti, sicer bi bil še kosilo zamudil.

Posebno rad je premišljal terpljenje in britko smert,
ktero je Jezus iz ljubezni do njega prestal. Ta neskon¬
čna ljubezen Jezusova ga je večkrat tako zelo ginila,
da se je moral zjokati in vroče solze hvaležnosti preta¬
kati. Ker se pa to terpljenje posebno pri sv. maši razodeva
in nekervavo ponavlja, je z velikim veseljem hodil k
sv. maši, kolikorkrat je utegnil. In s tolikim strahom
in s tako zbranostjo je bil vselej pri naj svetejši daritvi,

110

da so se vsi pričujoči izgledovali in vnemali nad nje¬
govo angeljsko pobožnostjo.

Taka molitvenost je bila varen škit njegovi nedolž¬
nosti. Kajti molitev donaša nedolžnosti ob enem dvojno
pomoč: pobožna molitev odterguje misli in želje od po
cvetnega in grešnega ter jih proti nebesam povzdiguje,
blaži in posvečuje; ob enem nam pa tudi potrebnih gnad
sprosi in milega varstva božjega. Serce, ktero se veliko
z Bogom pogovarja, se polagoma navzame nekaj božjega.

d) Kazimir je bil zvest častivec Matere
Božje. Z neomejeno sinovsko ljubeznijo Jo je ljubil;
drugače Je ni imenoval, kakor svojo preljubo Mater;
kaj rad je pri vsaki priliki govoril o Njeni vzvišeni
slavi, o Njenih prednostih in o Njeni mogočni pripro¬
šnji; vedno si je prizadeval Njene čednosti posnemati.
Se zdaj, ko je že preteklo 400 let, imamo pred očmi
ginljiv dokaz njegove detinske ljubezni do Matere Božje :
prelepo pesem Marijino, ki se v latinskem izvirniku ta¬
ko le začenja: ,,0mni die dic Mariae mea laudes anima“.
Pesem ta je v latinkem jeziku silno lepo zložena, —
zdaj bi rekli klasično, in ima 60 precej dolzih kitic.
Kako krasno in vsestransko opeva visokost Marijineslave,
kako priserčno zopet in zopet vnema samega sebe, naj
vendar njegova duša iz vse moči časti in slavi nebeško
Mater, in kako zaupljivo Jo prosi, naj ga varuje tu na
zemlji pred s'eherno hudobijo, naj mu sprosi vse ker-
sčanske čednosti, naj ga priporoči Svojemu božjemu Si¬
nu, da ne bo pogubljen, ampak sprejet v rajsko ve¬
selje, in kakor za-se prosi slednjič tudi za vse druge,
kteri z veseljem obhajajo Njene praznike in Njena dela:
vse to se ne da v nobenem jeziku tako lepo na kratko
povedati, kakor je on sam zložil v latinskem jeziku!

To pesem je silno rad imel; bila mu je neprecen¬
ljiv zaklad. Vsak dan jo je molil ali prepeval pred Ma¬
rijino podobo; in še celo to je prosil, naj položijo po
njegovi smerti prepis te pesmi ž njim v grob. In glejte,
čez 120 Ičt odprejo njegov grob in najdejo nestrohljeno
njegovo deviško truplo, pa tudi nestrohljeno Marijino
pesem njemu pod glavo, čeravno je b ; l prostor, kjer je
leža 1 , jako vlažen.

111

Da boste videli, kakšnih darov zlasti je sv. Kazimir
vsa < dan prosil Mater Božjo, naj postavim tu vsaj ne-
ktere kitice iz njegove tolikanj mu drage pesmice:

1.

Vsak dan spevaj,

Razodevaj,

Duša, hvalo Materi;

Serčno vdano

In svečano

Nje proslavljaj prednosti.

2.

Priporoči

Me in zroči

Jezusovi milosti.

Da me brani

In ohrani

V sredi vsih nevarnosti.

3.

To želelo,

Kopernelo

Serce moje je in bo:

Rane sceli

In dodeli

Dušno mi lepoto vso:

4.

Da priljuden
lu spodbuden,

Trezen, čist, pobožen bom,

Krotek, priden

In previden

Služim si nebeški dom;

5.

V Božji vedi

In besedi

Dobro vterjen, podučen ;

V strahu Božjem

In z orožjem

Svetih vaj bom preskerbljen.

6.

Prosi za me,

Da me vzame

Jezus v večni raj ;

Ti me reši,

Da ne tresi

Sin me v ognja strašni kraj!

Za čednost in nedolžnost tacega častivca Marijinega
se pač ni bilo bati; kajti od nekdaj je Marija premo-
gočna bramba kerstne nedolžnosti. V neki Marijini knjigi
se bere, da se bogoljubnost lahko presodi po česčenji
Marijinem, kakor se gorkota meri na toplomer ali termo¬
meter: čem bolj je serce Mariji vdano, tem bogoljubniše
je tudi sicer; če pa začne ljubezen do Marije ugasovati
v sercu, pojemala bo tudi bogoljubnost sploh.

e) Le še en pripomoček naj v kratkem omenim,
kteri je poleg druzih že naštetih zdatno pripomogel, da
je nas ljubljeni Poljak ostal vsikdar zvest kerstni ob¬
ljubi.

Kazimir je živel spokorno, on ni mehkužil svo
jega telesa, čeravno v kraljevi palači, je vendar jako

112

ostro živel in mnogoverstno’ zatajeval samega sebe. Ker
je bil kot kraljevič primoran se lepše oblačiti, nadome¬
stil si je s tem, da je pod kneško obleko nosil drugo
ostro in spokorno oblačilo. Spal je zraven rahle postelje
na terdih tleh. Cerkvene poste je zvesto spolnoval in
tudi prostovoljno se postil ter celo v bolezni ni maral
za olajšanje, rekoč, da ondi, kjer druga zdravila ne po¬
magajo, tudi mesne jedi čudežev ne delajo. Večkrat je
po noči vtajal ali pa v prav zgodnjih urah, da je molil
in v cerkev šel; če so bila cerkvena vrata se zaperta,
je pred pragom na merzlih tldh klečal in globoko pri¬
klonjen pobožno molil. Nakladal si je po okolnostih še
druzih pokoril.

Kazimir je dobro vedel, daj naj lepši biser kerstne
nedolžnosti je sveta čistost, ktera ima pa tudi naj več
nevarnost in naj hujših sovražnikov, zlasti v mladih
letih. Da bi si ta neprecenljivi biser še bolj zagotovil,
je po resnem prevdarku in vsestranskem premisliku
storil obljubo vednega devištva. In to obljubo je zvesto
spolnoval do svoje srečne smerti. Prelepa je njegova
beseda in vredna, da si jo vsakdo globoko v spomin, v
serce vtisne, ktero je pri neki priliki izrekel: »Raji
hočem, umreti, kakor pa čistost zgubiti!“ —

Se eno plemenito čertico iz njegovega izglednega
življenja naj pristavim. Leta 1471 so se bili Ogri spun-
tali zoper svojega kralja Matija in so poslali poslance
do poljskega kralja, da bi njegovega sina Kazimira za
kralja dobili. Kazimir je bil takrat 13 16t star in bi se
bil naj raji ponujani kroni kar naravnost odrekel. Toda
očetova volja je, da naj jo sprejme ter ga pošlje z voj¬
sko na Ogersko, Sin uboga. Ker je pa bilo potovanje
zamudno, si je med tem kralj Matija spet bolj serca
Ogrov pridobil ter pride z veliko vojsko Kazimiru na¬
sproti. Ko kraljevič Kazimir to zve in je tudi slišal, da
so papež Sikst IV se izrekli za Matija, začne preserčno
prositi očeta, naj mu dovolijo, da se verne domu. Oče
mu dovoli čeravno nerad. Kazimir se nemudoma z voj¬
ske poverne ter izreče pomenljive besede: ,,Ni mi mar
krona, ki je s kervjo podložnikov pokropljena in pri¬
dobljena." Stanovitno se je tudi ubranil, ko so mu še
V drugič ponujali krono ogersko. Njegovo plemenito

113

serce ni hlepelo po svetnih časteh in pozemeljskih kro¬
nah, v mislih mu je bila le neminljiva nebeška krona.
Da bi si to zagotovil, je zadnjih 12 let svojega življenja
le v to obračal, da je z dobrimi deli spopolnil in dover-
šil svoje dušno zveličanje, za ktero se je tako zvesto in
slavno prizadeval od perve mladosti. — Umeri je v
Vilni 4. marca 1484.

6. Sv. Katarina Sijenska.

Od nekdaj so veliko veliko koristile svete žene in
device v sv. katoliški Cerkvi. Take svete osebe so res
pravi angelji v človeški podobi: angel ji varhi so
ljubi mladini, ktero znajo tako lepo podučevati, k bogo-
Ijubnosti in pravi sreči napeljevati; angelji tolažbe
so revežem in sirotam, bolnim in umirajočim, kterim
ne zn4 nihče tako ljubeznjivo streči in pomagati, da
jim celo brezverci in krivoverci ne morejo odrekati spo¬
štovanja; angelji, —res pravi poslanci božji, so med
nesrečnimi ajdi, kjer s toliko sveto vnemo pomagajo v
raznih misijonih razširjati kraljestvo božje; angelji
miru in sprave so za vse človeštvo, ker z obilno in go¬
rečo molitvijo, ki jo med svetom in po samostanih po¬
božno opravljajo, zaderžujejo maščevalno šibo Božjo, da
prehudo ne zadene nehvaležnega svetd.

Takih svetih duš je bilo v vsih dobah kerščanskega
življenja obilo. Prav posebno pa se med njimi odlikuje
sv. Katarina Sijenska, ker celd papež so poslušali glas
njenih modrih svetov. Da pa morajo take izvoljene ne¬
veste Kristusove zvesto spolnovati svojo vzvišeno nalogo
v kraljestvu božjem na zemlji, morajo se vestno priprav¬
ljati že v mladosti; kajti kdor v mladih letih nima an-
geljskih lastnosti, si jih težko težko pridobi v poznejši
dobi. Zato je pa tudi sv. Katarina tako lepo živela v
mladih letih, kakor se hočemo koj prepričati.

a) Njena zgodnja bogoljubnost.

Katarina je bila rojena 1. 1347 v Sijeni na Toškan
skem. Njeni starši niso bili imenitni in gosposki, ampak

Izgledi. in. 15

114

srednjega stanu, kajti njen oče je bil spoštovan in pre¬
možen meščan in barvar. Pa morajo se nam zarad tako
slavne hčerke imenitni zdeti, ker slava in sreča otrbk
je vselej kolikor toliko tudi delež staršev.

Bog je Katarinko od perve mladosti, že od zibeli
z nenavadnimi milostmi obsipal. Bilo je to dete veselo,
modro, razumno, pobožno in sploh tako Ijubeznjivo , da
so ga bili veseli starši in veseli vsi, kteri so ga poznali.
Materi skoraj ni bilo mogoče Katarinice domd obderžati,
tako radi so jo povsod imeli. Vedno so prihajali sorod¬
niki, sosedje in znanci, čudili se modri deklici in prosili,
naj jo puste še. ž njimi na dom, da jim bo veselje de¬
lala s svojo detinsko priprostostjo, angeljsko radostjo in
nenavadno modrostjo. Sploh so jo imenovali malo svet¬
nico in tudi ime Katarina so ji spremenili v ,,Evfrozino“,
kar po naše toliko pomeni, kakor „radost in veselje“.
Že njena pričujočnost je večkrat žalostna serca utolažila.
Nekikrat je bila njena mati zel6 žalostna. V tej otož¬
nosti gre v sobo k spijoči Katrici, jo vzdigne iz poste¬
ljice in objame: pri tej priči se ji žalost spremeni v
veselje, tema otožnosti zbeži pred svitom nedolžnega
smehljanja.

Zgodaj, prav zgodaj je pričela pobožnosti, ki so že
takrat naznanjale svetost, do ktere je imela pozneje do¬
speti. Pred vsem je prav priserčno ljubila in častila
Mater Božjo. Se le pet let je bila stara in že je imela
navado, da je po stopnjicah gori in doli grede na vsaki
stopnjici pokleknila in pobožno češenomarijo obmolila.
Včasih so jo dobili v kakem skritem kotiču, kjer je
klečč molila. Nihče ni mogel zapaziti pri njej naj manjše
napake in sicer nič otročjega.

Večkrat je zbirala male deklice okrog sebe, se ž
njimi pogovarjala o ljubem Bogu, in jih učila, kako naj
se premagujejo v malih rečeh, ali pa tudi še kako
ostrejše pokorilo poskusijo.

Bog je poplačal tako pobožnost in gorečnost do¬
bremu dekletcu s tem, da jo je že v detinski dobi z
neko nenavadno milostjo pripeljal do velike ljubezni.
To je pa bilo tako le:

Katarina je imela sestro Bonaventuro, ki je bila
omožena in je živela ne ravno daleč, blizo mestnih vrdt.

115

Nekega dnč — takrat je bila stara šest let — jo mati
pokliče in pravi: „Katrica, danes morata ti in Štefanček
iti obiskat sestro Bonaventuro."

Vsa vesela, kakor more le nedolžnost biti, se na¬
potita Katrica in njen bratec proti sestrinemu domu.
To si lahko mislite', da sta bila tam dobro postrežena
in da je bil ta dan za nju prazničen dan, dan radosti.
Pa tudi radovanja se človek sčasoma naveliča, posebno
taki ce!6 majhni ljudje, kakor sta bila ta dva gosta.
Treba je bilo zopet na dom misliti, in kakor sta vesela
prišla, se zopet vesela proti domu vračata.

Štefanček, kakor se že dečku spodobi, je bil bolj
hiter od sestrice, ki ga ni mogla dohajati. Prideta do
cerkve sv. Dominika. Deklica zagleda nad cerkveno
streho v zraku veliko svetlobo bliščečo, kakor bi solnce
svetilo. V tej svetlobi zagleda prelep leskeč tron, na
kterem je sedel Jezus Kristus v škofovski obleki. Ke¬
rubini so klečali poleg trona in blizo Gospoda stali so
ss. Peter in Pavel, in pa sv. Janez, ljubljenec Jezusov.

Ljubeznjivo se je oziral Jezus na svojo hčerko in
jo blagoslovil, kakor škof dajo blagoslov pri sv. maši.
Presrečna deklica se zamakne in nepremakljivo stoji na
cesti ter gleda nedopovedljivo lepoto in svitlobo.

Bratec Štefan je urno dalje korakaL misleč, da tudi
sestrica tikoma za njim stopinje ubira. Še le, ko je že
precej daleč, jo pogreši in začne klicati. Pa nič ni od¬
govora. Hitro se verne nazaj in k mali jo zagleda pred
cerkvijo nepremakljivo stati in moliti.

Deček, nepočakljiv tembolj, ker je že noč blizo,
začne zopet klicati: „Katrica! kaj stojiš tam ? zakaj ne
greš domu ?'•

Pa deklica se ne zmeni za njegovo vprašanje. Šte¬
fanček, čedalje bolj nepoterpežljiv, gre bliže, ter jo po¬
trese za ramo in močno zakriči: ,,Katrica! Kati! pojdi
no domii!"

Kakor bi se iz sladkega spanja zbudila, se sveta
deklica oberne proti dečku, pobesi oči in pravi: „0h,
bratec, ko bi ti le videl, kar sem jaz videla!"

,,Kaj je bilo, sestrica?" vpraša Štefanček. A ne da
mu odgovora; še enkrat se ozre tje, kjer je Zveličarja

116

videla; nikogar ni bilo več videti. Zdaj se začne šest¬
letno dekletce milo jokati, da je minil tako lep pogled.

Od tistega trenutka se ji ni zdelo nikdar nikdar
več nič lepo na svetu v primeri z ono prikaznijo. Od-
sihdob ji je bilo le nebeško veselje v mislih. Jezus je
bil v njenem sercu obudil toliko ljubezen, da je skor
neprenehoma le nanj mislila in hotela le Njemu živeti
in želela le Njemu dopasti.

6) Njeno bogoljubno napredovanje.

Milost božja lahko človeka, kteri si jo sprosi in
se ji ne ustavlja, v enem trenutku više povzdigne v
kerščanski popolnosti, kakor bi se z lastnim prizadeva¬
njem leta in leta mogel povzdigniti. Prelep izgled in
dokaz imamo ravno v detinskem življenji sv. Katarine,
zlasti od takrat, ko je videla prelepo prikazen.

Kakor krasna vertnica v spomladi se je razvijala
in na okrog razširjala prijetno vonjavo kerščanskih čed¬
nosti. Čedalje obilniše so se zbirale krog nje male de¬
klice in zvesto poslušale njene nauke in svete. Bila jim
je vodnica ter jim naročala, kaj naj molijo, kako naj
se zatajujejo itd. Mali Katarinki je bilo pripisovati, da
se je v Sijeni marsikaj na bolje obernilo, zlasti pri
mladih.

Pa odkar je imela prečudno prikazen, je postala
bolj zamišljena in resnobna. Kaj je bil pač vzrok?

Na pobožne puščavnike je mislila, ki so v pervih
časih kerščanstva daleč od ljudi po samotah nemoteni
molili in so vedno mogli biti z Jezusom združeni. Tudi
ona bi se tako rada odtegnila mestnemu šumu, da bi v
tihi in mirni samoti prav po željah svojega pobožnega
serca zmiraj mogla moliti in se vedno pogovarjati s
svojim ljubljenim Zveličarjem. Pred si ne da mirti, do¬
kler res ne zverši te vzvišene misli.

Neko jutro prav zgodaj zapusti skrivaj domačo
hišo s terdnim namenom, da se ne bo pred povernila,
dokler ne najde zaželjene puščave. Ko bi se ji to ne
utegnilo tako kmali posrečiti, vzame — prav v otročji
previdnosti — hleb kruha seboj za potovanje.

Kmali pride do mestnih vrat San Anzano; serčno
jih prestopi. Potem pa vedno dalje dalje hiti. ,,Kmal

117

bom v puščavi!" ta misel jo priganja, in ne čuti ne
bolečin v nogah in ne sicer popotnega truda, čeravno
je še tako majhna.

Zvoniki, stolpi in dimniki Sijenskega mesta se ji
zdijo čedalje manjši, — slednjič popolnoma zginejo. Mala
puščavnica pride do neke doline, ktera se ji bolj samotna
zdi. „Ta mora biti puščava", si misli in krene z velike
ceste v stran. Ne gre dolgo, kar zagleda pred seboj
velikansko skalovje in votlino v njem. Zdaj še le se
odpočije. In ne vem, če je slavni Kolumb mogel imeti
veliko veče veselje v sercu, ko je Ameriko znašel, kakor
ga je imelo to sveto dete stopivši v staro votlino, —
tolikanj zaželjeno puščavo!

Vsa srečna pade na kolena in začne jmoliti in hva¬
liti nebeškega očeta; dolgo moli in moli tako priserčno,
da se ne da izreči; sodimo pa lahko nekoliko po spo¬
ročilu, ki pravi, da se je med molitvijo od tal vzdignila,
da se je z glavico jamskega stropa dotikala in tako več
časa v zraku ostala.

V taki priserčni molitvi pa ne govori samo človek
z Bogom, ne samo ubogi červiček s svojim vsemogočnim
Stvarnikom, marveč tudi nebeški Oče se poniža in go¬
vori ljubeznjivo s svojim zemeljskim otrokom. V molitvi
je Bog naznanil Katinki, da je še premlada za tako
življenje, in da naj nikar ne zapušča hiše brez vednosti
svojih staršev. Precej vboga znotranji glas božji in se
vrača proti domu.

Strah in groza jo obhaja, ko že pozno zapušča
samotarsko votlino; močno se začne bati, da bi se ji
kaj hudega ne zgodilo v tej samoti. Tista junaška serč-
nost, ki je zjutraj deklico spremljala, je zdaj vsa zginila ;
kakor je pred z veselim sercem iskala samote, tako je
zdaj s strahom in trepetom mislila, kako bo spet domu
prišla.

Zopet išče pomoči v molitvi, in nebeški Oče ne
zapusti otroka, ki ga tako priserčno ljubi in obžaluje
prederznost, da si je upal zapustiti domačo hišo. Glej,
angelj božji pride, vzdiguje dete na svoje perutnice in
kakor bi z očesom trenil — stoji Katinka pred mest¬
nimi vrati! Od tod pa do domače hiše ji je lahko pot

118

dobiti. Domači niso nič vedeli, kam je bila sla; menili
so, da je bila pri sestri.

Čeravno se ni tako zgodilo, kakor je Katinka v
svoji angeljski priprostosti nameravala, vendar zastonj
ni bilo njeno potovanje v puščavo. Ta pot je bila zanjo
zopet velika stopinja od dobrega do še boljšega. Duh
božji, ki jo je bil zopet na dom pripeljal, jo je zdaj
učil, kako naj si v lastnem srcu napravlja samotnost;
učil jo je, kako naj v sredi svetnega šuma in pri vsib
svojih opravilih ima Boga pri sebi in se ž njim pogo¬
varja. Kako zvesto je snrejemalo to izvoljeno dete nauk
svojega božjega Učenika, mi ni treba še na široko po¬
pisovati. Zatajevanje je bilo od dne do dne veče; njeni
pobožni zdihljeji in svete molitve so noč in dan terkale
na večna vrata Očetove hiše. Sploh njena bogoljubnost
je bila na vse strani tako velika, da so se morali domači
večkrat kar čuditi

Nekega dnč ji pravi njena mati: „Pojdi v cerkev
in prosi gospoda župnika, naj opravijo eno sv. mašo v
čast sv. Antonu; te sveče in ta deuar pa položi za da¬
rilo na oltar.“ Katinka natanko opravi vse, kakor je
bilo naročeno; ko pa v cerkev pride, jo sveto opravilo
tako prevzame, da ostane do konca v cerkvi. Pride tedaj
nekoliko pozneje domu, kako je bila pričakovana. Zarad
tega je bila od matere ostro pokarana; med drugimi
besedami je bila tudi ena kletevska. Ubogo dete je tega
močno žalostno. Kmalo potem, ko ste bili z materjo
sami, prosi in pravi: ..Preljuba moja mati! če kaj napak
storim ali če sem nevbogljiva, kaznujte me, kakor ho¬
čete; prav je . da se poboljšam. Toda prosim vas, nikar
ne kolnite več zavoljo mene; vaši starosti ni primerno
in za-me je hudo terpljenje." Za mater je bilo to zelo
podučljivo; in tudi očetu pove potlej; pobožni mož hvali
Boga, da mu je dal tako dobro in pobožno dete.

V svetosti tako zgodaj podučena z nebeškim raz
svitljenjem, je kmali spoznala, da med raznimi žarki
svetniške krone se naj lepše blešči in sveti: sveta de¬
viška čistost. Da bi ta neprecenljivi zaklad mogla bolj
gotovo prav do smerti ohraniti, stori v sedmem letu
obljubo vednega devištva. To obljubo izroči v roke naj

119

boljše Matere Marije, ki se je bila izmed vseh perva z
enako obljubo Bogu posvetila.

Tudi ta obljuba je bila nova podlaga za novo dušno
napredovanje. Tako je bila vneta za lastno zveličanje
in za zveličanje druzih, da je nad vse čislala one, kteri
so goreče delali za dušno rešenje. Ker je bil zlasti slo¬
veči red dominikanov v ta namen vstanovljen, ga je
tako zelč spoštovala, da je celo stopinje poljubovala, po
kterih je hodil kak duhoven iz tega reda.

, c) Njena stanovitnost v dobrem.

Mladostni bogoljubnosti je naj bolj gotova podlaga
in ob enem naj lepši venec: kerščanska ponižnost
in pohlevna priprostost. V tem je ljubeznjiva v Ka-
tinka še prav posebno želela Jezusa posnemati. Ze v
detinski dobi je imela zelo v čislih ponižno revščino.
Nekikrat je v šoli prosila, naj se sme presesti med revne
otroke, če ravno ni revnih staršev, ker ubožni otroci so
podobniši Jezusu, ki je hotel zmir v revščini živeti. Že
zjutraj je jela premišljati, kaj bi mogla čez dan dobrega
storiti naj revnišim otrokom.

Da bi malega Jezuška še bolj posnemala, hotela
je le revno in priprosto oblečena biti. Se le pet Ičt
stara, je rekla materi, da bi se ubranila lišpanja in
lepotičia: „Ljuba mati! božje Dete je bilo v jaslicah
zelo revno, zavito je bilo v ubožno in slabo tkanino!“

Toda ravno od te strani je imela dobra deklica
naj veče Skušnjave premagati.

V pervi dobi sicer se domači niso tolikanj zmenili
za njeno ponižno priprostost v obleki in noši, tudi ne
za njeno bojazljivo sramežljivost in pohlevnost v vedenji;
a drugač je bilo, ko je nekoliko odrastla, — v njenem
trinajstem letu.

Starši, zlasti mati, so namreč začeli misliti, kako
bi Katarino naj bolje preskerbeli za prihodnost, želeli
so jo bogato in imenitno omožiti. Katarina pa je od
tistega dne, ko je Mariji darovala deviško obljubo, le
na to mislila, kako bi mogla v kak samostan priti, da
bi Boju  polnoma posvetila vse svoje življenje.

Huda vojska nastane za mlado svetnico. Mati ji
prigovarja, naj se lepše oblači, naj lepote svojih las

120

nikar ne skriva, naj se nikar vedno ne zapira, marveč
naj gre v veselo druščino, kakor druge dekleta. Uboga
Katarina! kaj je hotela storiti? Detinska ljubezen in
pokorščina ji pravi: ubogaj! a notranji glas, spomin
nekdanje obljube, s ktero se je svetu odpovedala in vso
se Bogu izročila, ji veleva, naj reče: ne!

Zato vse materno prizadevanje v tej reči ni dosti
izdalo; nepotrebno lepotičenje ni hotelo prav napredovati
le po nekoliko se je vdala maternim željam.

Mati upa, da bo Katarinina sestra v pregovarjanji
več opravila. Zato jo pošlje k Bonaventuri, s ktero ste
se skrivaj dogovorde, kako jo bo odvračala od njene
obilne pobožnosti in polagoma nagibala k posvetni ne-
čimernosti.

Veselo se preseli Katarina k sestri, ne vedč, kaka
zarota se je napravila zoper njo.

Nameri se včasih, da tudi svete duše padejo v kako
napako, da se potem skesano tem više povzdignejo.

Bonaventura je bila sama bolj posvetna in zbirčna
v obleki ; toraj se rada poprime svoje čudne naloge
proti sveti sestrici. In res se ji posreči pregovoriti pri-
prosto deklico, češ, prava pobožnost ne sme biti čmerna,
ampak vesela; da na tem ne more biti toliko, ali so
lasje tako ali tako spleteni, razčesani ali skodrani; da
je nedolžna stvar, če se dene v lase kaka cvetlica ali
druge lepotije, če se na obleko prišije nekoliko trakov
ali mrež, — prava reč to!

Iz ljubezni do ljubljene sestre Katarina nekoliko
odjenja in — čeravno s težkim sercem — obleče lepše
krilo in sprejme še druge olepšave , kakor se ji nasve¬
tuje. Vendar v sercu pa ohrani še zmir nerazdeljeno
ljubezen svojemu Zveličarju.

Pa le nekaj mescev je bilo tako. Bonaventura ne¬
varno zboli, — nagloma umerje, Katarina je rešena!
Sestrina smert in njen pogreb jo pretresljivo prepriča,
kako nespametno in nečimerno je, menljivo telo tolikanj
lišpati. Milo se zjoka. Kakor bi žive kače imela na sebi,
se ji zdi nečimerna obleka. Urno odloži ves nepotreben
lišp, k spovedi hiti, in se jokaje obtožuje, kakor bi bila
velike hudobije kriva, kakor bi si bila s tem večno po¬
gubljenje zaslužila. Spovednik jo tolažijo s tem, da ni

121

imela slabega namena; ona pa v solzah britkega ke¬
sanja odgovori: ,,Nikdar — nikdar bi jaz naj uborniša
stvar, ki sem toliko nezasluženih milosti od Boga pre¬
jela, ne bila smela drazega časa tratiti s tem, da sem
na človeško prigovarjanje lišpala to minljivo telo!“

Vedno je žalovala zarad te kratke zmote in bila
ji je res, kakor sem omenil, spodbuda še k gorečniši
svetosti in še zdatniši nagib k neomahljivi stanovitnosti.
Neizrečeno se ji začne studiti nečimerna posvetnost in
nobena moč na s r etu bi je ne bila pripravila več v
enako zmoto. Kaj celč stori v svoji plemeniti gorečnosti?
Škarje vzame in ostriže si svoje krasne lase ter začne
zakrivalo nositi. Mati, ki je ni bila vajena tako videti,
jo vprašuje, zakaj zakrivalo nosi? Katarina vselej tiho
in nerazumljivo odgovarja; noče namreč se lagati, pa
tudi pravega vzroka ne razodeti. Mater nejevolja obide,
jezno ji potegne zakrivalo z glave. Videti golo glavo
svoje hčerke, se prestraši ter zakliče: „0 hčerka moja!
kaj si storila?'' Več ni mogla reči, tolika je bila njena
žalost zarad odstriženih res lepih Ids.

Enako so se hudovali tudi drugi domači. Z zbad¬
ljivimi besedami so jo zaničevali in pikali. Prične se
družinsko posvetovanje, kaj je zdaj storiti zoper Ka-
tinko? Za zdaj se ukrene to-Ie: nič več ne sme imeti
svoje lastne sobe, da bo morala vedno med ljudmi biti
in ne bo mogla zmiraj moliti; kuhinjska dekla naj se
odpravi in Katarina naj opravlja vsa njena težka dela.

Katarina se tega nič ne ustraši. Ce so ji stanico
zaperli, ji serca niso mogli zapreti; pobožnost ima svoje
peruti, na kterih se vzdiguje v nebeške višave, ne more
je vklepati noben ključ. Njene misli so vedno pri Bogu,
kakor pred. Kuhinja ji je bila kakor svetišče božje, in
njena opravila kakor angeljska služba. Kadar je stregla
očetu, si je mislila, da streže Zveličarju; kadar je kaj
materi storila, storila je s tolikim veseljem, kakor bi
veljalo nebeški Kraljici; bratje pa in drugi domači so
ji bili kakor aposteljni in učenci Jezusovi. Tako si je
znala spremeniti vse težave in naj zoperniša dela v pri-
serčno veselje, in mesto pritoževati se zastran trudapol-
nih opravil, je kazala vedno veselo lice in zadovoljno
serce.

Izgledi. III.

16

122

To se je čudno zdelo zlasti očetu, ki je bil pobož-
niši memo druzih. Skerbno jame opazovati njena opra¬
vila in vse njeno nenavadno ljubeznjivo vedenje.

V vsi hiši je Katarina vedela le za en prostor,
kamor se je mogla skriti in sama nemotena moliti. To
je bilo v sobi njenega brata Šefana, ko ga ni bilo doma,
in sploh kjer m bila opazovana.

Neki dan gre zopet v omenjeno sobo in tam z ve¬
liko pobožnostjo moli. Skrivaj gre oče za njo, rahlo
odpre duri, zagleda svojo hčerko v kotu klečečo in glo¬
boko priklonjeno, nad njeno glavo pa vidi goloba belega
kot sneg. Ta pogled globoko presune dobro serce oče¬
tovo. Resno jame premišljati čudovito prikazen ter sklene,
ne več se ustavljati milosti božji, ki tako čudežno vodi
njegovo ljubljeno hčerko.

Sveta deklica še sama ni vedela, da je že tako
blizo zmage Po dnevi in po noči ji je v mislih njen
visoki namen in poklic. Še sanjalo se ji je o tem, po
čemur je tako goreče hrepenelo serce. Nekoč je v sanjah
videla različne začetnike samostanskih redov; med njimi
tudi sv. Dominika, ki je deržal v roki belo lilijo tako,
kakor bi v plamenih stala. Ko se mu bliža, ji podd
obleko spokornih sester in prijazno reče: ,,Predraga
moja hčerka! bodi srčna in naj te ne straši nobena
težava več; kajti gotovo boš prejela to obleko, kakor
želiš.“

Katarina se veselja razjoka in se čuti vtolaženo
in močno, kakor še nobenkrat pred ne. Čeravno so bile
le sanje, vendar spozna, da je to njen poklic in stan,
ki ga ji je Bog sam odločil.

Vso družino skliče in serčno se vstopi pred nje
ter naravnost jame razlagati, kaj je že ves čas od otroč¬
jih let nameravala, pa si zarad spoštovanja do staršev,
ki so nasprotno želeli, do zdaj ni upala razodeti, ter
odločno pristavi: „Zdaj pa je moja volja tako močna
postala, da bi bilo lože skalo omečiti, kakor mojo voljo
upogniti. Bog hoče, da spolnim svojo obljubo, in njega
je treba bolj ubogati, kakor ljudi. Če me hočete v svoji
hiši ohraniti, če tudi le za deklo, — dobro! pripravljena
sem vam služiti: če me pa spodite, tudi to ne smč mo¬
jega sklepa premeniti. Moj Gospod in Ženin Jezus

123

Kristus je bogat in mogočen; ne bo pripustil, da bi mi
česa manjkalo; skerbel bo za vse, kar mi je treba!"

Pri teh besedah se začnejo vsi solziti in glasno
jokati. Nihče ji ne more odgovoriti, nihče nasprotovati.
S pobožnim stermenjem se čudijo vsi, od kot je tolika
serčnost pri deklici, ki je bila sicer tako zelo boječa,
tiha in pohlevna. Le oče, ki se je vedno spominjal be¬
lega golobčka, ki ga je nekdaj videl nad njeno glavo ,
spregovori in pravi: ,,Bog varuj, ljuba moja hči! da bi
se ustavljali tvoji volji, ki je volja Boga samega. Dolga
skušnja nas je prepričala, da vsa tvoja dela imajo višo
podlago. Stori, kar ti bo navdajal sv. Duh. Odsihdob te
ne bomo nič več zaderževali v tvojih dobrih delih. Prosi
za nas, da bomo vredni veseliti se obljub tvojega Že¬
nina, tistega, ki te je v tako nežni dobi k sebi privabil."
Ženi pa in sinovom pravi: „Nobeden naj mi ne žali
drazega otroka, in naj je ne moti v njenih svetih vajah.
Prosto naj služi Gospodu in naj moli za nas vse; bolj
bi ne mogli osrečiti svoje hčere, kakor bo srečna v
družbi z Jezusom."

Zdaj spet odločijo Katarini posebno sobo, kjer sama
za-se, kakor v kaki puščavi, prosto po svojih serčnih
željah lahko opravlja duhovne vaje in pobožnosti. Neko¬
liko pozneje stopi v ostri red spokornih sester sv. Do¬
minika. Stregla je naj revnišim ljudčm in bolnikom z
naj ostudnišimi boleznimi s čudovito ljubeznijo in poter-
pežljivostjo, čeravno je bila pri tem v zahvalo še obre¬
kovana. Cele noči je prečula v molitvi, dolgo časa ni
nobene jedi vživala, razun sv. obhajila; govorila ni nič,
kakor to, kar je morala govoriti, in cele potoke solz je
Bogu darovala, da bi grešnikom sprosila odpuščanje. Ni
ga djanja ljubezni, da bi ga ne bila opravljala v vsi
popolnosti.

Zadnje djanje ljubezni bila je njena smert. Bogu
je. bila darovala svoje življenje za papeža in za sv. Cer¬
kev, in umerla je 29. aprila 1380, v 33. letu svoje sta¬
rosti.

124

7. Blaženi Herman Jožef.

Preteklo že je 700 let, kar je živela v Kolinu,
slavnem nemškem mestu, skoz ktero teče velika reka
Ren, neka prav poštena in spoštovana družina. Pred-
kedaj je bila zelo bogata, a po raznih okoliščinah je
jako obožala, da ji je še najpotrebniših reči primanj¬
kovalo.

Pa če tudi je vsega primanjkovalo, en dragocen
zaklad je vendar bil pri hiši, kterije staršem neizrečeno
lajšal po revščini obteženo serce. Svetnika so imeli v
hiši. In ta z nenavadnimi milostmi iz nebes obilno ob¬
darovani svetnik je bil — njih ljubljeni sinek Her¬
man. Lahko so se tolažili in rekli: ,,Kaj pomagajo
mnogim staršem kupi zlata in polne omare denarja , če
pa imajo hudobne in vporne otroke, kteri jim vedno
serce obtežujejo in življenje grenijo ter jim še celo pred
časom grob skopljejo? Nam pa napravlja dobri Herman
s svojo aogeljsfco nedolžnostjo toliko veselja in tolažbe".

Herman je bil rojen 1. 1150. Imel je blago in k
vsemu dobremu nagnjeno serce, in sleherni nauk dobrih
staršev padel je na prav dobro in rodovitno zemljo. Po¬
sebno so se bali, da bi mu to kaj ne škodovalo, ker se
mu je tako hudo goddo, ker je bil tolikrat lačen in je
celo tešč moral kterikrat iti v šolo. Zato so ga vedno
svarili, naj zaupa na Boga in na priprošnjo Marije De¬
vice, naj bo z malim zadovoljen in naj se nikdar ne
prederzne tudi naj manjše reči skrivaj vzeti. Tudi sicer
so imeli precej od začetka zelo pazljivo oko nanj. Od-
kodar je prišel domu, je moral vselej povedati, kje je
bil, s kom je hodil, kaj je med potjo govoril.

Ubogljiv je bil tako, da je bilo veselje. Tako zelo
je bil pokoren svojim staršem, da se mu je nemogoče
zdelo, drugače misliti ali storiti, kakor to, kar so starši
rekli ali ukazali. Bil je sicer moder in malo besedi,
toda nikdar osoren ali jezljiv. Iz njegovih oči je sijala
čista nedolžnost in že na veselem obrazu se mu je bralo,
kako rajsko mirno je bilo njegovo serce, čeravno je bil
z mislimi več v nebesih kakor na zemlji, je vendar

125

bilo vselej tako veselo njegovo govorjenje in obnašanje,
da so tudi žalostni bili utolaženi in razveseljeni v nje¬
govi druščini.

Ko je bil sedem let star, so ga skerbni starši jeli
v šolo pošiljati. V šoli je bil tako priden, da so se mu
morali učitelji kar čuditi. Ne le v učenosti, ampak tudi
v modrosti in pobožnosti je čudovito napredoval.

Vsak človek ima kaj posebnega, kar ga loči od
druzih ljudi. In ta posebnost začne se že prav zgodaj,
že v šolah kazati. Pri Hermanu je bila ona posebnost,
ki ga je ločila od vsih druzih ljudi njegovega časa, —Ma¬
rijina ljubezen in pobožnost. V tej se je tako
goreče odlikoval, da je bil, je in bo eden naj lepših in
naj genljiviših izgledov za slehernega otroka Marijinega.

Ni še znal prav govoriti, in že je priserčno prosil
mater, naj ga naučijo kakšno molitvico, da se bo ž njo
vsako jutro in vsak večer svoji nebeški Materi priporo¬
čal. Mati ga začne z veseljem učiti „Pod tvojo pomoč
pribežimo 11  in druzih Marijinih molitvic, ktere je potlej
z veliko vnemo ponavljal.

V cerkvi, ki je bila pri poti, kodar je hodil v šolo,
je bila prelepa podoba Matere Božje. Malega Jezuška
je Marija deržala v naročji in bilo Jo je tako ljubez
njivo videti, da se nedolžni Hermanček ni naveličal gle¬
dati. Naj raji bi bil kar zmiraj pred to podobo ostal,
roke sklepal in molil. Kadar je šel v šolo, vselej je
obiskal a tar Marijin; in iz šole grede tudi ni lahko
opustil, da bi ne bil šel saj za nekoliko časa obiskat
in počastit svoje Matere. Tudi sicer je rad tekel, koli-
korkrat mu je bilo prilično v cerkev Marijino. Večkrat
še snesti ni utegnil, kar so mu dali, ampak je seboj vzel
in hitel k svoji nebeški Materi.

Ne da se dopovedati, kako ljubeznjivo se je vselej
pogovarjal z Marijo, — še vse bolj zaupljivo, kakor z
lastno materjo; bilo mu je, kakor bi Marija z Jezusom
živa pred njim stala. Vselej je najpred ponižno po¬
zdravil Mater božjo in njenega Sina, potlej pa je potožil
svoje nadloge in težave, ter priprosto je razkladal Je-
zušku vse, kako mu je. Večkrat je rekel: , Ljubi Je-
zušček! to jutro sem za zajutrek dobil le majhen košček
suhega kruha, tako da sem še lačen, pa hočem biti s

126

tem zadovoljen; ker Ti si Sin božji in si vendar pro¬
stovoljno terpel pomanjkanje, in Ti tudi eno drobtinico
labko (tako blagosloviš, da mi bo zalegla, kakor naj
dražje jedi". Pripovedoval je božjemu Detetu, kaj se je
v šoli učil, in kaj misli še ves dan delati. Slednjič pa
se poslovi z detinsko ljubeznjivo priprostostjo: „Pačrad
bi še dalje ostal pri Tebi in Tvoji sveti Materi; pa zdaj
je čas, da grem v šolo. Podelita mi svoj blagoslov na
pot, in ne pozabita na me, dokler spet ne pridem". Po¬
tem je še z roko pomignil za slovo in veselo hitel proti
šoli. O, da bi hoteli vsi otroci biti temu svetemu šo¬
larju podobni! Stopite tudi vi, kadar greste memo cerkve
in vam čas pripusti, saj za nekoliko trenutkov v hišo
božjo; pokleknite tam in prav iz serca pozdravite Je¬
zusa in Marijo; prav otročje jima povedite, kako zelo
ju ljubite in kako pridno se hočete prizadevati še boljši
biti; prosite za blagoslov in nebeško pomoč!

Kadar je bilo mogoče na vrtu in po travnikih
nabrati lepih cvetic, jih je o svojem obiskanju prinašal
v cerkev in pokladal pred sveto podobo; detinska lju¬
bezen ga  je nagibala, da mora Jezusu in Mariji kaj
darovati. Smehljaje se je potlej oziral na podobo in z
otročjo odkritoserčnostjo je začel: „Oh kako me ve¬
seli, da sem spet pri Vaju! Se nihče me ni tako lju¬
beznjivo pogledal, kakor Vidva; zato sem tudi naj raj še
pri Vaju". Dobri deček kar ni mogel razumeti, kako
da drugi otroci ne prihajajo tako radi in nimajo toli¬
kega veselja za Jezusa in Marijo.

Večkrat je tudi kako jedilo saboj prinesel, vstopil
se je pred podobo in je zaupljivo ponujal zdaj Mariji
zdaj božjemu Detetu. In ko nobeden ni hotel vzeti, je
bil močno žalosten. Pa Mati svete ljubezni, ki ljubo
nedolžnost tolikanj ljubi, ne more dalje gledati, da bi
bil še žalosten, ampak se ga čudovito usmili.

Neki dan dobi prelepo rudeče jabelko v dar. Urno
hiti ž njim pred Marijino podobo. Tega, si je mislil, kije
tako zelo lepo, mu vendar ne bo zavergla. V otročji
priprostosti začne moliti in prositi, naj vendar sprejme
prelepo jabelko in ob enem ga ponuja, kolikor visoko
se more proti podobi stegniti. In glej čudo! Mati Božja
na podobi stegne roko in sprejme ponujani dar. O kdo

127

bi mogel popisati rajsko veselje, ki ga je pri tem obču¬
tilo Hermanovo serce!

Drugikrat se odtegne od svojih malih tovaršev, ki
so se šli igrat, in gre raji v cerkev. Za to premagovanje
je bil poplačan z veliko lepšim veseljem, kakor je
otročja igra. K.o gre po cerkvi proti koru, zagleda pre¬
sveto Devico visoko v zraku. Pa ni bila sama, bila sta
pri njej tudi njeno božje Dete in sv. Janez, ki sta se
radostno igrala. Hermanček to videti, obstane in se
ne more dovelj načuditi. Nepremaknjen se ozira kvišku
in v sercu čuti nepopisljivo veselje. Naenkrat zapazi,
da ga Marija z roko vabi in ob enem tudi zasliši be¬
sede: „Herman, pojdi sem gor k nam!“ Deček odgovori:
„Kako morem k Tebi priti, saj je kor zapert in lestvice
nimam, da bi mogel gori dospeti". Na to mu reče Marija:
„Le poskusi, če ne pojde? jaz ti bom podala roko in ti
pomagala." Precej ponudi Herman svojo roko in Marija
mu stegne svojo naproti in kmali je pri njej v višavi.
Zdaj pa mu začne serce hudo tleči, boji se in sramež¬
ljivo pobesi svoje oči. Marija mu prijazno reče: „Nič
se ne boj, smeš brez skerbi se tudi igrati!" Herman se
oserči in začne igrati z malim Jezusom in Janezom, in
Marija jih veselo gleda. Ko so se že dolgo igrali, mu
Marija spet nazaj doli pomaga. To presladko radovanje
se je pozneje za Hermana še večkrat ponovilo.

Večkrat je moral Herman tudi vmerzlem času bos
hoditi, ker mu niso mogli ubožni starši čevljev napra¬
viti. Enkrat pride v zelo hudem mrazu bos v cerkev
molit. Marija ga vpraša: „Herman, zakaj pa bos hodiš
v tako hudem mrazu?" — ,,Čevljev nimam" odgovori
ljubeznjivi deček. Tedaj mu reče Marija: ,,Pojdi k one-
mu-le kamnu, tam boš našel toliko denarja, da si čevlje
kupiš". Deček gre gledat, zaupljivo prizdigne kamen, ki
mu ga je bila nebeška Kraljica pokazala, in res najde
denar in ga radostno pokaže svoji veličastni Dobrotnici.
Marija pa mu pravi: .,Kolikorkrat boš zopet v potrebi,
le še spet pridi na to mesto, in našel boš, kolikor po¬
trebuješ; pa zaupljivo moraš iskati."

Tisočkrat se zahvali Herman svoji predobri Materi,
za toliko dobroto, in dela, kakor mu je bila rekla. Koli-
korkrat je v potrebi, — pa le takrat, kadar je res v

128

veliki potrebi — gre iskat in najde potrebni denar. To
čudo ne ostane dolgo skrito. Kmali zvedo še drugi otroci,
da pod nekim kamnom denar dobiva. Zdaj hitijo tudi
v cerkev in molijo in čakajo in iščejo, pa za nje ni
nekjer denarja, ker tudi oni nimajo tiste ljubezni, po¬
božnosti in zaupljivosti do Marije, kakor preblagi Herman.

Iz njegove mladosti se pripoveduje še tale čudež.
Nastal je bil ne daleč od njegovega stanovanja velik
požar v mestu. Mnogo hiš je bilo že v plamtečem ognji.
V sredi med gorečimi hišami pa je stala cerkev, ktere
se ogenj ni lotil, čeravno so blizo okrog nje velikanski
plameni švigali. Vsi ljudje so stermeli in kazali drug
drugemu ta čudež. Ko pa se tudi Herman tje ozre,
zagleda Jezusa Križanega nad cerkvijo; in ko še dalje
opazuje, zagleda Ga še na več drugih straneh, kamor
je veter ogenj nagibal in je bila nevarnost veča. Pa
dobri otrok se ni le čudil temu, da Jezus varuje svojo hišo,
ampak spoznal je v tem tudi najlepši nauk za dušno
življenje: da namreč tudi človeka, ki je tempelj Božji,
nihče ne more tako gotovo obvarovati vseh grešnih ne¬
varnosti, kakor Križani Jezus. — Njega je tedaj treba
vedno imeti pred očmi, vedno v mislih, vedno v sercu!

Ker je tedaj hotel biti ves in za zmiraj Jezusov
in Marijin, odločil se je, dvanajst let star, za samo¬
stansko življenje. Z veseljem je bil sprejet v premon-
stratovski red v Steinfeldu. Zarad mladosti se po pra¬
vilih ni mogel še zavezati s slovesno obljubo; pač pa
je smel kmali sprejeti belo redovniško obleko. Ce je
bil že pred svetnik, postane zdaj res pravi angelj, seraf
v belem oblačilu.

Predniki ga pošljejo najpred v Frizijo v tamošnjo
samostansko šolo, da bi doveršil svoje učenje in zlasti
da. bi se izuril v latinskem jeziku. Jako pridno se je
učil in izverstno napredoval; vidna je bila tudi tu Ma¬
rijina pomoč. Pa po obilnem in napetem učenji se ni
dal motiti v svoji pobožnosti. In kaj menite, kaj se mu
je v šoli najhujše in najzoperniše zdelo? To, da je
moral brati pri latinskem poduku starih Rimljanov aj¬
dovske knjige in spise, v kterih ni nikjer našel pre¬
sladkih mu imen Jezusa in Marije; pač pa je bilo ve¬
liko v njih brati o brezštevilnih izmišljenih bogovih ali

129

celo boginjah, kakor so imenovali slepi neverniki svoje
malike, ker niso poznali edino pravega Boga, Stvarnika
nebes in zemlje. Zato se je večkrat britko pritoževal
rekoč: ,,Ne morem se dovelj načuditi, kako morejo
ljudje, kteri pametno mislijo in po pobožnosti hrepene,
veselje imeti za tako nečimerne reči, ko je vendar to¬
liko število modrih spisov svetih očetov in kerščanskih
pisateljev, kteri napeljujejo k spoznanju edino pravega
Boga/' In če se mu je odgovorilo, da so tudi stari
modrijani kaj pametnega napisali, je pohlevno odgovoril:
,,I, zakaj pa lilije tergati izmed ternia v vedni nevar¬
nosti raniti se, ko se drugod lahko brez škode tergajo?"

Tudi na telesu je Bog na Marijino priprošnjo
nekoč skazal čudežno pomoč dobremu dijaku. Na glavi
so se mu bile namreč izpahnile obilne hude hraste.
Zarad tega so ga tovarši dražili in zaničevali ter niso
hoteli zraven njega sedeti. To mu je silno hudo djalo;
a vse je poterpežljivo prenašal. Ko so mu bili pa le
prenadležni, se je naveličal in prosil Mater Božjo za
pomoč. In glej čez noč so ostudne hraste vse izginile
do čistega! Tovarši so stermeli, Herman je pa hvalil
Božje usmiljenje.

Pozneje pride zopet v Steinfeld, stori slovesne
obljube, živi več časa kot strežnik v obednici in zakri¬
stiji ter doseže tudi mašnikovo čast. Tudi tukaj v samo¬
stanu se mu je prečista Devica gostokrat prikazala in
obilno milosti pridobila; v dvomih ga je podučevala in
v žalosti tolažila kakor svoje ljubljeno dete. On pa si je
prizadeval od dne do dne vrednišega se skazati njene
materne ljubezni , zlasti s tem, da je posnemal njeni
vzvišeni izgled, njeno ljubezen do Jezusa in druge čed¬
nosti. Do presvetega Rešnjega Telesa je imel plamtečo
pobožnost; sv. mašo je daroval s toliko gorečnostjo, da so
bila naj mlačniša serca ginjena. Obilne solze so mu ka-
pale iz oči in včasih ga je ljubezen in pobožnost tako
prevrela, da je cele ure stal zamaknjen pred oltarjem.

V čistosti, ponižnosti, poterpežljivosti, v postrežlji-
vosti, v zatajevanji in sploh v svetniški popolnosti je
bil sijajen izgled. Vendar tega mi ni tukaj na drobno
razkladati; le še to hočem pojasniti, odkod ima Herman
pridevek Jožef, kakor ste videli v napisu. — Zavoljo
[zgledi. III. 17

130

njegove angeljske čistosti in pa zavoljo tiste priserčne
zveze med Marijo in njim, ki sem jo vam popisal, za¬
čeli so ga nekteri sobratje imenovati Jožefa. Ponižnemu
Hermanu je to silno težko djalo, in nekega dne je skle¬
nil, da se bo drugo jutro pritožil predništvu, da bodo
tisti posvarjeni, kteri ga tako imenujejo. Toda, ko po
noči po dolgem premišljevanji zaspi, prikaže se mu v
sanjah Marija na velikem oltarji z Jezusom v naročji.
Marija ga prijazno k sebi pokliče. Herman uboga in
ves zavzet zarad ljubeznjivosti božjega Deteta prosi
zaupljivo: „0 Predraga, daj mi svoje Detice!“ Marija
ga ne usliši precej, da bi se mu hrepenenje še bolj pomno¬
žilo : on pa ne neha prositi, dokler mu ne poda svojega
Sina, rekoč: „Nosi mojega Sina, kakor ga je nekdaj
nosil sv. Jožef v Egipet; sprejmi pa s to pravico tudi
njegovo ime in nič se ne brani imenovati se Jožef“
Odsihdob je dovolil, da so ga tako imenovali in od tod
še zdaj dvojno ime Herman Jožef.

Umeri je blaženi Herman Jožef v silno visoki
starosti, 901etni starček, 7. aprila 1241.

Prav od dela iz svojega vinograda ga je poklical
Gospod; kajti v bližnjem nunskem samostanu v Hovenu
je še opravljal tam navadne postne pobožnosti. Pri
svojem prihodu je pokazal prostor rekoč : ,,Tukaj me
boste pokopalina cvetno nedeljo je še maševal, veliki
teden pa je nevarno zbolel in v sladki smerti dokončal
svoje dolgo, zaslug polno življenje. Neizrečeno ginljiv
)e moral biti pogreb starčeka svetnika, o kterem se bere
najlepša pohvala: „ Vedno je neomadežano ohra¬
nil belo obleko n e do 1 ž n o s ti!“

8. Sv. Gvidon.

Med mladostnimi svetniki, ktere sem že imenoval,
je bilo veliko tacih , ki so posebno radi pri sv. maši
stregli in se angeljsko lepo obnašali pri tem najsvetejšem
opravilu. Ker je pa ta služba tako imenitna in sveta,
da bi vsak, kteri jo hoče vredno opravljati, moral nekaj

131

svetniškega imeti nad seboj, zato hočem še iz staro¬
davnih časov en izgled povedati posebno za mašne strež¬
nike in Cerkvenike.

Gvidon je bil rojen blizo belgijskega mesta Bru-
selja v vasi Anderleht v 10. stoletji. Njegovi starši so
bili revni pa silno pošteni in bogaboječi. Kerščanska
dobrota bogoljubnih staršev se je kmali tudi pri sineku
jela kazati.

Svetnih zakladov mu niso mogli dati, ker jih sami
niso imeli; tem bolj pa so želeli ga obogatiti z nemen-
Ijivimi nebeškimi darovi. V šolo ga zarad revščine tudi
niso mogli pošiljati; pa učili so ga sami doma in sicer
le ene same reči, ktero so sami naj bolj znali, namreč
temeljite bogoljubnosti in strahu božjega. Pridno ga
pošiljajo tudi v cerkev k božji besedi, in skerbno se
prepričujejo, kako se vede pri službi božji in kako mu
gre nauk k sercu; česar ne razume, mu ljubeznjivo po-
jasnujejo; če kaj prav ne opravi, ga resno posvarijo.

Oboje nauke, domače in cerkvene je mali Gvidon
zvesto poslušal, pa tudi spolnoval.

In tako je postal silno ljubeznjiv deček. Posebno
se je odlikoval v pobožnosti, poterpežljivosti in usmilje¬
nosti do revežev in bolnikov. Po več ur je molil na
dan; in kadar je doma opravil svoja dela, ga ni veselilo
drugam iti, kakor v cerkev, ali pa k bolnikom in re¬
vežem. Nikoli se ni pritoževal zastran svoje in svojih
staršev revščine, marveč zadovoljen je bil z malim, kar
so mu mogli dati. Dobro si je zapomnil iz svetega pisma
nauk, ki so mu ga dobri starši večkrat ponavljali:
„Dovolj smo bogati, ako se Boga bojimo in greha va¬
rujemo ter dobro delamo/'

Pa ne le sam je bil z malim zadovoljen, tudi druge
je opominjal, kadar jih je slišal žalovati in pritoževati
se zastran pomanjkanja, in prosil, naj bodo poterpežljivi,
da ne zgubijo nebeškega zaklada. Solz se ni mogel
zderžati ko je videl, kako zelo imajo mnogi navezano
svoje serce na menljivo bogastvo. Že v zgodnji mladosti
je skušal z delom polajšati težko stanje svojim revnim
staršem. Če so se odrašeni delavci poleg njega pritože¬
vali zarad terdega dela in uboštva, jim je prijazno rekel:
„0 nikar ne tožite; Sin božji je tudi za nas reven

132

postal, in On reveže blagruj e. “ Taki in enaki opomini
iz ust nedolžnega otroka so ganili in poboljšali nezado¬
voljneže. Rekli so mu: „Pač prav praviš, dobri deček!
Ce ti moreš prenašati revščino, se moramo mi sramo¬
vati, če je ne nosimo s poterpežljivostjo, ker vemo, da
si je Bog reveže odbral na zemlji, da bi jih obogatil
po veri.“ — Enako usmiljeno in sočutno serce je kazal
do bolnikov in terpečih. Večkrat je kteremu rekel:
,,Rad bi vam odvzel vaše terpljenje; pa mora biti že
božja volja, da ga imate. Prenašajta toraj iz ljubezni
do Boga! ‘ Nesrečnim so bile take besede gotovo tolažba,
zanj pa zasluženje v nebesih.

Tudi to mu še ni zadosti, le z besedo tolažiti;
ampak celo sam sebi priterguje od tega malega, kar dobi,
da more razveseliti bolne in ubožne, kadar jih obišče.

Ce kakšen dan ni mogel nikomur nobene dobrote
skazati, je bil zvečer žalosten, kakor bi ga vest pekla.
Tolika usmiljenost je gotovo veliko za tacega dečka!

Lahko nam je verjeti, da so tako bogoljubnega dečka
starši in sosedje zelo čislali, ljubili in hvalili. Med ljud¬
mi je imel poleg navadnega še dvojno ime (in večkrat
je pomenljivo, kako 1 udje koga imenujejo), rekli so mu
,.Anderleški vbožec“, ali pa „vaški angelj‘ ! .

Pa ravno zato mu ni nič več prav všeč doma; rad
bi skrivaj opravljal svoja dobra dela, da bi jih le ne¬
beški Oče videl, in miloščinjo tako delil, da levica ne
ve, kaj je dala desnica. Naj raji bi pobegnil v kak
samoten kraj — v puščavo; in zel6 mu je žal, da ne
ve za tako puščavo in pa da bi ne mogel dobiti dušnega
vodnika. Bog ga je bil za kaj drtfzega odločil.

V 14. letu mu smert pobere očeta in mater. Za¬
puščen od sveta toliko terdnejše zaupa v Boga, ki ga
tudi v resnici ne zapusti.

Ne daleč od njegovega doma je bila močno obis¬
kovana Marijina božja pot, Lacken (Luža) imenovana.
V to Marijino cerkev pride tudi mladi Gvidon in pred
oltarjem Matere Božje kleče dolgo dolgo moli.

Menil je, da je sam; a več časa že so ga opazo
vali ondajšnji gospod župnik. Serčna pobožnost, kakor-
šne pri dečkih take starosti niso še kmali videli, se jim
jako dopade in jih v serce gine. Ko se mladi romar

133

vzdigne in hoče zapustiti Marijino svetišče, mu pomig¬
nejo gospod župnik, naj pride k njim, češ, da imajo
nekaj posebnega govoriti ž njim. Vprašajo ga, od kod
je, kako mu je ime, koliko je star, s čem se peča in
več tacega. Odkritoserčno in pohlevno deček odgovarja
na vsako vprašanje. Častitemu duhovnu je deček čedalje
bolj všeč, ko se prepričajo njegovega pobožnega duha,
čistega serca, bistrega uma in druzih lepih lastnosti.
Nagovorijo ga, če bi ne hotel zmiraj tu ostati in službo
cerkovnika opravljati v Marijini cerkvi?

Kakor iz nebes se mu zdi ta glas. Ravno take
službe si je želel, da bi se mogel Gospodu popolnoma
darovati. Priserčno se Bogu zahvali in z veseljem na¬
stopi novo službo

Kakor je bil nekdaj Samuvel postrežljiv in poslušen
služabnik velikemu duhovnu Heliju, enako goreč in
pobožen služabnik je bil Gvidon, — res pravi hlapec
Gospodov. Spoštljivo se vede do duhovnov, častitljivo
in modro se obnaša v cerkvi, v pričujočnosti božji, pri¬
jazen in postrežljiv je do vsih ljudi, domačih in tujih,
ki na božjo pot prihajajo. In ker je v cerkvi sleherno
opravilo v čast božjo, se mu vsako še tako majhno delo
v hiši božji zdi neizrečeno imenitno; vse opravlja in
oskerbljuje z veliko zvestobo in natančnostjo,

Vse po cerkvi mora biti čisto in snažno in v naj¬
lepšem redu. Skerbno pometa tla, briše prah, čedi klopi
in stene; redno pospravlja mašnikova oblačila in pazi,
da je cerkveno perilo vedno lepo belo, da so cerkvene
posode čiste itd. Zlasti pa oltarje z veliko vnemo pri¬
pravlja in spretno zališa z najlepšimi cvetlicami, ki jih
more dobiti.

Vse to pa zato tako zvesto opravlja, ker ljubi
Gospoda iz vsega serca in mu je toraj vsled tega tudi
lepota Njegove hiše nad vse. Kakor večna luč v svetil-
nici, tako gori njegovo serce pred Jezusovim obličjem.
Ko doverši vse svoje opravke, ne hiti precej iz cerkve,
marveč dolgo še kleči pred sv. Rešnjim Telesom ali
pred milostno podobo Matere božje. Še celo po noči
mnogokrat v cerkvi ostaja, in kadar ga spanec premaga,
je cerkveni tlak njegova postelja.

134

Kakor nekdaj v pervi mladosti, ima tudi še zdaj
do revežev in bolnikov enako ljubezen. Ne da bi si
radodarnost romarjev lakomno v prid obračal, se od te
male plače, ki jo prejema za svoj trud, vse med ubožce
razdeli; le toliko zase prideržuje, kolikor mu je za silo
potreba.

Sicer je ves čas lepo in izgledno živel, vendar se
je imel za velicega grešnika in je bil skoraj vedno vi¬
deti s solznimi očmi. Naj manjše napake je bolj obža¬
loval in objokoval, kakor mnogi največe grehe in hudo¬
bije-

Pozneje je romal v Rim in v Jeruzalem. Nekoliko
časa po svoji vernitvi z božje poti pa sveti mož nevarno
zboli, z veliko pobožnostjo zadnjikrat sprejme ss. za¬
kramente in mirno v Gospodu zaspi 12. sept. 1012.

9. Mladi mučenci Gospodovi.

Menim, da bi bila zbirka mladostnih izgledov jako
pomanjkljiva, ko bi se tudi ne spominjali tistih blagih
mladenčev in devic, dečkov in deklic, ki so ob časih
kerščanskega preganjanja junaško dali svoje mlado živ¬
ljenje za Jezusa.

Grozoviti in strašni so bili ti časi; a bili so pa
tudi srečni časi. Vera je bila takrat pri kristjanih živa,
močna, nepremagljiva, djanska. Kristjani, zvesti po-
snemovavci Jezusa Kristusa, so sveto živeli in sveto
umirali. Naj britkejše mučenje in terpljenje jih ni pre¬
magalo, da bi bili Jezusu nezvesti postali in sv. vero
zatajili.

Čuditi se moramo in stermeti, ako premišljujemo
različne muke, ktere jim je bilo prestati. V Rimu je
cerkev sv. Stefana (st. Stephano rotondo), kjer so po
stenah naslikane razne muke, kakoršne so morali krist¬
jani terpeti. Že same podobe so tako strahotne, da si jih
še nekteri ne upajo pogledati; kajti milo bi se jim sto¬
rilo in jokati bi se morali, ko bi jih jeli ogledovati.
Kako grozovito je moralo še le biti terpljenje samo!

135

Vsih kristjanom namenjenih in odbranih muk bi
bilo nemogoče našteti; a koristno nam bo, ako vsaj ne-
ktere navadniše prevdarimo.

Ako se je zvedelo o kterem koli, da je kristjan, je
bil poklican pred ajdovskega sodnika, pred cesarja sa¬
mega ali pa pred njegovega namestnika. O kako težko
je bilo že to, preden se je začela sodba in preiskovanje!
Mnogi so bili bogati, imenitni, plemenitega stanu: pa
vse so morali zapustiti, dom in premoženje, starši svoje
ljubljene otroke, sinovi in hčere svoje predrage starše
in sploh vse, kar jim je bilo še drago na zemlji.

Pa to je bil še le začetek. Kdor je pred sodnikom
naravnost spoznal svojo vero, tega so skušali ob sv.
vero pripraviti, naj pred s prijaznim pregovarjanjem in
s prilizljivimi obljubami, potem z žuganjem, slednjič z
raznimi mukami.

To mučenje se je navadno takole verstilo. Kristjane
so z vervmi zvezali na rokah in nogah; zdaj so jih
položili na tezavnice in tako silno nategovali, da so bili
udje iz sklepov izmaknjeni, da so se kosti lomile in
nohtovi pokali po rokah in nogah; med tem so jim tudi
meso tergali z železnimi kremplji, kleščami in grebeni,
da so se jele kosti kazati, in z gorečimi baklami so
jih žgali. Druge so obesili za roke ali pa za noge, jih
z veliko težo obtežili, pretepali jih s šibami, s palicami,
s kolmi, z jermeni, s korobači in škorpijoni. Vse to
pretepalno orodje je bilo ob koncu še oboroženo z že¬
leznimi kaveljčki, s svinčenimi kroglicami ali drugače.

V rane so jim potlej še večkrat devali soli in jesiha,
da so^bolj sklele.

Ge je mučenec pri tolikem terpljenji še živ ostal,
je bil peljan ali v smert ali pa v ječo, da bi potlej zopet
z novim terpinčenjem premagali njegovo stanovitnost.

V ječah je bilo zopet hudo trplenje. Bile so temne,
vlažne, polne zaduhlega, kužnega smerdljivega zraka;
roke in noge so jim vklepali s težkimi verigami; de¬
vali so jih v klade, ki so bile narejene iz dveh velicih
širocih hlodov, v ktere so bile izdolbene luknje da so
noge, včasih tudi vrat mučencev vtikali; tla so z ostrimi
in z bodečimi črepinjami nastlali, da so morali hudo
ranjeni kristjani na njih ležati, ali pa so jih še šiloma

136

gole vlačili po takih zbodečinah. — Včasih so jih v ječi
pustili, da so umerli lakote in žeje ali pa vsled razgoo-
jenih ran, včasih pa so jih zdravili, da bi jih na novo
še hujše mučili Tudi so jim pošiljali v ječo neverske
starše, brate in sestre, otroke in prijatelje, da bi jih
bile premagale njihove prošnje in solze, ker jih te
lesno terpljenje ni moglo.

Za mlade nedolžne so imeli pa pripravljeno še
neko drugo dušno terplenje, ktero se mi med vsemi
naj hujše zdi. Če so namreč stanovitni ostali in se niso
dali z najhujšimi mukami od prave vere, — od Jezusa
odverniti, poslali so jih k naj bolj spridenim in zapelji¬
vim osebam, da bi bili pohujšani in zapeljani, kajti v
svoji kačji prekanjenosti so prav sodili, da kristjana,
ki se je dal v velike grehe zapeljati, je stokrat lože ob
vero pripraviti, kakor pa nedolžnega, ki ima le samo
neomadežane stopinje za seboj po vsih svojih potih. In
če se mučencem čudimo, da so telesno terpljenje tako
serčno prenašali, moramo še bolj stermeti in Boga hva¬
liti, da so take satanove najemnike tako pogumno pre¬
magali ; angelj varuh jim je večkrat vidno pomagal,
Jezus jih je s čudežem rešil. Izgledov te verste imamo
brez števila n. pr. sv. Neža, sv. Lucija, sv. Agata itd.

Iz ječe so bili večidel vsi v smert obsojeni. Če
pa so smeli kteri še dalje pri življenji ostati, poslani
so bili v pregnanstvo. Zgubili so vse premoženje in vse
pravice; kakor sužnji morali so najtežavniša dela oprav¬
ljati. Slab živež, slaba obleka, verige, zaničevanje in
tepenje, to je bil njih delež, dokler jih ni smert rešila
in preselila v nebeško domovino, kjer ni več ne terp-
lenja ne žalovanja. V zaničevanje so take večkrat z
razbeljenim železom na čelu zaznamnjali, da so se za
vse življenje od druzih ločili.

Kteri so bili pa v smert obsojeni, umreti so morali
v najhujših neslišanih bolečinah.

Velikokrat, zlasti v Rimu, so jih dajali divjim zve¬
rem, da so jih raztergale. Numidijskih levov, medvedov
iz nemških gozdov, oroslonov, tigrov, panterov in divjih
volov so iz vsih strani sveta za drage denarje nakupo¬
vali in v posebnih prostorih zapirali. Kadar je bil ce¬
sarjev god ali kaka druga slovesna veselica, so zveri

137

izstradali in nad kristjane zapodili. Včasih so lačne
zveri kristjane precej raztergale; večkrat so jim pa tudi
(kakor na neko više povelje) prizanesle in se kakor
krotka jagnjeta do njih vedle ter s tem celemu svetu
kazale tužno resnico: divje zveri imajo usmiljenje,
strastno zdivjani človek pa ne.

Prav veliko so jih ob glavo djali; nektere precej
po sodb', nektere pa, ker jih drugače niso mogli umo¬
riti. Premnogim so vzeli življenje z ognjem, ker so nek¬
tere na germadah sožigali, nektere na mrežah počasi
pekli, spet druge so kuhali v kotlih, ktere so napolnili
z vrelim oljem ali z razstopljenim svincem. Tudi obe
šali so jih in križali. Da so več terpeli, so jih obešali
z glavo navzdol in večkrat zakurili pod njimi, da so
se v dimu zadušili. Močne veje različnih dreves so šilo¬
ma skupaj pripogibali, kristjane na nje privezovali, potem
pa nagloma spet spuščali, da so bili v nepopisljivih
bolečinah razstergani in umorjeni. S smolo so jih obdajali
in zažigali, da so jim bili za svetilnice; s kamenjem so
jih obtežali in v globoko vodo potapljali. Nekterimjso zobe
iz ust izbili ali jih oslepili; družim so nos in ušesa,
roke in noge odrezali. V kože divjih zveri so jih zavi¬
jali in hude pse na nje ščuvali itd.

Večkrat so jih mnogo naenkrat pokončali. Naložili
so jih v kako slabo barko, ktero so brez jadra in vesla
na široko morje zapodili, da so svetniki morali lakote
umreti, ali pa so še celo barko zažgali, da se nihče ni
mogel rešiti ali pa so jih primorali, da so v ledu zmerz-
nili. Neko mesto v Frigiji, v kterem so samo kristjani
živeli, so na šterih vogleh zažgali, da so se v malo urah
sožgali vsi prebivavci.

Toda ne prišel bi do konca, ko bi hotel vse na¬
tanko opisovati, kakor se bere v starih zanesljivih spo¬
ročilih iz tistih časov. Pa kakor je po tej strani vse tako
strašno, do solz žalostno; je pa po drugi strani nedopo¬
vedljivo veselo in tolažljivo, da so kristjani iz vseh
stanov, bogati in revni, učeni in priprosti, močni in
slabotni, stari in mladi, junaški vojščaki in šibki dečki,
oblastne gospe in nežne deklice, vsi iz vseh strani so
pogumno, in neustrašeno, celo veselo, radostno pevaje
hiteli v tako grozovito terpljenje in v tako strašno
Izgledi. III. 18

138

smert. Po skerbnem preiskavanji in številenji je ska-
zano, da v pervih tristo letih, v deseterem preganjanji
jih je bilo mučenih 11 milijonov, samo v Rimu 2*/ e  mi¬
lijona. S tem pa preganjanje še ni bilo pri kraji, tudi
v poznejših časih so bili posamezni preganjani in mer¬
jeni po krivovercih in nevernikih; tudi v sedanjih dneh
se v mnogih krajih spletajo mučeniške krone. Kar je
Jezus rekel o revežih : ,,Uboge boste imeli zmiraj med se¬
boj", to velja — bi rekel — tudi o svetih mučencih, ker je
prerokoval svojim učencem : ,,Mene so preganjali, tudi
vas bodo; učenec ne more biti več kot učenik 1 '. Reveži
naj bi naša serca vedno nagibali k usmiljenosti, sveti mu¬
čenci pa k serčni gorečnosti in junaški stanovitnosti.

Veliko veliko je število tudi mladih svetnikov, ki
so v otročji dobi in v cvetji svoje mladosti pogumno
prestali smert mučeniško in si junaško priborili krono
nebeško. Tukaj mi je opisati le nektere izmed njih.

a) Su. Pelagij (+ l. 925).

V letu 921 so se kristjani na Spanjskem v ker-
vavi vojski bojevali z mohamedanskimi Mavri. Krist¬
jani so bili premagani. Veliko tisoč jih je padlo na bo¬
jišči, mnogo pa jih je bilo vjetih. Med vjetimi je bil
tudi škof Hermogij. Ta je imel seboj stričnika Pelagija,
desetletnega dečka, ki mu ga je bil brat izročil v od-
gojo. Ker so imeli pa tudi kristjani nekaj Mavrov vje
tih, se je njihov kralj Abderamon III s škofom tako
pogodil, da mu da prostost, ako bodo tudi vjeti Mavri
izpuščeni. Izgovori si pa, da mora ostati deček Pelagij
za poroštvo, dokler t-e vjetniki ne povernejo.

Ne vh se, kako je prišlo, da se zamena ni kmali
zveršila in deček je bil vklenjen in v hudo ječo pah¬
njen. Pelagij je bil dober, čist, trezen in resnoben de¬
ček, ki je imel vedno Boga pred očmi in je rad in ve¬
liko molil. Ječa je bila sicer huda poskušnja za tako
mlado življenje, pa poterpežljivo je vse hudo prenašal,
rekoč, da naj bo to pokora za njegove napake, in hva¬
ležen je bil Bogu, da mu je dano po ozki poti proti ne
besam hoditi. S tistimi, ki so ga obiskali v ječi, je rad
govoril o svetih rečeh in se goreče potegoval za božjo
reč.

139

Že 3'^ leta je bil v ječi. Slednjič je Bog hotel,
da so začeli pri kraljevi mizi govoriti o zapertem dečku
Pelagiju. Služabniki so močno hvalili njegovo lepoto in
ljubeznjivost.

Kralj ga želi videti in ukaže ga pred se poklicati.
Svetemu dečku se zdaj odzemejo vezi in oblečejo ga
v krasno obleko, ter peljejo h kralju. Kralj mu oblju-
buje veliko bgastvo, visoke službe in časti, vsakoršno
veselje, ako zapusti kerščansko vero in postane Muha-
medanec.

Pelagij nekaj trenutkov molči, kakor bi si hotel
premisliti, potem pa pogumno reče: „Mogočni kralj!
kar mi obljubuješ, ni nič. Jaz sem kristjan, sem bil
dozdaj in hočem tudi zmiraj ostati in nikdar ne bom
zatajil Kristusa. Kar mi ti ponujaš, je ničevno in men-
Ijivo; Kristus pa, moj Gospod in Bog, ki je vse vstvaril in
vse ohranuje z močjo, je večen in brez konca. Vedi,
o kralj! jaz ne maram zamenjati večnega s časnim.“

Kralj ga skuša pridobiti naj pred z lepo, s prili¬
zovanjem in dobrikanjem. Pa modri deček hitro spozna
zlobni namen take prisiljene prijaznosti; nejevoljen se
mu izterga iz rok, razpara tudi drago podarjeno mu obleko
in jo verže od sebe terdno odločen raje tisočkrat umreti,
kakor Jezusa žaliti. Pa tudi zdaj še ne izgubi kralj
upanja, pridobiti izverstnega dečka; dd, ga služabnikom
in jim naroči naj ga skušajo z darovi in z vabljivim
prigovarjanjem pripraviti, da bo svojo vero zatajil. Pa
Pelagij se ne da nikakor pregovoriti, vedno le to odgo¬
varja, da se čuti srečnega, ker;je kristjan in da hoče
vse žive dni zvesto spolnovati vse kerščanske zapovedi.

Ko kralj vidi, da je vse zastonj, mahoma spremeni
svojo prijaznost do Pelagija v naj silovitejšo jezo in
serditost. Neusmiljeno udari mladega svetnika po obrazn,
da se mu kri pocedi in mu zažuga naj grozovitejše kazni.

Bilo je leta 925 v mescu juniju. Neko nedeljo —
o poldne pokliče kralj svetega dečka k sebi. Ves serdit
ga zapove z vervmi zvezati, nategovati in z železnimi
kremplji meso ž njega tergati tako dolgo, da bo umeri ali
pa vero zatajil. Bog da Pelagiju čudovito moč, da ostane
veselega obraza in brez strahu.

140

To videti se Abderaman še bolj vjezi in ga vkaže
vreči čez reko Kvadalkvivir z nekim strojem, s kakor-
šnim se v vojski veliki kamni v terdnjave mečejo, da
se bo ves razbil. Neusmiljeni rabeljni ga celo večkrat
veržejo, pa Bog ga zopet čudežno obvaruje.

Zdaj kralju jeza do verha prikipi. V divjem serdu
zapove, naj mu rabeljni ud za udom odrežejo. Pa tudi
zdaj ostane junaški deček stanoviten. Eden mu odreže
nos, drugi ušesa, spet tretji ustnice; porežejo mu tudi
perste in odsekajo zdrj tu zdaj tam kosec mesa z nje¬
govega deviškega telesa. Ves kervav je že angeljski
deček, pa ne neha Kristusa hvaliti in prositi. Zaupljivo
in visoko povzdigne svoje roke proti nebu: tu zamahne
rabelj in mu odseka še roke, slednjič pa glavo. Razne
dele mučeniškega telesa zmečejo v reko, glavo krist¬
janom prodajo.

Mučenje je terpelo celih šest ur. Ko so kristjani
zvedeli, da so ostanke svetnikove v vodo pometali, so
prišli in so jih skerbno in pobožno zbrali in na svetem
kraji shranili.

6) Petletni mučenec iz Nagrana  (f l. 523).

V začetku šestega stoletja je vladal v tistem delu
Arabije, ki se je pri starih imenovala Saba, nek jud,
Dunaan po imenu, ki je bil kristjanom silno sovražen.
Veliko kristjanov je bil že pomoril, le kristjani v mestu
Nagranu so mestna vrata zaperli in se branili. Pa tudi
tem zažuga, da bo vse pomoril, ako se ne podajo; če
mu pa prostovoljno vrata odprejo, se jim ne bo nič
zgodilo.

Pa ta obljuba je bila lažnjiva in hinavska. Ko mu
mestne ključe izročijo, vkaže zažgati veliko germado
in na njo pometati vse duhovne in posvečene osebe.

Drugi dan skliče Dunaan nagranske kristjane pred
sodbo in jih sam očitno sodi. Tristo in šterideset krist¬
janov, na čelu sv. Areta, 951etni starček, se zbere in
vsi glasno pričajo svojo vero v Jezusa Kristusa. Trinog
izreče sodbo, da naj se vsim z mečem glava odseka.

Velika tihota nastane, ko se prične strašno klanje.

Mahoma pristopi izmed ljudstva neka žena in ž
njo petleten deček, Mati z malim otročičem gre narav-

141

nost tje, kjer je bil obglavljen sv. Areta, pomoči roko
še v njegovo gorko kri, poškropi ž njo sebe in otroka
ter glasno zakliče: „0 Bog! kaznuj nezvestega trinoga,
kakor si nekdaj kaznoval Faraona."

Rabeljni so slišali te besede, hitro jih gredo naznanit
kralju. Ta precej zapove, naj naneso lesa, dračja in
smole ter mater na germado veržejo in zažgo.

Vojaki naredijo, kakor jim je ukazano. Potem
zgrabijo ženo, šiloma ji iztergajo iz rok otroka in jo
peljejo na germado. Dete ostane samo in žalostno gleda
nekaj časa za materjo. Tu zagleda kralja na sodnem
stolu; nedolžnost meni, da je to tudi kristjan; zaupno
teče in pleza po stopnjicah do njega. S solznimi očesci
poklekne in z otročje milim glasom prosi, naj pomaga
njegovi materi. Ljubeznjivo dete je kralju jako všeč;
vzame ga na kolena, se mu dobrika in prijaznega dela
ter vpraša, ali bi raji pri njem ostal, ali hoče raji iti k
materi. „K materi, k materi!" kliče ubogo dete. „Jaz
sem sem pritekel za njo prosit; daj jo odvezati, da. bo
še mene peljala v mučeniško smert. Že večkrat mi je
pravila o tem." — Zdaj vpraša kralj: ,,Kaj pa meniš,
da je muče.niška smert?" — Na to odgovori deček: „Za
Kristusa umreti in potlej spet oživeti." — ,,Kdo pa je
Kristus?" vpraša kralj. Otrok odgovori v svoji detinski
priprostosti: „Pojdi z manoj v cerkev; tam ti ga poka¬
žem." Menil je namreč pčdobo Križanega, o kterem mu
je večkrat mati rekla, da je Kristus v podobi.

Zdaj začne mali deček zopet gledati za svojo ma¬
terjo in vidi, kako jo vojaki šiloma devljejo na germado
in kako jo mučijo. „0 pusti me proč, pusti me k materi!"
prosi. Kralj pa ga terdno derži in pravi: „Ostani pri
meni, dete! dam ti lepega sadja." — „Ne ne", kliče
deček, „jaz hočem k materi; mislil sem, da si kristjan;
• ker pa zdaj vem, da nisi, nočem ničesar sprejeti od
tebe; pusti me k materi!"

Kralj se čudi takemu govorjenju mladega otroka.
Nekteri njegovih dvorjanov pa mu svetujejo, naj da
nesti otroka h kraljici; ker je na materno rahlo prijaz¬
nost navajen, bo toraj raji ostal pri kraljici. Tako tudi
otroku govorijo. Pa on se še ne zmeni za njih govor¬
jenje, marveč nepremaknjeno gleda na mater. Vojščaki

142

50 jo na germadi privezali za kol in zažgali. Hitro se
ogenj razname in plameni zakrivajo mater.

Pri tem pogledu se hoče kralju iz rok iztergati in
k materi hiteti. Pa Dunaan ga terdno derži. Zdaj ga
otrok v lice vgrizne. Jezno ga kralj pahne od sebe,
izroči nekemu dvorjanu in zapove, naj ga v judovski
veri izredi. Ta vzame otroka in gre. Pa neprevidoma
se mu otrok izmuzne, teče naravnost k materi, skoči v
plamen, objame svojo ljubo umirajočo mamo in sprejme
ž njo vred v ognji krono mučeniško. To se je zgodilo
leta 523.

c) Sv. Maksim  (f l. 483).

Ko so bili že nejeverniki nehali kristjane prega¬
njati in je cesar Konstantin sv. Cerkvi zopet povernil
mir, ki ga že tristo let ni imela, so pa v mnogih krajih
krivoverci še enako strahovito morili pravoverne. Po¬
sebno hudo so razsajali zoper nje oni krivoverci, ki so
se po svojem zlobnem začetniku Ariju imenovali Ari
janci; in sicer naj bolj divje so se vedli v Afriki ob
času vandalskega kralja Huneriha. Na stotine kristja¬
nov je moralo umreti v naj strahotniših bolečinah. Med
njimi tudi veliko otrok, ki so kazali nenavadno stanovit¬
nost. Imenujem le enega, pogumnega dečka Mak sima.

Ob tistem času je živelo v nekem afrikanskem sa¬
mostanu pet menihov z opatom Liberatom, in majhen
deček, z imenom Maksim. Vseh sedem so prijeli in
peljali pred sodnika v Kartago.

Sodnik jih hoče naj pred s prilizovanjem prego¬
voriti, da bi se dali še enkrat po krivoversko kerstiti
ter bi tako odpadli od prave katoliške vere. Obeta jim
časti, bogastva, veselje in kraljevo prijaznost in več ta-
cega, s čemur navadno hudobni duh slabotne duše slepi.
Serčno se ustavljajo ti kerščanski junaki; o novem ker-
stu nočejo nič slišati in za nečimurne ponudbe jim ni
mar.

Vsled tega jih ukaže sodnik zapreti v tamnice in
s težkimi verigami vkleniti. Veliko kristjanov iz Kartage

51 je z darili pridobilo od jetničarja dovoljenje, ter so
noč in dan obiskovali brate v ječi in so bili po njih

143

pobožnih opominih tako vterjeni v veri, da so sami že¬
leli tako terpeti v imenu Jezusovem.

To pa izve ljuti trinog in v serditi jezi odloči ne-
slišane kazni 7 jetnikom. Ukaže namreč barko z buta¬
rami suhih derv napolniti , jetnike na nje privezati in
na morji — zažgati.

Svete mučence peljejo iz ječe, kakor nedolžna
jagnjeta v mesnico ; velika množica katoličanov jih ob¬
daja, kakor bi jim zavidali težke verige kot naj lepši
mučeniški kinč. Svetniki radostno stopajo, kakor bi šli
k veseli gostiji, ko gredo v strašno smert. Po ulicah
glasno prepevajo slavo Bogu in verne opominajo, naj
se ne strašijo sedanjega preganjanja, ampak priprav¬
ljeni naj bodo serčno ž njimi umreti za Kristusa, ki je
tudi za nas vse umeri in nas odrešil za ceno presvete
kervi.

Zlasti veselo in urno stopa za druzimi sveti de¬
ček Maksim; malo ima let, pa veliko poguma in goreč¬
nosti. Toda glej, sodniki ga vstavljajo in veliko si pri¬
zadevajo, da bi ga odločili od sobratov rekoč: „Ljubo
dete! kaj tako hitiš v smert? Pusti te, le-ti niso pri
zdravi pameti; poslušaj , kar ti mi svetujemo, da rešiš
svoje življenje in boš sprejet v palačo tako velikega
kralja."

Velika skušnjava je bilo to za neskušenega otroka.
Toda čujte, kako nevstrašeno jim odgovarja, kakor bi
imel modrost skušenega moža: „Nikdo naj me ne loči
od mojega učenika Liberata in od mojih drugih bratov.
Z njimi sem živel v strahu Božjem, ž njimi hočem tudi
mučeništvo prestati, ž njimi upam večno slavo dobiti.
Nikar ne mislite, da morete zapeljati mojo mladost; Bog
je hotel, da smo skupaj živeli, on mi bo tudi dodelil
milost, da bomo z enako mučeniško smertjo kronani.
Če bi ga jaz zatajil, bi tudi on mene zatajil, kajti nje¬
gova je beseda: „Kdor me bo zatajil pred ljudmi, ga bom
tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih."

Ker tedaj rabeljni s prigovarjanjem nič ne opra¬
vijo, hitro peljejo vsih sedem na barko in po kraljevem
povelju zvezane na rokah in nogah položijo na verh
derv. Ko pa suha derva pod njimi zažgo, berž vse po¬
gasi neka viša moč. Zopet zažgo, pa spet berž ugasne ;

144

zažigajo večkrat z raznim netivom, pa vselej jim zopet
ugasne. To terdoserčnega trinoga grozno razjezi in
zdaj vkaže vse z vesli pobiti, da se jim bodo mož¬
gani rezperšili. O glejte svetega o ! roka Maksima: tudi
njemu razbijejo glavico — njegova duša se preseli med
angelje!

d) Šestnajst egiptovskih dečkov. (Okrog l. 306).

Ko je cesar Dijoklecijan kristjane neusmiljeno pre¬
ganjal in moril, živel je v Egiptu svet puščavnik Paf-
nucij. Ta sveti mož zve, kako grozovito kristjane mučijo
po Egiptu in kolika množica jih je po ječah; urno
zapusti puščavo, serčno hodi od mesta do mesta, obi¬
skuje zaperte kristjane, jim daja pogum in serčnost ter
celo mnogo nevernikov spreoberne h kerščanstvu. (Po¬
zneje je bil tudi sam umorjen, — z žeblji pribit na pal¬
movo drevo).

Nekega dne sreča pred nekim mestom 16 dečkov,
ki so šli ravno v šolo. Ti šolarji so bili otroci imenitnih
staršev, kteri so nekdaj Pafnucijeve pridige poslušali,
se spreobernili in bili mučeni. Dečki pa so bili še vsi ajdje.
Svetnik se jim približa, jih prijazno pozdravi ter jim
pripoveduje, da je poznal njihove dobre starše, ki so za
Jezusa kri prelili in se zdaj veselijo v nebesih; z gorečo
besedo jim prigovarja, naj tudi oni posnemajo izgled
staršev, da bodo v nebesa prišli za njimi.

Duh božji otroke razsvetli; vsi verujejo v pravega
Boga in veselo kličejo: „Pojdimo, pojdimo! Mi hočemo
tudi v nebesa, kjer so naši očetje." Pafnucij gre sam ž
njimi, — vesel pastir veselih jagnjet — pred ajdovskega
sodnika.

Pred sodnikom vsi pogumno pričajo: „Mi smo
kristjani; glej, naravnost ti povemo. Otroci smo tistih,
ki si jih ti umoril, ki so zdaj v nebesih pri Bogu."

Cesarjev namestnik jim zapove naj darujejo ma¬
likom, sicer bodo mučeni. Vsi se enoglasno oglasijo:
,,Le muči nas; mi ne darujemo!"

Posebno pogumen je najmlajši med njimi. Tega se
je namreč najpred lotil sodnik, ker je menil, da ga bo
najlože pregovoril. Skuša ga premotiti s priliznjenimi

145

obljubami; potem mu pokaže cesarjevo pisanje, ki go¬
vori o 70 malikih in veleva moliti jih in jim darovati.
Že je pripravljena žerjavica na oltarji; sodnik in nje¬
govi priverženci najpred sami veržejo kadila, da bi otroka
lože zbegali in zapeljali. Zdaj se bliža deček oltarju,
pa mesto kadila verže cesarjevo pismo na ogenj rekoč :
„Le en Bog je, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa;
bogovi pa, o kterih to pisanje govori, bodo v ognji
kaznjeni/'

Tako ravnanje sodnika silno raztogoti; nemudoma
ukaže dečka vreči na ogenj in sožgati. Vojšaki urno
spolnijo nečloveško povelje, tovarši pa mu glasno kli¬
čejo: ,,Brat in tovarš naš! spomni se nas pri najvišem
Bogu; ti si postal po svoji modrosti pervenski dar
Gospodu.“

Deček je v živih pekočinah kmali izdihnili svojo
plemenito dušo in zdajci je bil pri Bogu. Na to vpraša
sodnik še druge dečke po imenih, si jih zapiše ter ukaže
vse pomoriti. Vojaki jih peljejo iz mesta in polagoma
usmertijo z ostrimi pušicami.

e) Sv. Kvirik. (Okrog l. 305).

V naslednji dogodbi se zopet prav lepo kaže, kako
milost božja že serca naj nežniših otrok nagiba , da se
nad njimi spolnujejo besede Jezusove: „Iz ust malih in
dojencev si si hvalo pripravil/ 1

V mali Aziji je živela mlada silno pobožna vdova,
Julita po imenu; imela je pri sebi triletnega otročiča
Kvirika, ki ga je priserčno ljubila. Tam je bil cesarjev
namestnik Aleksander, jako osoren mož, ki je kristjane
ostro terpinčil natanko po vladarjevem povelju. Ko Ale¬
ksander zve za bogoljubno kristjano Julito, jo berž po¬
kliče pred sodbo in jo sprašuje po imenu, po domovini
in premoženji. Julita derži svoje ljubeznjivo dete na ro¬
kah in na kratko odgovarja : „Jaz sem kristjana/' Taka
odločnost Aleksandra močno razjezi; sam ne ve, kako
bi do?elj občutljivo kaznoval preblago gospo.

Najpred ukaže iz rok ji iztergati otroka, potem jo
veli na tla vreči in raztegniti ter neusmiljeno z volov¬
skimi žilami pretepati. Strašno je bila raztepena in ra¬
njena do kosti; pa poterpežljivo je terpela, kakor bi bila
Izgledi. III. 19

146

neobčutljiva in zmir je ponavljala: „Jaz sem kristjana
in nikdar nikoli ne bom darovala hudobnim duhovom/'

Med tem so rabeljni malega Kvirika izročili cesar¬
jevemu namestniku, ki si ga je djal na kolena, ga ob¬
jemal, se ž njim prijazno pogovarjal in ga skušal raz-
noverstno motiti, da bi se ne jokal. Pa nedolžnega otroka
s solzami napolnjene oči so vedno proti materi obernjene,
čeravno mali sirotek o strašnih bolečinah le toliko ra¬
zume, da se ljubi mami sploh kaj žalega godi. In ko
ga hoče namestnik poljubiti, se brani na vse moči, raz¬
praska z malimi nohtki obraz maternega morivca, z
rokami in nogami se upira proti njemu in ga pehč, od
sebe rekoč: „Jaz sem kristjan! jaz sem kristjan!"

To videti in slišati, se trinog razserdi v toliki div¬
josti, da triletno dete prime ze nožico in ga z visokega
sodnega stola trešči z vso močjo na terda tla. Glava
nežnega mueenčka se razdrobi ob kamenje in tlak je
daleč okrog poškropljen z nedolžno kervjo.

Ko terpeča mati vidi tako smert svojega sinčeka,
se razveseli v rajski radosti in vsklikne: „Hvala ti, o
Gospod, da si dovolil mojemu sinu pred kakor meni
doseči nevenljivo krono zmage."

Julito pa so še dalje terpinčili. Djali so jo na
tezavnico, z železnimi kremplji so ji meso z života tergali,
noge z vrelo smolo polivali in slednjič z mečem ob
glavo djali.

f) Sv. Neža  (f l. 304).

Tega svetega otroka so že v starodavnih časih po
vesoljnem kerščanskem svetu častili, na Laškem, na
Španjskem, na Francoskem itd. Najslavniši cerkveni
učeniki so z navdušenjem o tej angeljski deklici pisali
in jo živo priporočali vsirn v izgled deviške čistosti.
Sv. Ambrož, milanski škof, piše o njej takole: „Vsi
narodi soglasno slavijo sv. Nežo, ki je premagala sla¬
botnost svoje mladosti m grozovitost trinogov." Lahko
bi se reklo: kar je sv. Alojzij med mladenči, to je sv.
Neža med devicami; ona je vzor ženstva.

Rojena je bila v Rimu 1. 291. Njeni starši so bili
imenitni in bogati. Že v nežni detinski dobi je bila silno
bogaboječa in pobožna. Njena telesna lepota je bila po-

H7

veličana, oblažena in obvarovana po njeni veliki bogo-
Ijubnosti in svetosti. Že v otročjih letih se je zaročila
Jezusu in mu obljubila vedno devištvo. Dela usmiljenja
in pogostne molitve, to je bilo njeno vsakdanje opravilo.

Tako so ji pretekla v angeljski nedolžnosti perva
leta njene otročje dobe; a v svojem 13. letu pa je imela
prestati hude poskušnje.

V tistih časih je bila navada, da so večkrat starši
svoje otroke že v zgodnji mladosti odločili ali zaročili
za poznejši zakon. Tako je želel tudi sin rimskega ob¬
lastnika zaročiti se s sv. Nežo. Ko to ona zvč, narav¬
nost in odločno reče, da nikdar ne! In na vprašanje
,,zakaj ne?“ na kratko odgovarja: ,,Zato ne, ker sem se
zaročila že druzemu ženinu, kteremu ne morem zvestobe
prelomiti."

S temi besedami je hotela reči, da se je popolnoma
Jezusu, nebeškemu Ženinu, izročila za celo življenje.
Ali neverni oblastnik in njegov sin tega nista razumela;
zato imata še upanje jo pregovoriti in z bogatimi da¬
rovi pridobiti. Toda ona se ne zmeni ne za draga darila
ne za prilizljivo govorjenje.

Tako vedenje se oblastniku čudno zdi; ne more
si ga razjasniti. Kar zve, da je Neža kristjana. Precej
se mora zglasiti pred sodnjim stolom; dvojna pot ji je
na izbero: Jezusu se odpovedati, ali pa umreti! Kakor
pri druzih mučencih se tudi pri njej najpred poskuša
z vabljivim prigovarjanjem in raznimi obljubami; potem
pa se prične strašno žuganje, Peljejo jo pred mališki
oltar, da bi kadila vergla na žerjavico malikom v čast.
Pa kakor hitro ji oprostijo roke, je pervo to, da po¬
božno povzdigne svojo deviško desnico, se dotakne čela
in naredi znamenje sv. križa: neustrašeno spričevanje
svoje svete vere!

Vsled tega se trinog še bolj razserdi in sklene z
mučeniško smertjo upogniti njeno upornost. Pa ne le
samo njenega telesa, tudi njeno dušo hoče terpinčiti,
če bi bilo mogoče — umoriti. Menda mu je dal sam
satan to peklensko misel. K hudobnim in spridenim lju¬
dem da odpeljati mlado nedolžnost, da bi jo pohujšali,
k hudemu napeljevali. Toda glejte čudo! Ko se sv. Neža
prikaže, zdi se zlobnežem kakor nebeško bitje, da se

148

vsi prestrašijo, vsi osterme in trepetaje odhajajo, angelj
varuh jo vidno varuje! Le samo oblastnikov sin, ki je
bil tudi med njimi, ostane prederzen in nima do svet¬
nice tacega spoštovanja kakor drugi. In kaj se zgodi?
Pri tej priči ga nevidna moč podere na tla, da kakor
mertev obleži.

Ko oblastnik to zve, prihiti in svetnico dolži, da
je čarovnica, da mu je s copernijo umorila sina. Modra
Nežica pa mu resnobno odgovori: „Ni ne copernija kriva
nesreče tvojega sina. Tvoj sin ni maral za mojega an-
gelja varuha. Zato ga je moj desni angelj tako strašno
kaznoval.“ — Njegova jeza se pri tej priči v žalost
spremeni in ponižno začne prositi svetnico, naj moli za
sina, da bi zopet oživel. Nežica povzdigne svoje serce
k Bogu in moli — mertvi vstane in na glas reče: ,.Le
en sam Bog je, Bog kristjanov; vsi drugi bogovi niso
nič in ne morejo pomagati ne sebi ne družim."

Oblastnik bi bil zdaj rad izpustil nedolžno deklico,
pa se je zbal maliških služabnikov, ki niso nehali silo¬
vito terjati, naj umori „čarovnico". Prepusti jo toraj
sodniku, sam pa žalosten odide.

Sodnik berž zapove, naj visoko germado pripravijo
in zažgo. Ko je germada v najhujsem plamenu, da de¬
klico v ogenj vreči. Pa glej ! Komaj se Nežica dotakne
plamenov, koj se razdelijo in švignejo na okoli stoječe,
da mnoge opalijo; sveti deklici se pa čisto nič ne zgodi.
Svoje roke povzdigne in začne na glas moliti in hvaliti
Boga.

Ko obmoli, ogenj pogasne. Neversko ljudstvo pa
tako zelo divja zoper njo , da sodnik zapove jo umoriti
z mečem.

Svetnica se nič ne prestraši, ampak mirno posluša
to obsodbo. Zdaj jo peljejo na morišče. Kakor jagnje
stoji tam v sredi obilnega ljudstva; mnogim se smili
ubogi otrok; rabeljnu se roka trese, ne upa si pričeti.
Mlada svetnica mu prigovarja: „Kaj se mudiš? Nikar
se ne boj me umoriti; smert je zame začetek novega
življenja." Zdaj se nekoliko oserči. Sv. Neža opravi se
kratko molitev, nagne glavo in sprejme smertni udarec.
Potok deviške kervi se vlije in končala je trinajst let

149

stara deklica svoj slavni boj, za kar bo večno vživala
nepopisljivo plačilo v tistih verstah, ki hodijo naj bliže
za Jagnjetom.

Dobri starši niso žalovali zarad tako lepe smerti
svojega nedolžnega otroka. Z velikim veseljem poberejo
sveto truplo ljubljene hčerke in ga častito pokopljejo
na vertu, ki so ga imeli blizo mesta. Veliko kristjanov
je prihajalo na grob molit. Neverniki pa so jih napadali
in odganjali. Posebno rada je hodila k grobu neka aj¬
dovska deklica, ki je bila enake starosti in tovaršica
Nežina. Ime ji je bilo Emerencijana. Tudi to so napadli
besni neverniki in umorili; prejela je tako kerst kervi
in se za svojo ljubljeno tovaršico preselila v nebeško
veselje.

Pa tudi na zemlji ste imeli skupaj počivati. Nežini
starši so jo ponoči tudi tje pokopali, kamor svojo hčerko,
in so potem pri grobu čuli in molili več noči. — Neko
noč, ko je bilo vse na okrog tiho, zagledajo veliko
množico devic priti; vse so oblečene v zlatih bliščečih
oblačilih. Med njimi zpoznajo starši svojo hčerko Nežo.
Zraven nje je bilo jagnje belejše od snega. Ko pridejo
do staršev, se vstavijo device in Neža jih nagovori z
ljubeznjivimi besedami: „Nikar se ne jokajte zarad moje
smerti, marveč veselite se z menoj; zakaj tisti, ki sem
ga iz serca ljubila, dal mi je nebeško veselje in krono
večne slave.“ Zato vidite na podobi sv. Neže tudi belo
jagnje.

p) Sveta mučenca Just in Pastor  (f l. 304).

Najslavnišim mučencem španjske dežele se prište¬
vata sveta brata Just in Pastor. Bila sta sinova kerščan-
skih staršev in sta živela v mestu Komplutu. Hodila
sta še v mestno šolo.

Nekega dne pa se razglasi sporočilo, da grozoviti
Dacijan, ki po vsem Spanjskem preganja kristjane, je
zdaj prišel tudi v Komplut. Ko dečka to zvesta, veržeta
od sebe šolske tablice in tečeta na kraj, kjer se je imelo
mučenje veršiti.

Neverniki ju vidijo priti in berž naznanijo cesar¬
jevemu namestniku, da sta tu dva otroka prišla, ki sta

150

kristjana; prišla sta radovoljno terpet mučeništvo, ktero
je Dacijan namenil kristjanom.

To sporočilo Dacijana hudo razkači. Nikakoršne
preizkave noče pričeti ž njima; kajti bal se je, da bi
otročja stanovitnost in serčnost še druzih ne pridobila
za kerščanstvo in pa, če bi jih ne mogel pregovoriti,
bi njegova čast terpela, češ, otroci ga premagajo.

Brez preiskave toraj ukaže dečka prijeti in oba
neusmiljeno pretepati.

Just, mlajši, je bil še le sedem in Pastor še le
devet let star.

Ko se je namestnikovo povelje zveršilo in sta bila
že grozovito raztepena, sta se oserčevala drug druzega.

„Nikar se ne boj, bratec Pastor <( , pravi mlajši;
,,ne boj se teh muk in udarcev, ki jih dobivaš na pleča.
Po milosti Kristusovi bova kmali prišla v njegovo veli¬
častvo; on naju bo podpiral v najni slabosti. Tukaj pri
ljudeh živiva le nekaj časa, tam gori pri njem pa bova
večno živela."

Pastor mu odgovarja: „Prav praviš, ljubi Just.
Rad s teboj vmerjem, da pridem h Kristusu. Z veseljem
hočeva preliti svojo kri za Njega, ki je tudi za naju
prelil svojo kri."

S takimi in enakimi besedami sta si dajala dečka
pogum in voljno terpela. Vojščaki to naznanijo oblast¬
niku. Ta se začudi in jame ga skerbeti, da bi tak izgled
ne zbudil še veče vneme za kerščanstvo; zato ukaže
oba iz mesta peljati in ob glavo djati.

Pred mestom je bilo lepo rodovitno polje, na polju
pa velik, širok kamen. K temu kamnu privlečejo sveta
dečka. Ko ju na kamen položijo, se kamen omehča
kakor vosek in utisnile so se vanj njune roke in noge.
Tukaj jima glavo odsekajo 1. 304.

Neverniki, kteri so bili pričujoči pri smerti teh
dveh mladih mučencev, so videli, kako je Kristus od
angeljev obdan iz nebes prišel in sprejel v svoje veli¬
častvo blagi dušici zvestih in stanovitnih otrok. Tudi to
zvč Dacijan; zdaj si ne upa v tem mestu nobenega
kristjana več poklicati pred sodbo; kakor bi se zbal,

151

zapusti urno ta kraj. Po njegovem odhodu pokopljejo
kristjani z veliko častjo sveti trupli. Nad grobom je
bila zidana kapela, v poznejših časih pa škofovska cerkev.

A) Sv. Evlalija  (f l. 304).

V nekem drugem mestu na Španjskem, ki se mu
pravi Merida, je v ravno tem času v veliki pobožnosti
in svetosti živela pri svojih kerščanskih starših dvanajst¬
letna deklica, Evlalija po imenu. Bila je iz slavne in
bogate hiše. Starši so jo zelo skerbno odrejevali; najeli
so ji posebej učitelja, pobožnega duhovna Donata in za
tovaršico so ji pridružili bogoljubno deklico Julijo. V
veseli nedolžnosti ste deklici preživeli otročja leta; kakor
dva angelja ste bili. Otročje igre, lepa oblačila, posvetne
veselice, in enake nečimerne reči jima niso bile nič mar,
kajti njuno serce je po višem kopernelo.

V dvanajstem letu sliši Evlalija, kako brezserčno
preganja Dacijan kristjane in kako le ti pogumno pre¬
našajo najhujše bolečine. V svoji detinski gorečnosti inv
plemenitem pogumu sklene iti naravnost do krutega ob¬
lastnika in mu v obraz očitati njegovo nečloveško rav¬
nanje.

Materi se tudi dozdeva, da kaj tacega namerava,
kajti materno oko hitro spazi, kakšnih riiisli in želj so
otroci. Da bi jo obvarovala smerti, pelje jo iz mesta
ven na deželo. Ali tukaj se blagi deklici se čedalje bolj
vnemajo želje posnemati junaške mučence in iz ljubezni
do Jezusa darovati svoje mlado življenje. — Neko noč,
ko že vse spi, tiho vstane, skrivaj odpre duri, in po
noči hiti naravnost v svoje rojstno mesto. Po težavnih
potih med ternjem in germovjem dospe še le ob jutranji
zori v namenjeni kraj.

Njena perva pot je do ajdovskega oblastnika. Ne¬
ustrašeno mu očita vpričo zbrane množice veliko krivico,
ki jo dela kristjanom, in vpraša, kako morejo tako nespa¬
metni biti on in vsi neverniki, da neme in slepe podobe
molijo, kajti vsi njihovi bogovi in boginje so goli nič!

Tacega govorjenja še ni slišal; silno ga razdražijo
tako odločne besede iz ust nežne deklice, ki je še otrok.
Pa začetkoma jezo zakriva in jo hoče z lepo pregovo-

152

riti, češ, naj pomisli, koliko žalosti in solz bo napravila
svoji materi, koliko ponižanje imenitni družini, kako
veselo in srečno življenje jo se čaka, itd. ter sklene:
„Glej, ti si še otrok; usmili se svoje nežne mladosti;
mar daruj bogovom kadilo in obvaruj se smerti!“ De¬
klica mu odločno odgovori: ,,Jaz sem kristjana, in ne
bom nikoli storila, kar ti veliš!"

Oblastnik Dacijan jo izroči rabeljnom, naj jo pre¬
tepajo z bičem in z gerčavimi palicami. Pa Evlalija ostane
stanovitna, čeravno do kosti ranjena in raztepena.

Le še s hujšim terplenjem jo obsipajo. Z vrelim
oljem jo oblijejo, z živim apnom jo zasujejo in z vodo
oblijejo, da bi jo apno pri gašenji opeklo in umorilo. Pa
tudi to je ne premaga; božja moč jo varuje.

Dacijan ukaže rabeljnom, naj prineso posodo
vrelega svinca in železno mrežo. Oboje postavi pred
Evlalijo , da bi jo prestrašil. Ona pa se zaupno ozre
proti nebu, moli in mirno čaka novih bolečin. Toda
glej, ko hočejo svinca vliti na njo, se hipoma sterdi in
rabeljni si roke opečejo. Sodnik se raztogoti in jo ukaže
zopet pretepsti potlej pa ranjeno telo po špičastih čre¬
pinjah semtertje vlačiti.

Dacijan ji žuga še z novimi mukami, ali ona
spozna, da jo nebeška moč varuje in pravi: ,,Ne moreš
me premagati; kajti on, ki se v meni vojskuje, v meni
zmaguje “ Zdaj jo mučijo z gorečimi bakljami, potlej
jo veržejo v razbeleno peč; pa tudi to je ne premaga. Zopet
jo vzemo iz ognja, odstrižejo ji lase in jo zasramovaje
po ulicah vlačijo; ona pa mirno in veselo Boga hvali.

Trinoga že to čez mero jezi in sram ga je, da bi
ga dvanajstletna deklica premagala. Toraj še ne odjenja.
Na tezavnico jo zapove djati, žgati jo ob straneh in z
železnim grebenom meso ž nje tergati. Evlalija terpi
in moli: ,,O gospod! ta znamenja, ktera železo vtiskuje
v moj život, so čerke, s kterimi mi je zapisano tvoje
ime in ktere tvojo zmago v meni označujejo. 1  Potem se
oberne še do rabeljna in praša: „Zakaj si tako neusmi¬
ljen do mene, Kalpurnijan? Le poglej me, in zapazi,
da me boš na sodnji dan zopeL spoznal, ko se bova oba
prikazala pred sedež mojega Ženina Jezusa Kristusa;
in b.š prejel zasluženo kazen za svojo silovitost."

153

Mnogo izmed gledavcev je stermelo videti toliko
stanovitnost; ne morejo drugače, kakor spoznati moč
božjo, ter se spreobernejo.

Slednjič zakurijo okrog nepremagljive deklice. Vroči
plameni jo obdajajo in še čez glavo segajo. Evlalija od¬
pira usta in vleče plamene v se, ker serčno želi, da bi
bila že skoraj združena s svojim Zveličarjem v nebesih.
Ta priserčna želja se ji spolni: v sredi ognja umerje
1. 304.

Neusmiljeni trinog se hoče še po smerti maščevati
nad to izvoljeno deklico. Njeno razmesarjeno, na pol se¬
žgano truplo pusti v zasramovanje tri dni viseti. Pa go
spod jo tudi te sramote reši; debel sneg pošlje, da za¬
krije deviško telo nedolžnega otroka. Kristjani jo po¬
božno pokopljejo; na njenem grobu se pozneje sezida
krasna cerkev. — Tudi tovaršica Julija je bila še tisti
dan ob glavo djana in šla je vesela za prijateljico v
nebesa 1

?’) Sv. Vid  (f l. 303).

Ta ljubeznjivi mladeuček je bil rojen v Sicilji v
mestu Megari. Njegov oče se je imenoval Higla, ki je
bil slovečega imena med neverniki in hud sovražnik
kristjanov.

Sv. Vid je bil 12 let star, ko se je zoper njega
pričelo preganjanje. Sv. Modest in njegova žena Kre-
scencija sta ga bila v kerščanski veri podučila, pa tako
skrivaj, da do tedaj še oče tega ni vedel

Kar zve Valerijan, sicilijanski oblastnik in strasten
preganjavec kristjanov, da je mali Videk kristjan. Pre¬
cej pokliče očeta k sebi in ga osorno nagovori: ,,Kaj
slišim o tvojem sinu? on moli kersčanskega Boga. Če
hočeš, da ti ostane zdrav in živ, odpravi mu to norost."

Oče se prestraši. Zelo ga začne skerbeti zastran
sina, kterega priserčnO ljubi. Da bi ga rešil zažuganega
mučenja in smerti, ga očetovsko opominja: ,,Preljubi
moj otrok! poslušaj dober svet svojega očeta. Popusti
Kristusa in njegovo službo! Ali ne sprevidiš, kako je
nespametno križanega človeka moliti? Ubogaj me, sicer
bo oblastnikova jeza tebe in mene hudo zadela!"

Izgledi. in. 20

154

Pohlevno in milobno odgovori Vid: „Oh oče! ko
bi hoteli spoznati Njega, ki ga imenujete umorjenega
človeka, bi ga tudi z menoj molili. On je naš Bog, Je¬
zus Kristus! Od^ njegove ljubezni me ne mora nobena
bolečina ločiti.“ Še veliko je govoril dobri deček o Je¬
zusovi neskončni dobrotljivosti, da bi prepričal očeta,
pa vse zastonj.

Deček ostane kakor pred pobožen in Jezusu vdan.
Se bolj goreče moli: in po njegovi detinski molitvi stori
Bog več čudežev slepim in drugim bolnikom. Ljudje
govorijo veliko o njem. Tudi poglavar to zv# in zdaj
pokliče oba k sebi, očeta in sina. Najpred ozmerja očeta,
kako more kaj tacega terpeti, kaka sramota bo to za
slavno družino, če bo moral Vid umreti kakor hudo-
delnik. Potem se oberne proti dečku in mu našteva,
kake grozovite kazni ga čakajo, ako noče bogovom da¬
rovati.

Poln svetega duha odgovori neustrašeni otrok:
„Nikdar ne bom molil izrezljanih reči in kamenja. Moj
Bog je živ Bog: ljubim ga iz celega serca in mu hočem
služiti vse svoje žviljenje.“

Pri tem odgovoru ajdovski oče na glas žaljuje.
Ves otožen se poverne k svojim prijateljem in kliče:
„O jokajte se z manoj. Glejte, pogin svojega edinega
otroka moram gledati! ‘

,,Oh oče, kaj govorite?" odverne prijazno Vid;
„saj ne poginem, ampak v družbo naj plemenitejših duš
pridem, med pravične v nebesa."

Valerijan je bil, kakor besen. Nežnega dečka
ukaže s paiico pretepati. Toda glej ! ko hočejo služab¬
niki dečka zgrabiti, jim roke odervene in tudi oblastni¬
kova roka se posuši. Služabniki in njih gospod začnejo
kričati in ga copernije dolžiti. Deček pa jih poduči,
da jim je Jezusova moč to storila; začne moliti in roke
zopet, ozdravijo.

Oblastnik se čudi in še enkrat zaterdi očetu: „Pojdi
in poboljšaj svojega sina, da mu ne bo treba v mladih
letih umreti mučne smerti."

Oče pelje dečka Vida spet domu. Doma ga skuša
z raznim prilizovanjem , z godbo in plesom in vsako
verstnim radovanjem od Kristusa odverniti. Toda vse za-

155

stonj. Videk le še tem priserčniše moli in prosi Jezusa,
čem veča nevarnost ga obdaja. Potem dA Higla Vidovo
sobo kar moč krasno olepšati. Da jo opisati, z najlep¬
šimi preprogami prevleči, z bliščečimi kamni ozališati
in Vida vanjo zapreti.

Tako je hotel otroka omehkužiti in od Kristusove
vere odverniti. Pa zastonj je tudi ta poskušnja; Vid še
gorečniše moli za pomoč in zmago.

Nekega dne je njegova molitev prav posebno nav¬
dušena , in glej’, nenadno zažari po njegovem stano¬
vanji nepopisljivo bliščeča svitloba in po vsej hiši se
razširja prijetna vonjava. Vsi domači prihitijo gledat
in se čudijo: „Kaj tako lepega še nismo nikoli videli!'

Tudi Vidov oče pride gledat. Tu zagleda dvanajst
angeljev v čudoviti lepoti in svetlobi. Toda malikovavsko
oko ni za nebeško svetlobo; pri tej priči Higla oslepi.
Ves obupen začne kričati in glasno objokovati svojo
nesrečo. Vsi služabniki prihitijo in se tudi razjokajo,
ker se jim njih gospod smili. Vse mesto, mlado in staro,
je pokoncu vsled tega čudeža. Tudi Valerijan pride ;
toda nesrečo pripisuje malikom in slepega moža tira
seboj v ajdovski tempelj, da bi si sprosil pogled. Pa
zastonj so vse prošnje. Žalosten se spet domu verne in
prosi svojega sina, naj moli zanj, da bo spet spregledal.

Vid položi slepemu očetu roke na oči in moli.
Kar naenkrat spregleda in je zdrav, kakor pred. Pa
mesto zahvaliti se pravemu Bogu, zahvalit se gre ma¬
likom; in ne da bi bil hvaležen čudodelnemu sinu, še
zmir prevdarja, kako bi ga ob Jezusovo vero pripravil.

V očetovi hiši je za Vida čedalje bolj nevarno.
Zato zapusti dom na neko više povelje. Modestu, njego¬
vemu pobožnemu odgojitelju, namreč se angelj prikaže
in pravi: „Vzemi dečka in pojdi ž njim k morju. Tam
boš našel barko, v kteri ga pelji čez morje v kraj, ki
ti ga bom pokazal." Angelj tudi obljubi jima vodnik
biti.

Modest stori, kakor mu je rečeno, in najde, kakor
je bilo obljubljeno ter srečno prepelje mladenčka Vida,
ki je utegnil takrat kakih 14 ali 15 let star biti, na
Laško zemljo. Tudi tukaj opravlja zvesto svoje molitve,
podučuje nevernike, dela čudeže in jih mnogo spreoberne.

1&6

Pa kmali zve zanj cesar v Rimu in oba pokliče
pred se, Vida in Modesta. Sodniki se začnejo Modestu
zaničljivo posmehovati, ker je že neokreten starček in
kot preprost človek jim ne zna dovelj olikano govoriti.
Blagi Vid pa se potegne zanj rekoč, naj ne zaničujejo
sivega starčka in naj spoštujejo njegove bele lasč. Pri
tej priliki se prikaže tudi cesarjev sin, ki je bil obseden
in Vid ga čudežno reši.

V zahvalo za toliko dobroto pa sili cesar svetega
mladenča, naj se veri odpove in naj malikom daruje.
Najpred poskusi s prilizovanjem in obljubami, potlej z
žuganjem.

Ker je pa zastonj vse njegovo govorjenje, ju da
vreči v globoko, temno ječo. Tako ju vklenejo in s tako
peznim železjem obtežijo, da se ne moreta pokoncu
deržati; tudi nobene hrane ne smeta dobivati.

Pa angelj nebeški pride in jima odzeme težke ve¬
rige ; z nebeško tolažbo jima napolnuje serce. Zdaj ju
cesar zapove vreči divjim zverem.

Po mestu se je že povsod veliko govorilo o čudežnih
delih sv. Vida. Zato se je silno veliko — nad 5000
ljudi zbralo tisti dan, ko ga je imela divja zver razter-
gati Vsi prostori so napolnjeni, glasno šumenje se raz¬
lega med množico.

Naenkrat nastane velika tihota. Od ene strani pri¬
deta Vid in Modest. Genljivo je videti mladoletnega
Vida, kako serčno in veselo koraka po morišču, in
starega Modesta oserčuje rekoč: ,,Ne bojte se, oče! bo¬
dite serčni, večna krona se bliža! 1 ' — Zdaj se zverinjak
odpre; velikanskega leva afrikanca je vkazal cesar
danes spustiti. Magočno koraka lev, ognjene velike oči
ponosno obrača na okrog in prevzetno stresa dolgo in
gosto grivo; kakor grom je njegov glas. Že se bliža
svetnikoma. Modest moli in Bogu izročuje svojo dušo,
Vid pa se zaupljivo ozre proti nebu, povzdigne desnico,
naredi sv. križ čez leva in glej — divja zver postane
krotka kakor jagnje, kakor prijazen psiček stisne rep,
vleže se in svetniku noge liže! Cesar ukaže zverinskim
varbom, naj z razbelenim železom razdražijo leva; lev
precej dva razterga, svetemu Vidu pa se da mirno zopet
nazaj peljati v zapor.

157

Vse se čudi in stermi; cesar pa se serdi, da je
jeze bled. Spet nova enako grozovita zapoved, če ne
še hujša! Velikansk kotel postavijo na trinogato stalo,
napolnijo ga s smolo, z oljem in svincem in velik ogenj
zanetijo pod njim. Pobožno klečita in molita Vid in
Modest. Ko zavrč strašna pekočina ter šumi in vevra
po kotli, zakliče rabelj: ,,Vzdignita se, kopel je že
gorka.“ In zdaj — kajne še misliti nas je groza —
zdaj zgrabijo Vida in ga veržejo v razbeljeno tekočino.
Pa mladi svetnik ni nič boječ; zaupljivo naredi sv. križ
in angelj iz nebes prihiti, razdeli plamen, pogasi vro¬
čino; glasno začne Vid hvaliti in častiti pravega Boga
in nepoškodovan pride iz kotla.

Kako veličasten se je zdel zdaj celo nevernikom!
Stermč je ljudstvo klicalo: „Tacih čudežev še nismo
nikoli videli; zares, Bog kristjanov je resničen in velik."
Do tisoč ajdov se je spreobernilo pri tem pogledu.
Cesar pa še ne odjenja. Premagan po sipkem mladenču
kar divja in nove strahovite muke izmišljuje, neusmi¬
ljeno nategovanje itd. Pa tudi to, pravi staro sporočilo,
svetnikov ne umori, ampak hud potres nastane, grom
in blisk, in da vse zbeži, svetnika pa sta po angel;u
rešena in kmali potem mirno v gospodu zaspita.

k) 8v. Akvilina  (f l. 293).

Akvilina je bila v Feniciji rojena. Očeta je že prav
zgodaj zgubila; mati jo je jako skerbno odgojevala in učila
Boga nad vse ljubiti. Deklici so materne besede z božjo
pomočjo čudovito lepo oblažile mlado serce; od zgodnje
mladosti je Bogu zvesto služila. Njeno blago serce je
bilo tako polno svete ljubezni do Jezusa, da je rada
tudi druge spodbudovala; in ne brez vspeha. Prišle so
celo ajdovska dekleta in gospe jo poslušat in njene be¬
sede so jih tako ganile, da so postale kristjane.

Pa tudi v Fenicijo je prihrulo rimsko preganjanje.
Posebno huduje bila zatožena pri oblastniku Voluzijanu
Akvilina, takrat 13 let stara, češ, da celo ajdovske žen¬
ske spreobrača. Kakor drugod, se tudi tukaj poskuša
naj pred s prijaznim prigovarjanjem. Ker je še tako
mlada, ji pravi Voluzijan, ji hoče rad prizanesti, ako
zapusti kerščanstvo in časti malike.

158

Akvilina pa mu pogumno odgovori: „Nič mi ni
treba prizanašati; le neusmiljen bodi, če hočeš, in vse
muke poskušaj nad manoj; videl boš potlej, da naše
moči so po Kristusovi kervi tako krepke, da jih ne mo¬
reš upogniti.“

Te besede ga tako razserdijo, da beriču zapove,
naj deklico s pestjo v obraz bije. Na to zaničljivo reče:
„No Akvilina, ali ti dobro diši začetek mučeništva?"

Deklica odgovori: Nisi hotel s tepenjem prizanašati
oni, kije po božji podobi vstvarjena; zato tudi Bog tebi
ne bo prizanašal/'

To poglavarja še bolj razdraži. Dvema rabeljnoma
zapove , naj jo deneta na tezavnico in z ostrimi biči
dolgo pretepata. Zmiraj je še menil, da bo mogel upo¬
gniti njeno voljo in jo odverniti od Kristusa. Pa Go¬
spod je dal svoji služabnici nadčloveško moč; dolgo in
strahovito terpinčenje je prenašala brez pritoženja; in
ko jo oblastnik spet nagovori, mu še odgovora ne da.

Neznansko je to peklo Voluzijana, da kerščanske
deklice ne more premagati. Zatoraj poskuša še s huj¬
šim mučenjem. — Železna šila ukaže razbeliti in Akvi-
lini ušesa in glavo ž njimi prebadati. Bolečine, ktere je
pri tem čutila, so bile tako velike, da je omedlela in
kakor mertva obležala.

In so tudi res mislili , da je že mertva. Zato jo
ukaže Voluzijan iz mesta nesti, da bi bilo zunaj njeno
truplo psom in pticam v živež.

Cel dan je tako ležala tam zunaj na polji. V na¬
slednji noči pa se ji angelj približa in ji zaceli vse rane.
Potlej ji veli, naj se verne k Voluzijanu in mu po¬
kaže, kako je bilo brez vspeha vse njegovo prizade¬
vanje.

Pogumno in brez straha stopi ozdravljena Akvilina
pred Voluzijana in mu pravi: „Ali še ne spoznaš moči
Kristusove? če si tudi po svoji duši slepec, verjemi
vendar svojim telesnim očem; tukaj sem, le poglej me, jaz
sem Akvilina in stojim zdrava pred teboj!“

Voluzijan se neznansko začudi, ko zagleda pred
saboj deklico , ktero je že mertvo mislil. Pa prestraši
se tudi tako zelo, da se dolgo ne more umiriti. Pa pri
trdovratnežu tudi to nič ne opravi. Urno pozabi strah

1&9

in zapove Akvilino, hrabro braniteljico kristjanov, z me¬
čem umoriti.

Mlada svetnica se zelo razveseli, ko zasliši tako
sodbo. Na glas se zahvaljuje Kristusu svojemu Gospodu.
Zdaj jo peljejo precej na morišče. Tam prosi dovoljenja,
da bi smela nekaj časa še moliti. To se ji dovoli: in mo¬
lila je. gotovo da celo uro z ginljivo pobožnostjo. In
glej! h koncu molitve, še preden se je rabelj z mečem
dotaknil njenega vrata, se počasi zgradi na tla in mirno
izdihne svojo preblago dušo.

Rabelj pa le hoče spolniti, kar mu je ukazano, in
že mertvi odseka glavico. Kristjani spoštljivo pokopljejo
njeno truplo; na grobu se zgodi mnogo čudežev.

Z) Sveti deček Ciril  (f l. 260).

Ciril je živel v Cezareji v Kapadociji, kjer so bi¬
vali njegovi bogati in imenitni, pa še neverni starši. Ci¬
ril pa je bil že v pervi detinski dobi udan pravi veri.
Kdo ga je v veri podučeval — ali pestunja, ali kteri
sužnjih ali tovaršev — nihče ni mogel vedeti. Vedno je
imel v ustih presladko ime Jezus; imenoval se je krist¬
jana, še preden je bilo misliti, da sploh kaj vč o ker-
ščanstvu; naj raje je mislil in govoril o tem, kako bi
Kristusa poveličeval. V pokorščini, pridnosti, dobrotljivo¬
sti in kratkosti se je tako odlikoval, da so še drugi otroci
njegove starosti ga želeli posnemati, in da si je vsih
serca pridobil — le serca lastnega očeta ne !

Ajdovsko serce očetovo je ostalo tako terdo in
merzlo, da ga niso kar nič ganile preljubeznjive čed¬
nosti dečkove; še očital in žugal mu je ter tepel ga
brez naj manjšega vzroka. Toda moč^sv. vere je dečka
navdajala s čudovito stanovitnostjo. Cem bolj ga je oče
obsipal z zaničevanjem in karanjem in tepenjem, tem ve¬
selejše se je Ciril imenoval kristjana. Pa ne le imeno¬
val se je kristjana , ampak tudi obnašal se je v vsih
okoliščinah po kerščansko. Vse neusmiljenosti je pre¬
našal s krotkim in veselim sercem, vedno pripravljen
še več terpeti za Jezusa; očetu je po vračal terdoserčnost
s priserčno ljubeznijo in postrežljivostjo. Toda terdi
mož ostane neobčutljiv in raste v zlobnosti in sovražnosti,
kakor blagi sinek v čednosti in ljubezni.

1'60

Nekega dne ukaže Cirila tako silovito pretepati,
da je njegovo šibko telo vse z ranami pokrito. Na to
ga vpraša, če se hoče kerščanstvu odpovedati; in ko
deček odločno odgovori, da ne, ga merzločutni oče za¬
podi od hiše, mu zapre vrata za zmiraj, se mu popol¬
noma odpove in mu dedšino odreče.

Tako postane dvanajstletni deček Ciril zapuščena
sirota, ranjen, zaveržen berašk otrok. Pa mladi svetnik
se za to nič ne zmeni in pravi, da to, kar je zgubil,
je celo malo proti bogastvu, ktero vera obeta.

Vsled tolike otročje serčnosti se zavzame vse me¬
sto : kristjani hvalijo Boga, ki si male in slabotne iz¬
bere v svoje poveličevanje; malikovavci pa se gadje
serdijo, da jim mali deček z neslišano prederznostjo
malike zaničuje. Ce so bili že otroci taki, kaj so imeli
še le od mož pričakovati ?

Mestni sodnik zapove vojščakom, naj dečka po¬
iščejo in k njemu pripeljejo. Deček pride. Sodnik mu
hudo žuga, ako se ne odpove kerščanski veri; pa
hrabri otrok se ne da preplašiti.

Sodnik zdaj oberne na prijazno stran in mu pri-
lizljivo pravi: ,,Otrok, vse tvoje zagrešenje ti hočem pri¬
zanesti, in tvoj oče ti hoče tudi odpustiti, zopet te hoče
v svojo hišo sprejeti in te postaviti za svojega dediča,
ako le hičeš spet pameten biti in spoznati svojo no¬
rost."

Ciril pravi: „Ce neprijazno ravnajo z menoj , to
me veseli, ker me bo Bog tem prijazniše sprejel. Vesel
sem, da sem pregnan iz očetove hiše, ker bom v toli¬
kanj lepši stanoval. Veseli me, da sem reven, ker bom
prejel večno bogastvo in dobre smerti se kar čisto nič
ne bojim, ker pričakujem boljše življenje."

Zdaj sodnik glasno zapove , naj ga zvežejo in na
morišče peljejo: skrivaj pa ukaže, naj ga le z žuga-
njem samo strašijo ter mu pokažejo meč, tezavnico, ger-
mado itd. , sicer pa mu naj še nič žalega ne storijo.
Tako se zgodi. Grermado zažgejo; zgrabijo Cirila, kakor
bi ga hoteli na njo vreči; zamahujejo z bičem, bližajo
se mu s kleščami in železnim grebenom ; deček ostane
miren in vesel.

161

Rabeljni pošljejo sodniku sporočilo, da Ciril se
nič ne joka, se nič ne boji, ves je pripravljen za smert :
kaj jim je toraj storiti?

Sodniku je žal za Ijubeznjivega otroka. Spet ga
pred se pokliče; še ga meni podučiti ali pregovoriti.
„Zdaj si videl ogenj in meč, otrok moj!' 1  mu reče;
,,to lahko umori; premisli se toraj, da ti oče spet od¬
pre svojo hišo in te sprejme za dediča.“ — „0 gospod,“
odgovori svetnik, ,,kako mi je žal, da si me dal nazaj
poklicati, da je bil zastonj zažgan ogenj in meč zastonj
nabrušen! Hiša, v ktero grem stanovat, je veča kakor
hiša mojega očeta in dedšina mojega Grospoda je obil¬
nejša od dedšine očetove. Hitro me ambri, da jo kmali
sprejmem!“

Kaj tacega se pa sodniku že preveč zdi; sveto
stanovitnost dečkovo ima za prederzno nepokorščino,
ki mora kaznovana biti. Svetemu otroku napove smertno
sodbo: z mečem bodi umorjen. Vsi okrog stoječi so ža¬
lostni, ker se jim smili; le Ciril je vesel. Vsi so do solz
ginjeni, on pa jim očita rekoč: „Veselite se vendar, da
mi je terpljenje v delež! Ali ne veste, kako veliko
upanje imam? v kako veličastnem mestu bom stanoval?
O privoščite mi, da darujem svoje življenje!“

To so bile zadnje besede Izletnega mučenca, k,
veselo da pod rabeljnovim mečem svoje časno življenje
da večno nastopi.

m) Tri svete sestrice  (f l. 120).

Ob Času cesarja Hadrijana je živela v Rimu bla¬
gorodna gospa, Zofija imenovana. Imela je tri hčere.
Najstarejša se je imenovala (v gerškem jeziku) Pistija
in je bila 12 let stara; srednji je bilo ime Eipija in je
bila ds e leti mlajša; naj mlajša je bila stara 9 let in
se je imenovala Agapeja. Perva materna skerb je bila
svoje otroke v kerščanski veri dobro podučiti in lepo
izrediti. Vse tri so dobro mater rade ubogale in jo zelo
ljubile; tudi med seboj so se kaj rade imele. Življenja
so bile tako pobožnega in govorjenja tako modrega, da
so celo mnoge nevernike pridobile Kristusu.

Ugledi. m. 21

162

Ko rimski oblastnik zve za to bogoljubno druži¬
nico, jo gre nevtegoma tožit cesarju. Cesar jih pokliče
pred se in jih sam sodi.

Naj pred nagovori deklice in jim svetuje, naj ni¬
kar ne poslušajo svoje matere, ampak njega, ki jim
dobro hoče. Obeta jim bogastvo in čast, če njega ubo¬
gajo in se odpovejo materni veri; če pa ne, jih čaka naj
hujše terpljenje.

Na to mu ena izmed deklic odgovori: „Tvojih
daril ne iščemo in tvojih muk se ne bojimo. Za nas
kristjane ni večega veselja, kakor terpeti za Jezusa, ki
nam je dal to menljivo življenje, pa nam tudi večno
zaslužil s svojo kervjo.“

Te odločne besede precej prepričajo cesarja, da z
besedo ne opravi nič, zato prične koj z mučenjem.

Perva je na versti Pistija. Najpred jo do kervavega
pretepajo in hudo ranijo, potlej jo z bakljami žgejo in
v vrelo smolo veržejo. Pa milost božja je bila v devici
močnejša, kakor vse bolečine, in kar bi sama ne mogla
preterpeti, to ji je odvzela vsemogočnost Jezusova. Ogenj
se je ni lotil, zgubil je takorekoč za njo svojo moč.
Sodnik jo zapove ob glavo djati.

Deklica se poslavlja najpred pri materi: „Vidiš,
ljuba mati! koliko dobroto mi skazuje Gospod Jezus;
toraj le še dalje me podpirajte s svojo molitvijo v mojem
boji." — Potlej reče sestrama: „In ve dve, preljubljeni
sestrici, ne bojte se za Kristusa prestati tako slavno
smert. Eno mater smo vse imele in smo skupaj rastle;
zato naj bo tudi naša smert skupno in naš odločni sklep
sestersko zedinjen." Jokaje poslušate sestrici te besede
in z materjo vred se z ginjenim sercem poslovite in
blagrujete srečno mučenko.

Potlej pride na versto Elpija. Sodnik meni, da jo
je scsterno terpljenje preplašilo in omečilo, zato jo z
lepo besedo povabi, naj malikom daruje. Ona pa mu
odgovori: ,,Veš, da je moja sestra ta, ki je ravnokar
umerla. Tedaj vedi, da ji hočem biti sestra tudi po sta¬
novitnosti."

Tudi njo najpred neusmiljeno pretepajo, potlej pa
v razbeljeno peč veržejo. Ali ogenj ji ne škoduje. Še
s hujšim jo strašijo, ona pa na tihem moli za stano-

163

vitnost. Velik kotel napolnijo b  smolo in žveplom in
velikausk ogenj zanetijo pod njim. S tem hoče tudi
najmlajšo sestro strašiti in mater. Pa preden veržejo
mučenico v razbeljeno pekočino, se na božje povelje
kotel razpoči kakor steklo; vse se razlije in še konča
več rabeljnov. Ker je ne more drugače, jo umori tudi
z mečem.

Zdaj ostane le še devetletna Agapeja Veselo pre-
terpi enake bolečine, kakor njeni sestri. Tudi njo Bog
čudovito varuje in ohrani; tudi ona je slednjič obsojena,
da se ji glava odseka.

Veselo jo spremlja mati na morišče ter glasno
kliče: „0 jaz presrečna mati! S koliko milostjo si me
o Bog počastil, da si moje preljube otroke z mučeniško
krono ovenčane sprejel v svoje kraljestvo! Tukaj vidim
angeije, ki čakajo še na te moje dete! Pojdi tedaj, hiti
k ženitnini, ki jo že obhajate tvoji sestri.“

Agapeja še zapoje slavo Kristusu in — meč ji pre¬
seka vrat.

Mati pobožno pokoplje vse tri hčerke. — Tretji
dan pride na grob svojih otrok molit, Med molitvijo
tudi ona mirno in sladko v Gospodu zaspi. Truplo
svete matere položijo poleg svetih hčerk, da bi vse šteri
skupaj čakale veličastnega vstajenja.

n) Nedolžni otročiči betlehemski  (f l. 1).

Ko sem bil še sam učenec nižih šol, nas je skerboa
gospodinja (Bog ji poverni vso njeno skerb in dobroto
v večnosti!) ob nedeljah peljala k sv. Petru h kerščan-
skemu nauku. Ob taki priliki smo večkrat ostali pred
tistim stranskim oltarjem, na kterem je tako lepo na¬
slikana podoba „nedolžnih otročičev," ki so v Betlehemu
v tako zgodnji mladosti svoje življenje dali za novoro¬
jeno Dete božje. Ne vem, če mi je še ktera podoba iz
mladih let tako v živem spominu, kakor le-ta. Zato bi
pa tudi rad videl, da bi še vi gostokrat mislili na bet
lehemske otročiče.

Sv. evangelist Matej nam to pretresljivo zgodbo
ob kratkem 'takole pove: „Ko je Herod videl, da je od
modrih zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in
pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v

164

vsih njegovih pokrajinah po dve leti in manj starih,
po času, ki ga je bil od modrih izprašal. Takrat se je
dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremiju preroku
ki pravi: Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik;
Rahela je jokala po svojih otrocih, in se ni dala utola-
žiti, ker jih ni več.“

Res kratka dogodba, pa kako veliko ima v sebi!
Le prevdarite sami: prav vsi dečki, ki niso bili čez
dve leti stari, morali so umreti v grozovitih bolečinah.
Ker je bilo vojakom na tem vse ležeče, da bi bili umo¬
rili Jezusa, kterega pa niso poznali, gotovo nobenemu
niso prizanesli. Od hiše do hiše so hiteli in vse preis¬
kali. Iz rok so materam otročiče tergali, iz posteljic so
jih jemali, z ostrim mečem so jih prebadali, sekali in
morili. Kdo bi popisal mili jok in obupno glasno žalo¬
vanje vžaljenih mater, ki so v nedolžni kervi videle
ležati svoje ljube otročiče!

V celem mestu so vojaki tacih otrok pač veliko
veliko našli; pa ne samo v mestu, temuč po vsih betle¬
hemskih pokrajinah so vse pomorili, kar so jih našli.
Tedaj, če tudi ni v sv. pismu število pomorjenih pove
dano, si lahko mislimo, da jih je moralo saj kakih sto
biti če ne več.

Kako lepa družbica, kako veličastna zmagovalna
vojska malih in naj manjših, ki so že s svojo nedolžno
kervjo bili kerščeni, še preden je Jezus sveti kerst po¬
stavil.

Kako srečna res se nam mora zdeti ta angeljska
družba nedolžnih otročičev, če si jo ogledamo z očmi
svete vere! Pač srečni so bili, da so smeli za Jezusa
umreti, v tako zgodnji mladosti, ko še njegovega Imena
niso mogli klicati. Svet so premagali, še preden so ga
poznali; komaj so začeli živeti, že darujejo svoje nežno
življenje, da se jim zamenja za večno. Pervenci so iz¬
med vseh brezštevilnih mučencev vsih dežel in vsih
časov, ker so pervi za Jezusa kri prelili; pa saj še ne
tolikanj za Jezusa, ampak celo namest Jezusa so dali
svoje nedolžno življenje Blagrovati jih moramo zastran
take zgodnje zmage. Znabiti bi se jih bilo mnogo iz
med njih pozneje na napačno pot zgubilo in bi bili
enkrat z druzimi vped vpili zoper Jezusa: ,,Križaj ga.

165

križaj ga!" ali pa: »Njegova kri naj pride nad nas io
nad naše otroke!" Zdaj pa so zavarovani za vso ve¬
čnost : o blagor se jim !

Zato sv. Cerkev z veliko vnemo slavi njihov spo¬
min in obhaja njihov praznik z osmino. Častite jih tudi
vi, in prosite nje in vse druge, ki so za njimi življenje
dali za Jezusa, za naj večo in naj potrebnišo milost:
junaško stanovitnost do konca!

10. Sv. Tarcizij.

(Za pervo sv. obhajilo.)

Še tebi, o preblaga čeda
Nedolžnih jagnjet snežnobelih,
Zdaj zadnja naj velja beseda;
Saj dni tak srečnih, — tak veselih
Ne bo več, kakor je presrečni dan,
Ko pervikrat je k vam prišel Gospod!
O rajski dan, veselo praznovan,
Milejši naj vam bo, kot rojstni god ;
Naj nikdar vam ne gre iz spomina;
Naj več ne zajde Solnce sreče tč!

Varujte zvesto Boga Sina,
Ki pervič ste prejeli Ga v serce!
Le hrabro vedno se vojskujte,
Da greh in strasti Ga ne prepode!
Zato prelep izgled še čujte:

1.

Kervi kerščanske že obilo
Prelili trinogi so kruti,
A spet preganjanje nemilo
Pričeli so glavarji Ij uti:

V desetič se morija ponovi,
Morija strašna, strašno klanje;

V potocih teče spet nedolžna kri
Kristjanov, — oh, hudo je zinje!

166

Tje v Rim zdaj misli obernimo,
Tam dvojno družbo obiščimo.
Poglejmo najpred one v ječi,
Ki jutri že zverine, meči
Življenje v hudih mukah jim vzemd.
O glejte, kak veselo, kak lepo
Za sveto smert je pripravljanje!
Že davno svetu dali so slovo,
Zdaj krone je pričakovanje, —
Oj, kmali bode jim plačilo!
Na zemlji le še to samo žele:
Pa zadnje sveto obhajilo
Bi dalo jim pomoč, pogum v sercč.
Pa kdo Popotnico prinesti
Prederznil pač se bode v ječo k njim ? —
Sovražniki bi kar na cesti
Pobili ga. —

Pa drugo družbo,
Ki skrita v Katakombah pod zemljo
Obhaja sveto božjo službo,
Ogledati si zdaj še moramo.
Že sveta maša je končana,
Pripravljeno presveto je Telo.

S terme! ga moli družba zbrana
Ter čaka, kaj duhoven poreko.
Pastir častit se okrog ozrejo
In iščejo z očmi junaka,
Kateremu zročiti smejo

Jed Božjo čedici, ki čaka,
Zaperta, — smerti mučeniške.
In preden družbe te svetniške
Utegnil kdo se je oglasiti,
Poklekne že, začne prositi

T a r c i z i j , deček trinajstleten,
Nedolžna duša, strežnik spreten;
Roke steguje in obeta,

Kak varna bo Skrivnost presveta,
Če njemu bode izročena.

,,Premlad si še,“ mu mašnik pravijo.
,,, S tem ravno bo zagotovljena

Se naj bolj varnost moja. — O dajte no!““

167

Spet prosi tak genljivo, tak gorko,
Da lica zaradi, solzi oko.

Namestnik Božji zdaj odjenja,
Ne more nič več se vstavljati:
Zastavo večnega življenja
V posodi jame zavijati,
Na persi skriva med obleko mu,
In za slovo ga podučuje :
,,Pomisli, kak zaklad sprejel si tu 1
Kristjan nevarno zdaj potuje;
Ogibaj šumnih tergov se in cest
In vedi, da se psom metati
Ne smč nikoli svčto! — Boš li zvest?"
„,,O, raji čem življenje dati,
Kot Jezusa Boga zgubiti!""
To komaj utegne odgovoriti
In berž gre deček ognjeviti.

*

♦ *

O ljuba mladina, ti tudi je dana
Pri mizi Gospodovi angeljska hrana.
Pa ne med obleko skrivnostno zavito,
Temitč na prestolu nedolžnega serca zvesto
Po tesnih in stermih stezah zmagovito
Med svetnim ti šumom hraniti bo Rešnje Telo.
Vas vprašam: Li hočete zvesti ostati?
Mi hočete, kakor Tarciz, obljubiti:
„0 rajše življenje mi hočemo dati,
Kot svojega Jezusa kdaj kolj zgubiti?!"

II.

Korakov urnih stopa akolit, *)
Ogiblje se ljudi množice,
Na sveti Kruh skerbno zavit
Pobožno sklenil je ročice.
Le dno v sercu vedno skerb ima,
Samo ta misel zmir navdaja ga,

*) Akoliti so se imenovali nekdaj cerkveni strežniki, ki so
bili s posebnim nižjim redom posvečeni za svojo službo pri oltarji.

V onih nevarnih časih so smeli tudi neduhovni nesti presv.
Rešuje Telo takim, ki niso mogli sami priti k sv. obhajilu.

168

Da skor poslanje mu zročeno
Bi bilo srečno doveršeno.

Gospa ga neka opazuje
Spred praga svoje lepe hiše,
Ko memo gre, in občuduje
Lepoto angel iško, ki ni še
Je take pri otrocih videla;
Skrivnostno bitje zdi se ji iz neba:
O kaj bi vendar hotla dati,
Ko takemu bi bila mati!
Za svojega sprejeti hoče
Ter kliče dečka Ijubeznjivo:
,.0 ljubo dete, ni li vroče
Ti, ker hitiš tako marljivo?

O stopi malo v sobo mojo,
Da si počiješ in mi vse poveš,
Kje hišo imajo starši svojo,
Kako ime ti je in kar še veš!“
,,„Tarcizij sem, jaz sem sirota,
Ni mojega, kot le dobrota;
Tak kraj je moje stanovanje,
Ki bil za vas bi milovanje. . .
Pa oh, gospa! pustite, naj hitim,
Nalogo važno, sveto berž zveršim!
Ne vtegnem nič, se mi hudo mudi!"" —
„Pa jutri pridi, oh obljubi mi;
Saj hiša lahko je dobiti."
„,,če bom še živ, res hočem priti 1 " 1
Prijazno reče in se poslovi. —

Gospej se zdaj še vse bolj čudno zdi.
Neverna še, je bolj zvedava,
Za njim hiteti namerava.

Enako vabilo
Stoterno slepilo
Vas bode v življenji.
Mar smem se zanesti,
Da bodete zvesti
V mamljivem vabljenji?

Vas serčno želenje
In grešno hlepenje
Kaz pot bo vabilo;
Tn svet ves hudobni
In zgled ne menj zlobni
Vam delal bo silo.

169

In satan lažnjivec
Vam bo pohujšljivec;
Bo hotel končati,
Kar nagnjenje lastno,
Pohujšanje strastno
Pustilo je stati.

Tarči zija vnema

Naj zmir se posnema:
In v vsaki skušnjavi
Zveličar ostal bo,
Pri vas zmagoval bo —
Prav v vsaki težavi!

IH.

Poskušnjo pervo hrabro je prestal
Tarcizij, a še hujša mu preti.
Zagleda dečkov radostno druhal
Na prostem kraji, kjer se nadjal ni.
Ti ravno k igri so se zbrali
In v ta namen se preštevali.
„Še manjka enega", zdaj zakriči
Druhal, „Tareizij ! naš tovarš si ti,
Zato se bodeš z nami zdaj igral."
„,,Bi rad se, dragi ! z vami radoval ,
Pa zdaj ne vtegnem, mi ni mogoče!""
Ga prime eden, tepsti hoče:
„Le stegni sklenjeni koj roki.
Da naredimo krog široki!“ —
,,,,Prevažno je poslanje moje,
Zamudil bi dolžnosti svoje :
Pustite me, vas prosim prav lep6!"“

In kar se zdaj zgodi, je prestrašno,
Da skor ne upam si povčdati
Močan in zloben deček vpije:
,,Kaj skrivaš? Moraš nam pokazati!
Kaj neki roka skerbno krije?
če list je skriven, daj sem meni,
Bom hranil jaz; —■ roke razkleni!"
Svetnik roke tesneje sklene,
Skrivnosti stiska dragocene
In milo kliče: ,,Ne, ne! nikdar ne! ‘
In zlobnež: ,,Hočem videti, kaj je!"
Na to ga zgrabi, vlači, suje:
Z ljudmi se prostor napolnuje.

Velikih, malih se nabere zbor,
In nenavaden gledajo prizor :
Močneji šibkega pretepa,

Izglodi. III.

22

170

Bi rad mu vzel, kar skrivno nosi;
Nebeška moč pa roke sklepa
Svetniku, ki terpi le in prosi,
Razžalniku nič ne povrača.

In videti, da ne premore ga,
Se drug do druzega obrača
Vprašaje: „Kdo je? Kaj je neki ta?'“

Nek mož bogat, nasprotnik Kristusov,
Nasmehne se in ljudstvu reče;

,,Kdo neki bo? Sovražnik je bogov;
Kristjan skrivnosti nese v ječe.“
In kakor dregnil bi v čebelni panj,
Alj če kedo osi razdraži,
Od vsih strani tišči vse, vpije vanj :
,,Kristjan, pokaži! kaži! kaži!“
,„,Dokler živim, nikdar! nikoli! iu<
Odločno govori in moli.

Zdaj vdari ga krepak kovač s pestjo.
Svetnik omahne, kri ga obliva,
In brez števila vdareev z vso močjo
Nedolžni deček še dobiva,
Da ves kervav in ranjen zgrudi se. —
Pa še na tleh junaško se bori,
Nepremakljivo sklepa še roke
Na persi, akravno pol mertev medli, —
Oh, zdaj zdaj bo premagan!!

Toda : ne!
Nenadno nek junak priteče
In urno razpodi, razmeče
Druhal razkačeno in besno:
Na vse strani, na levo in desno
Zbežijo zlobneži, se pozgubč.

Na to poklekne blagi orjak na tla
(Kristjan je namreč, mu Kvadrat je ime)
V naročje k sebi vzdiga ranjenca;

Ravna ž njim rahlo, ljubeznjivo,
Kot streglo bi serce mu materno;
Solze teko neprenehijivo.

Svetnik se spet zave — pogleda,
Kvadrata častnika spozna oko, —
Pa lica so mertvaško bleda.

171

„Tarcizij! si mar hudo ranjen ?“
Vojščak sočutno ga popraša.

,,„O, kaj jaz? — Bog je tukaj hranjen,
Skrivnost presveta je tu naša!

O varuj ti jo mesto mene!‘*“
Častitljivo na ramo dene

In nese — sladka mu je butara —
Ne le mučenca vmirajočega,
Temveč mučencev vsih Gospoda.
Pobožni mili dečka zdihljeji —
So pesem nežnega laboda.
Omahne glava v omedlevici —
Bokč tišče presveto še telo.

Na poti ju nikdo ne moti;
Gospa le neka zre začudeno,
Ko pride blizo nju nasproti.
Prestrašena zavpije tožno:
,,Tarcizij! oh je li to možno?
Obličje ravno kar tako lepo,
Kervavo zdaj, bledo, vse ranjeno!
Oj, kdo je mogel to storiti ?“
,,Gospa preblaga!“ reče ji Kvadrat,
,,Neverniki so siloviti
Ga stepli, da že diha zadnjikrat,
Namčnili mu smert, ker je kristjan!“
Gospa prav blizo stopi mu na stran,
Kervav obraz si ogleduje: —
Še živ je, še mu žila kljuje *—
Odpre oči — se rajsko nasmehlja —
Vmerje! —

Gospo pretrese pogled ta,
Postala kmali je kristjana.
Kvadrat ga v Katakombe nese,
Kjer pred je bila družba zbrana.
Duhovniku se roka trese,
Ko jamejo mu odgrinjati
Skrivnosti, kterih še o smerti
Ni nehal zvesto varovati.

Tak žalostni so, tak poterti,
Da gorke solze jim na tla teko.
Potem slovesno ga pokopljejo. —

172

Na prošnjo njega tudi se zgodi,
Da verni v ječi so obhajani.

* *

PaČ nauk le te zgodbe je jasen :
Zvestobe to zgled je prekrasen.
Nad vse naj tud vam stanovitnost velj't,
Zvestoba do konca le krono poda.
Naj stalna junaška zvestoba
Vas vsaeega spremlja do groba!
Na novo ste spet obljubili,
Da Jezusa boste ljubili.

Spolnujte do konca obljubo zvesto
Serce mu za zmiraj darujte serčno:
„Serce Ti, o Jezus! daritno
In Tebi umerjemo, živimo
V nesreči in v sreči in v boji, —
Zmir! — živi in mertvi smo Tvoji!!


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

llfiriiLllllllHIIIIIIIIHI llllllillifllillfUlIKlillllfill U

1

iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiniiiiiliiniiiiiiiiiiii.1 imiii i inniiii i i i i i  1111 f: