NftROO vII VESTNIK NATIONAL HERALD. Največji slovenski dvt v Zedinjenih držav ' ' The Largest Šemi-Wee! r-. the United States of Anr ^ jfi r ' DULUTH, MINN., MONDAY, JUNE 30, 1913. — PONEDELJEK, DNE 30. JUNIJA 1913. Volume II. — Le L IMENOVAN NAMESTNIKOM IMARA. iS x VLADA POSTAVILA HAYDEN-A. DA BO ZASLE- N , PACIFIČNE homatije. m. s. sullivan je x „ a«FBNI zasledovalec belosuženjstva (N SLEPARIJ V SAN FRANCISCO. SODNIK D00LING bo predsedoval pri OBAVNAVAH. VLADA V STRAHU VSLED KOREJCEV. Zvezna vlada vznemirjena radi kalifornijskega dogodka. Pre¬ iskala bo vzrok za pre¬ gnanstvo Jutrovcev. . ;/o' i in ton. D- C- 27- •i un!ja “j 4 \Vilson je imenoval ^ Sayd en so( ^ n ' ka . kot r ,viinika Jing zveznega okrajne. ,t a> oziroma zveznega dnika za severni del Kalifornija. . Sullivan bo posebni v zadevi Caminetti. uosuženjskih slučajih in S , Fual Co. sleparstva. ett i in Uiggs sta oženje¬ na bogataša, in sta obdolžena, da sta odpeljala dve mladi dekleti iz Kalifornije v Arizono v nenrav tfe svrhe. Western Fuel Co. je ob¬ dolžena zarote s carinskimi ura. dniki in sleparjenja zvezne vlade pri colnini. Hayden bo zasedel mesto prej. snega pravdnika Me Kaira, ki je odstopil, ker je generalni zvezni pravdnik nič Reyndds preložil te obravnave. A BANKA. 'ovnom prosu »žb sholm.l nikoi balkanskih v atrijske ilik, naznffi] a celoletno 1 NIK”, in t' razdene “gnezdo KLOPOTAČ. . Cal., 30. junija, V Sie- ^ijonalni gozdni rezervi na. , blizu Peckinpau hriba tr- kač klopotač, katero so z dinamitom in pobili »kač klopotač. i vladna vslužbenca, ki sta j gozd, dospela sta do gru- menja. ki je bila živa klo. t.Vtaknila sta 25 palic dina¬ mi razpokano skalo, kjer je ii golazen svoj dom, in po eks j sta našla ostanke nad sto s so merile žive od dok ne kače do pet in pol 'obi>a sta rep patri j ar. 115 klopotulj. Ding- “sel samo vrb skalna- in moža sta slišala sikanja, ki je prišlo iz i razpoklin, ko sta štela i prve razstrelbe. t rad sliši o moriji kač na • Odkar je kača zapeljala i v raju ima človek srd ■ in zato tudi mi radi pri. J novice o kačah. UMOR SPODLETI SAMOUMOR USPEŠEN. Mihvaukee, Wis., 26. junija. Herman Bork, 30 let star, se je vsmrtil včeraj z vstreljenjem po¬ tem ko je vstrelil na svojo ženo z mnenjem jo vsmrtiti. Zakonca sta se prepirala, in v jezi spozab,il se je mož in je hotel napraviti konec obema. Mrs. Bork ni nevarno ranjena. Washington, D. C., 27. junija. Zvezna vlada je v skrbeh radi zo¬ petnega morebitnega navskrižja z Japonsko, ker so beli delavci in njih pristaši pognali iz vasi River side tolpo Korejcev, ki so bili v- službeni za obiranje marelic. Azijate je importiral kapital, zato ker računajo Mongolci za o. hiranje sadja po 3 cente manj pri škatli kot beli delavci. Japonski generalni konzul v San Francisco, Cal., se je zavzel za svoje podanike, in kakor hitro bo. dobil stvar japonski poslanec v Washington, D. C’., v roke, bo zopet naloženo novo breme na Bryan-a, da se bo pritožil pri ka¬ lifornijskem governorju in kle. če plazil pred pritlikovo, a zavedno in bahaško Japonsko, ka¬ tere se Združene države bolj hoje kot hudič križa. W1LS0N BO GOVORIL V GETTYSBURG. PA. K Predsednik je slični petdesetletnici rani z vseh lenil udeležiti se vojske. Vete- krajev Arne. rike romdjts v mesto krvave zgodovine. dr, Vv ashingtoR. 1>. ( ., 28. junija, Predsednik VČllson je sklenil vdeležiti se poftoletnega jubileja vojske pri-Getasburg dne 4. ju. lija. BrzojaviJjif^overnorju drža¬ ve Pennsylvižfiy;. da bo držal kratki govor jfjeteranom. Predsednik jtep. sklenil, da ne zapusti vladi« stolic,- dokler je kongres v zaš-dan ju; pensilvan¬ ski poslanec "Mline r ga je prego _ voril, da se jemMpiisHl in bo na¬ govoril veterane ha polju, kjer se je pisala ptj|50 leti zgodovi a IteVlA -i -'"'M. na veteigjJe v a ' VJ0 - -r i ■ + . • \ eteram pi. tovariši m prijatelji »»SLP° stotinah s posebnimi vseh daljnih in bližnjih ‘-jf^erike k zgo. devinskem 4 Mesto je m 4500 prebiv vlada posla no za veter kuje okoli Perm,silvaniji 000. v prid Jga d" Get 1 t ' ys 1 bur t i j,,Mateje le kacih ato je zvezna ‘e in posteljni- erili se priča- Legislatura glasovalu $35, eteranpiii ČOLN SE PREBRNE ZALJUBLJENCA UTONETA. T greh i Stevens Point. Wis., 27. junija Dijak \Vah-er -Voig-t in .gospoclig čna Rose Krueger sta.se vozita čolnu po reki \V5sednsitl. Preiin-ni-' ti sta hotela sedeže, vsled česar se je čoln prevrnil, in oba sta -vto- nila. SLEPARSTVO Z ZAVAROVANJEM ZOPER OGENJ. Chicago, 111., 27. junija, Wi - lliam L. Titus, zastopnik neke New Yorške zavarovalne družbe, je obdolžen, da je pošiljal družbi izmišljena poročila in cenitve ško de po ognju, kateri se ni v 'resni- ( vojvoda ^utherlandski, ki je po¬ či pripetil. sedpval izvep ruskega carja, Odškodnino si je vsikdar pri. največ zemlje! držal, in tako je spravil v Svoj j Sufherland je lastil v škofiji Ukoro poldrugi -miljen a k rov zem. 1 ijišč, in nad štiri miljono akrov v različnih H sveta, največ v za PRIZNA NEZVESTOBO IN SI VZAME ŽIVLJENJE. Dr. Griffin vsled izpovedi žene skoro zblaznel. — Zapeljivec je lekarnar in državni uslužbenec Hart. Minot, N. D., 27. junija, Mrs. Griffin priznala je ljubezensko življenje z državnim varuhom div jačine Mr. Hartom v pričo svoje¬ ga moža, zdravnika Griffin, svo. jih starišev in gospe Hart, in ta¬ koj potem pognala si je v možga¬ ne kroglo iz samokresa in obleža. la je mrtva. V dveh pismih prosi moža od - puščenju, in da naj bi ne imel ne¬ ki gotovi pogrebnik ničesar opra. viti z njenim truplom. Dr. Griffin je kot blazen vsled izpovedi žene in njenega samomo¬ ra hodil po mestu z revolverjem v roki dok mu ga niso odvzeli ljudje, ki se grozno srdijo na Hart-a. Dr. Griffi je ovadil Hart.a vsled zakonskega motenja. V ob¬ tožbi je obdolžen zoperpostavne- ga življenja z Mrs. Griffin čez tri leta. Hart je poleg državnega vsluž. benja tudi lekarnar. S smrtjo Mrs LOV ZA GREHI WILS0N-0VE UPRAVE. BULL MOOSERJI IN REPUBLIKANCI DELUJEJO ZO PER PREDSEDNIKOV VLADNI NAČRT. NAJELI SO POSEBNE PISATELJE, KI BODO SKUŠALI IZ¬ PODBITI ZAUPANJE V WILSONA. Griffin zgubila sta mater. dva otroka ANGL .VELEPOSESTNIK JE UMRL. London, 27. junija, Umrl je žep v kratki dobi okoli $10,000. ca cel ; loletn°. r »‘““Ve® nino. v 0KOLEKTORJEV_ IZGUBILO SLUŽBO. D. C., 27. junija e House” in v zvezni urad doposlanih je "‘j odpovedi služb ko¬ ki so resignirali vsled te °rganizacije, ki stopi ’■ julija. pačenjem carine zgubi- ^uradnikov službe in bla. ! jih je opozoril sritajo. ŽENA VSTRELI MOŽA IN STORI SAMOUMOR. Spokane, Wash., 27. junija, Policija je dognala, da je vstreli, la Mrs. Frank Fromm njenega moža in potem še samo sebe. Trupli ste bili najdeni v šoto. ru zadaj za hišo kjer sta stanova¬ la, in v žepu Mrs. Fromm je bilo pismo, ki kaže, da ste krive tra¬ gedije dve mladi meščanki. EGER, LINČAN j V DRŽ. MlSŠISSIPPi. )bo- MI 1 CH#' % VES 0? lT$ ( ; po" ■tfd 1 UDARI k AS0TA. MINN. "vrtin Mlnn -’ 27 • i uni i a > j ' mec Je razsajal tukaj ■ d 0 J ,rav '^ je °holi četrt ,^°de. Razdjal Dle ° " n y eč manjših j? VtONETA 1 JR mati izgine. »m s m njegov v reki Blue čoln v kojem , . Sta 'tonila l] k. in J- videl? 3 — na hregu re K !,a kata ,j a . -^trofalni pri, . .K«,? f a V reko ’ v I^Sreli *° je bil Jr 1 t »ih 1 za steklino Rambert, Miss., 28. junija, Tol¬ pa razjarjenega ljudstva je vze. la iz občinskega zapora zamorca Will Robinson, obdolžen umora, in ga je obesila na nek premogov, ni “chute” v okolici. Linčarji so vlomili v blagajno šerifa in dobili ključe od zapora. Robinson je bil obdolžen umora drvarja Rimes in njegovega sina. hčer samomor. 'om e r ? w «. 27 8 G udgeil K junija, je vstre. iu potem družin- PIJE PIVO POTEM LAJA KOT PES. Ann Arbor, Midi., 27. unia, George Mc Gowan, ki je bi\ al prej v Danville, b*. 5 ., je bil ste. kel meseca marca, bil je pa oz¬ dravljen v zdravilcu v Albany, N_ Y. Včeraj spil je kozarec pive, m po noči je zbudil sosede s tulje njem in lajanjem kot pes. Pre bjvalci so našli Mc Govan.a na vseh štirih, ki je grizel ob nogo mize, in je skušal vsacega popa. sti, kedor se mu je približal. Zdravnik in 3 policaji so komaj steklega moža premagali m spra¬ vili v bolnišnico. Specijalisti so mnenja, da se možu ni povrnila steklina, pač ga je pa pivo tolikfi omotilo, da se je mož.bal prejsne bolezni, in si je domišljal, da je stekel. __ VELIKANSKA KAČA PRESTRAŠI ŽELEZNIČARJA Sanborn, N. D., 28. junija, Ve¬ likanska kača je prilezla v postaj ni urad Northern Pacific zelezm ce, in pregnala operatorja Krdahl iz urada. Zavirač Cunningham je vbil kačo. Bila je 6 čevljev dolga m ta ko debela kot moška roka nad ko molcem. Kača je znana pod ime. n0 m “buli snake (bikovka)_ m je bila najbrže pripeljana iz juz krajev po železnici. KATIJCA ZAŽGEJO ŠESTDESET DUHOVNOV. St. Petersburg, 27. junija, Šest¬ deseti mongolskih duhovnov je zgorelo v tempelj u tibetanskih bogov v Kuaj Huačeng, ki leži na meji Mongolije. Duhovni so se zbrali v tempe- Iju ker so jih Kitajci pregnali, in Kitajci so zažgali tempelj, ki je zgorel z božjimi namestniki vred. njegovi VEZUF BLUJE OGENJ ITALIJA SE TRESE. Neapelj, Italija, 28. junija. Pr. vic od leta 1906 bruha ognjenik Vezuf ogenj. Trikrat se je stre. sla zemlja, potem je bušil iz žre. la dim, in med dimom se je kazal plamen. Iz južne Italije se poroča, da se je zemlja večkrat stresla, in pre¬ bivalstvo, ki ima še v spominu grozno katastrofo v Kalibriji le¬ ta 1908, je zbegano in prestraše¬ no. Potres je napravil le neznatno škodo dosihmal. in le nekaj oseb je lahko ranjenih. Ljudje so v mnogih slučajih zapustili stano _ vanja, in živijo na prostem. POŽAR UNIČI HIŠO IN STANOVALCE. Columbia, S. C., 28_ junija, Šest oseb, vsi člani iste družine, je zgo relo v ognju, ki je vničil njih sta¬ novanje v Lexington, S. C. Sežgana trupla so našli danes zjutraj. MOTORNI ČOLN SE ZVRNE ŠEST KANADCEV VTONI. Edmonton, Alta., Član., 27. jir ■ija te-- -Šeit oseb je vtonilo zad- jo noč?'Uu se j .g uniU-rn': čoln v reki. Vsi bili so premožni ljudje. 'VVashington, D. C., 28 1 junija — Republikanci in progresivci vgibajo kako bi vzeli predsedni . ku Wilsonu ljudsko spoštovanje, ljudsko zaupanje, ljudski 'kredit. Splošno mnenje med Rooseveltov ci in Taftovci je, da je prišel čas, ko se mora nekaj storiti, da se pretrga ljudsko zaupanje v demo kratičnega voditelja. Buli Mo. oserji so že vstanovili razglasilni urad, ki naj bi iskal s pomočjo mikroskopov madeže Wilson-ove vlade in jih naznanjal ljudstvu. Dosihmal ni bilo najti nič sla - bega; vendar magnati, ki prispe, vajo dolarje v te svrhe, upajo vje ti novo administracijo tu ali tam. Grajati so bili namenjeni tarifno preosnovo, vendar zbali so se ker je večinoma ljudstva za to delo. Buli Mooserji sami ne vedo pri čem so ž njih preiskovalnim in razglasilnim uradom. Časnikar stvo jim je naklonjeno večinoma, in neče prinašati poročil malen - kostne veljave. Časniki, ki so pod¬ pirali Roosevelta, so previdni v kritiziranju Wilson-ove uprave, in mnogo njih naravnost hvali demokratsko vlado. Roosevel - tovei se penijo jeze ker zgubljajo vpliv pri ljudstvu in časnikar¬ stvu. Republikancem, ki reprezent.i- rajo stari filisterski velekapital, manjkalo je dosihmal dolarjev za vzdrževanje posebnega urada, ki najbi votkal po demokratski vladi za madeže. Odprl se bo pa s 1 julijem, in ee bo teklo skup dovolj denarja, vslužbili se bodo najboljši politični pisatelji in kri¬ tiki, ki bodo zasledovali in raz - glaševali vsako napako Wilson- ove vlade. Vsi republikanski čas¬ niki se bodo vpregli, da bodo dali tarifni preosnovi spodletelo lice, da bodo razglašali spore Wilson- ovega kabineta, samo, da bi demo kracija zgubljala zaslombo pri narodu. FRIEDMANOVO ZDRAVILO FRANCOSKI PREDSEDNIK NEMŠKI TURNERJI ZBORUJEJO V DENVER. Denver, Colo., 27. junija, V Denver se vrši ena in trideseto zborovanje nemškoamerikanske. ga “Turnverein Bund_” Kakor poročajo časniki nastopa nekaj izvrstnih telovadcev iz raznih krajev Amerike. Denver jih je velikodušno spre jel; odpreti pa neče eastiteljem Gambrinusa salunov čez 11 uro. PLIN NE VSTAVI JEZIKA ŽENE. Chicago, 27. junija. Žena Char¬ les Sawyer.ja ima tako hudi je¬ zik, da se je bal njen mož, da ga bo z večnim klepetanjem vmorila. Nastavil ji je pod nos v spanju gumijevo cev, katero je nataknil na plinovo cev, rinsleč,. da, se bo nadihala plina, ter bo njen jezik vstavljen na veke. Načrt se je pa izjalovil. Mrs. Sawyer se je zbudila, je pričela vpiti in klicati na pomoč, in rezul tat je bil, da se je odzval polieaj Walsh, ki je spremil moža v luk. n J°. NEMČIJA OBDAVČI BOGATINE NAJBOLJ. Berolin, 26. junija, 'Imperijal. ni parlament je čital danes v dru gič nemško vojaško prispevalno predlogo, koje namen je pokriti nepovrnilne stroške vsled pove. Čanja armade v znesku $250,000, 000 . Predloga bila je močno spreme njena odkar jo je vlada prvič predložila. Obdavčili se bodo vsi, ki imajo več kot $1250_ letnih dohodkov. Najnižji dohodek, $1250., plačal bo 1 procent, najvi šji bogataši pa 8 procentov za vo¬ jaške svrhe. UBOGA CHICAGA ŽIVO SREBRO KAŽE 96. Chicago, 111., 27. junija. Živo srebro v toplomerju se drži že 4 dni nad 90 stopinj. Vročina je neznanska in to podleglo je 42 oseb. OČE ZADUŠI DETE KER JE SITNO. "VVinnipeg, Man., Can., 27. juni¬ ja Viktor Pople, 22 let star, je bil obsojen umora svojega triletne¬ ga otroka v čolnu na Red reki. Otrok se je rad jokal, in je bil vsled tega na poti ljudem, ki so stanovali v hiši s Pople.nom, in zato ga je oče spravil v kraj. NI NOBENO ZDRAVILO. London, Ont., Can., 27. junija Odbor nastavljen po “Kanadski družbi za zabranjenye tuberku¬ loze” za preiskanje bolnikov, ka¬ terim je vcepil Dr. Friedrich F. Friedman svoje zoperjetično sredstvo, je predložilo svoje poro¬ čilo nadzorovanih 161 bolnikov. Poročilo pravi: “Rezultat- našega, opazovanja nas sili k sledečem /sklepu: “Prvič — Vceplehjem ni sle. dila mnogokrat niti posebna spre memba v bolezni. “Drugič — Napredek proti zdravljenju ni bil niti stalen niti mnogokraten. “Tretjič — Po preiskovanju je toraj odbor našel, da ni pripi. sovati zdravilne moči Friedma. nnovem serumu, in da se ne more na to zdravilo polagati nobene važnosti. ZAPUSTI ANGLIJO. London, 27. junija — Predsed¬ nik Poincare se je poslovil kot gost od angležkega kralja in na. voda in je odpoteval v Pariz. h ral j George z uajvišjimi veliko, britanskimi dostojanstveniki go. je spremo na postejo z vs - slav¬ nostjo. Velike množice ljudstva so se zbrale po ulicah in so mn klicale navdušene pozdrave. Kraljevski vlak ga je vozil v Dover, kjer se je vkrcal na fran¬ cosko bojno ladjo med pozdra - vom gromenja iz topov 26 fran¬ coskih in britanjskih bojnih ladij, ki so se zbrale v zalivu. Več ari. gležkih bojnih ladij ga je spre¬ milo čez kanal. SLABI ČASI? KAJ ŠE! LE POGLEJ TO-LE! Montreal, Can., 27. junija, Ca. nadian Pacific železniška družba je naznanila, da bo izdala to leto $4000,000,000. za razširjanje in izboljšanje železnic in nakup lo. komotiv in vagonov DRŽAVA NORTH DAKOTA STROGA PRI POROKAH. Esmond, N. D., 27. junija, S prvim julijem pride v državi North Dakota v pravomoč zakon, s katerim se prepoveduje žen _ skam pod 45 leti, in možkim vsa¬ ke starosti, izven če vzame žensko čez 45 let staro, poroka, če je možki ali ženska vdana pijači, je navadni hudodelec, božjasten, pri smojn, pretiran, blazen ali jeti¬ čen. • To jej vse pravilno. Dvomimo pa če sč to strinja s tako visoko opevano ameriško svobodo. WILSQN POŠLJE PENFIELD-A V AVSTRIJO. Washington, D. C., 27. junija — Predsednik Wilson je izbral Fredericka Courtland Penfield a iz Germantown, Pa., za ameriške¬ ga zastopnika na Dunaju. Penfield je izkušen diplomat. OLJE EKSPLODIRA VNIČI PARNIK IN LJUDI. New York. 28. junija, Parnik kotlem, Mohawk, last Standard Oil Co., je šel v dno vsled eksplo, zicije 200 ton petrolje. Potapljači so iskali v parniku po vtopl.jenimi mornarji, in koli. ^ doznano so le štiri našli PAPEŽ MOLI PRI GROBU APOSTELJA. Rim, 28. junija. Vpoštevajoe staro navado podal se je papež Pij X danes zvečer k grobu svete ga Petra, da opravi svojo moli. tev_ Ob soinčnem zahodu zaprli so vse vhode v Petrov tempelj. Sve. ti oče spustil se je s svojim sprem stvom v elevatorju iz svojega sta¬ novanja, in nesli so ga potem v papeževem tronskem stolu v ba¬ ziliko sv. Petra. Tukaj so ga. spre¬ jeli kanoniki z največjim sp.ošto.. vanjem. Klečal je pol ure potem so ga nesli nazaj v palačo. BRODOPLOV VTONE._ VEČ JIH ZGINE V VODI. Leeehburg, Pa. 28. junija. V Kiskiminetas reki je šel v dno plov, ki je nosil 65 oseb. Deset jih je mogoče vtonilo. Pogrešajo se tri negri več inozemcev in dva Amerikanca > Pet trupel so dobili iz vode. Nesreča se pripisuje potnikom. Ko se i je bližal brodni flos, ki je prevažal iz Hyde Par.a, Pa., Leechtlurgu, Pa., hoteli so vsi na., enkrat s plova in vdrli so na pred nji del Teža je bila vsa na enem koncu, in brod je šel v dno in vsi ljudje so padli v vodo, vendar se jih je večina rešila. BANKIR VTONE Z AUTOMOBILOM VRED. Upper Sandusky, O., 26. junija, Brez da bi se oziral na opomin mostnega čuvaja je dirjal Harry Daniels, bogat bankir in podjet. nik s svojem automobilom proti odprtem mostu pri Port Clinton, je strmoglavil v reko in zginil z automobilom v red v vodi. ŠTIRJE VTONEJO. Cassville, Wis., 28. junija, Tri dekleta, Miss Judd, 22 let' stara, Miss Edwards, 18 let stara, in Miss Godfrey, 18 let stara, so sc vozile v čolnu po reki Mississippi. Čoln se je zvrnil in vse so padle v vodo. Dekleta so vpile in Dr. Kinney, 30 let star, je plaval na pomoč. Vsa tri dekleta so ga zgrabila in vtonilo je vse skup. JIM JAM JEMZERJI DOBE 2 LETI JEČE. Bismarck, N_ D., 27. junija — Lastnika in urednika angležkega magazina “Jim Jam Jems”, Mr. Clark in Mr. Grawford, sta bila obsojena vsak z dvemi leti ječe, ker sta prinašala v svojem čašo. pišu nenravno in pohujšljivo čtivo. Sprejme se takoj unijski črkostavec. Za pogoje m plačo se je obrniti na “Narodni Vestnik” 405 W. Michigan St, Dulutfe, Minn. ■M N//“,vV r sf • i' DULUTH. sodnika, ki ga je kaznoval z glo¬ bo $12 50. Plačal je, brez da bi črhnil besedo. GILBEKT. — Ogenj, je nastal v dvojenad, I kov ves dan 6 železničarskih oddel j stropni hiši Dominika Guze v to. uradi — Duluthske trgovihe bodo zaprti 4. julija. Ketail Merch auts assoeiatiou vgiba, da bi dali trgovei vslužbeneeta prosto 4. 5. in 6 julija. 5. julija je sobota, m ker je ta dan po večini uradih po¬ poldne zaprto, vgibajo, da bi ura, j de vse tri dni ne odprli. . | kov pa pol dneva. Vsled tega obnovljenja potrebu. je železnica 5 novih železničarskih oddelkov. Družba je tudi odločila plače¬ vati 10 četo v na uro istim, ki se uče. v Pripomniti hočemo, da to ni ni- reic po noči, ko družine ni bilo do¬ ma, in vničil je vse pohištvo in stavbo. Sumi se, da je svetilka eksplodirala. Gasilna društva so prihitela, vendar je bil ogenj že to 1 ko razširjen, da ni bilo mogoče kaj rešiti. HIBBING. , , . I kaka naša agitacija za družbo Trgovine bodo v soboto vecmo \ 1 . i T 1 = * I Omenimo to le kot mestno novico — Hiskey Lente, 18 leten tajit, ma odprte. _Strogi Commissioner Hicken, ki razsaja po Duluth zadnje mese. ee s palico postave, jn bo kmalo prepovedal ob nedeljah dihati, je sklenil, da se ne bo več rinil v po, litično ospredje, in da se bo poteg¬ nil kot polž v lupinjo kakor hitro ho njegove komande konec. Hicken ima dober nos. On voha, j z upanjem, da bo družba slednjič vendar uvidela, da so nje vsluž, benci ljudje in ne sužnji. — V našem uradu so se zglasi¬ li: je zavžil precej viške, in grede domov po Second Ave. mu je padlo v glavo, da je njegova naloga po, bij ati okna. Razbil je eno steklo v Itasco \varehouse, drugo v Tapio hali, tretje nasproti Tapio hali, skoro vsako okno bilo mu-je na Rojak Frank Bambič, zlatnipar | in urar, in njegova gospa soproga i . v . iz Joliet, 111. Mr. Bambič ogledal i P Qtl - ? ro . bl1 ' sl P e kar s P e . st i° si je nekaj mest nit Range, če bi J 111 bdo kanlen -i a po^cseti, da ... . , ,. •• i bila kaka dobra prilika za trgovk bl " a v okna - ^laž P a reze da bi ga vohlci poslali v pen-ljon, j ^ z j a ^ n ; uo lin to je krivo, tla je Lehte v luk- zato bo pa rajše sam izpregel, ka ^ , . , , . ! nji. Zadobil je več ran na roki iz kor hitro bo njegove vlač Na Floodrvood žagi On je edini slovenski zlatninar vbilo | in urar v Joliet, 111., kjer je več kojili je curljala kri na cesto, in tako je pustil razbijalec oknov za J.* -X ,, v : IrtlVU IC IAUi3LiX IflPUi aiCb U1\UU V Z.CI delavca Petra Spolarja. Padla mu ‘ _ .'. st na dd v ozadje. Zdramite se, 5 odstotkov obresti. čujt.e in delajte za svojo in narod Les, če ga je kaj, plača se po ce. 110 koi * st _ nitvi. vse rudninske pravice si pri¬ drži država.. Največ, 320- akrov zemlje proda se 'pojedincem. Agenti skazati se morajo s za¬ priseženim pooblastilom (offida. vit of authoritjr). Popis zemlje se dobi pri State Au- ditor v St. Paul in pri County Air ditor v Duluth. :p — Mrs. Selina Demrce, vdova po Timothy Demerce, je dobila tožbo zoper Soo železnico za od. škadnino vsled vsmrčenja njene, ga pri železnici vslužbenega moža. Povozil ga je vlak v noči 12. au- gusta 1911, ko je zapenjal vozove. Soo železnica se je sicer pritoži, la zoper odlok okrajnega sodišča, vendar je državno nadsodišče pri¬ trdilo odloku podrejenega sodi¬ šča in železnica mora izplačati $7,500.— odškodnine vdovi. — Pismonoše iz države Minneso ta so v konvenciji v Duluth. Do. mači pismonoše so ptuje goste spre jeli, in v sobota popoldne so jih vozili na ogled po Duluth in okoli¬ ci v avtomobilih. V nedeljo imeli so pismonoše piknik v bližnjem zletnem kraju Fond Du Lac. • CHISHOLM. — Zadnji pondeljek pričelo se je delo za prizidek k High school. Z delom se bo hitelo, da bo goto, vo čim prej mogoče. Nova stavba bo stala blizu četrt miljona dolar¬ jev in s sedanjo High school bo poslopje zavzemalo cel block. — Dominik Karnela se je na kari preveč gospodarsko obnašal in zato ga je sodnik kaznoval z globo $10. — ELY. — Rojak Jos. Grahek in liči, gospodična Xelly Grahek, iz In- dianola, Nebraska, kjer ima Mr Grahek veliko kmetijo že 40 let, sta bila na obisku pri trgovcu Kapšu za 14 dni, in sta se vrnila nazaj domov v Nebrasko. Mr, Grahek je star 63 let. EVELETH. — Železniški okraji so zadnje čase okuženi s pravimi ameriški, mi delaniči, potepuhi, ali, kakor jim pravijo, liobo. Policija jih je dobila v nedeljo oseih v tovornem zjutraj, je ‘dospel več kot eno uro prepozno, ker se je polomila lo_ komotiva. V nedeljo popoldne je skočil osobni vlak iz Ely v Duluth bli. zu Tower Junction iz tira. Loko¬ motiva in prva dva voza sta padla na tla. Zamudilo se je več ur, da so spravili stvar zopet vred. Na tem vlaku bilo je nekaj Slo, vencev na poti k pogrebu vmrle- ga Frank Trampuš na 'Virginia, in se vsled te nezgode niso pogre¬ ba vdeležili. — Dvanajst milj vzhodno od Tower, na posestvu McComber, se je našel najbogatejši zaklad rude kar se ga je kedaj našlo v okolici Tower. Žila rude se prične takoj pri površju in je več kot 70 čev, ljev široka. Ruda vsebuje 65 od, stctkov železa, in spada Mutnal Iron Minning Company, TW0 HARBORS. — Vlak Iron Range železnice je usmrtil 24. junija ptujca okoli 5 milj južno od tukaj. Na mrtvecu je bila najdena poštna dopisnica naslovljena na Jahn Monture, Detroit, Midi. Strojevodja pravi, da je videl moža, ki je stal okoli 3 čevlje stran od tira. Ko se je lokomotiva pri¬ bližala njemu, je skočil pod njo in kolesje je šlo čez njegovo telo ravno nad želodcem, ter ga je Ostanke pobrali so železničarji land progah, bo deset delavnih ča- ni h tirov, za katero iznajdbo se sov, vsak od 9*4(1o 10 ur, in že. | 111,1 j® ponujalo baje že veliko svo- lezničar.ji bodo vslužbeni ta čas brez presledka. Po .novem voznem redu bodo dva delavska oddelka prosta ob nedeljah, in med tednom bo prosti!] 12 železničarskih oddek Mrtvec je bil okoli 4!) let star. VIRGINIA. i . Neodvisni šolski okraj Vir. " lnia J e vložil prošnjo na okrajno j sodišče, da se naj imenujejo cenil- | °i za cenitev zbranih 6S akrov zemljišča, kjer se bo zgradila šo¬ ja za kmetijske preskušnje in zna, nstveno kmetijstvo. J irginia Finsko delavsko društvo poroča, da je imelo oko. to, pa jo ni sprejel, mislec, da bo | li $2200. — dobička v prid orga- dobil s časom boljšega kupca. i nizacije pri zadnjem tridnevnem Peter Reporto začel je razgra. pikniku. Sklenilo se je, da se bo jati v Perlmanovi trgovini za ob- drugo leto Zopet vršil piknik tu. leko, in policaj ga je postavil pred I kaj. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Samomor je storil rojak x-t-r, Kuzma v Avnori, IH., Star je bil 32 Rt in neozenjen. Vzrok ljube, j zen. "i" Umrl je rojak Fran sreba h. ! v Brockvvav, Minn., kjer je imel 1 farmo. Star je okoli «0 let. M a šo zadušnico je oral njegov nečak, I Rev. Smolej iz Novv Hradec;, N. | D. ki je prišel na pogreb. Pokojni zapušča ženo, pet omoženih hčera, j in štiri sinove. Ceremonije pri po- j grehu opravila sta domači gospo^ j župnik Trobec-^ gospod župnik i Smolej. 1^; Umrla je žena Louisa žibert, |predsednika dS^va Sv. Alojzija, | gt. 131, J. S. Kofcrfjv Hostetter Pa. Umrla je na porodu in zapušča I žalostnega možji-.in šest otrok. iRsinjka bila je lama iz Geržeče vasi, fara Lei^vee, Dolensko. Pogreba so se ../deležde društi i s\. Alojzija. J. S.. K. J. društvo sv. Barbare, in društvo Večernica. Umrl je po kra*i bolezni rojak in saloonar Antor Novak v Cle¬ veland, O. vsled '.peracije. Zarur šča žalujočo ženCf-hi tri otroke. Pokojnik je ! iPAr.cn v Vidmu pri Dobrepoljah. Pijje član društev Nanrei in Si-^^tezusovega. Umrla je VTi^ileland, O., gospa Marija Pov§q^*tr a 23 let, za vročinsko bole’7 /‘I V Ameriko je prišla pred. .. " t-timi meseci. Poročena billi^OLlfi mesece. Piknik p,: „ Jištvo št. 9 S. D. Z. na Drugo v;' ^fe^irostorih v Nottingham, KA- : . --jlr** julija. Umr la .j g v K&iis Gitv, Kans., gospa Frančiška il. rčar na poro, du. Pogreb je vse mnogo, brojen in lep. Draga krsta bila je vse v cvetkah. Pjigfeba se je vde- ležilo društvo SVi/Meronike, in Materinsko društvo- Pogrebne ce. remonije je opravil slovenski du¬ hovnik Leskovic ob asistenci žup¬ nika Kumpar iz St Louisa, Mo,, in domačega slovaškega župnika Kulišek. Pogreb je 'vodil A. C. Lorkovičev hrvatsko slovenski po. grebniški zavo-d. POSEBNI VLAK, NA KATEREM SE VOZIJO VETERANI MEŠČANSrF^ x letnem slavlju bitke pri gettvsburg, penna Jr e U DRŽAVA MINNESOTA bogata. \ • * A > v *. L* 'JHvavdl Minhesotjt^je ena uaj- bogatejsih' držav Uhlje. Dobila je od zvezne vlade v Washington, D. ('. miljene in miljone vredno ded, ščino v podobi gozdov, kmetijskih zemljišč, močvirnih zemljišč in ru¬ darskih zemljišč. Vsa ta zemljišča so vir velikan¬ skih dohodkov, ki tečejo v držav, ne denarne skrinje, in se porablja¬ jo za vzdržavanje državnega vod, stva, za razvoj države, v šolske na¬ mene, itd. Sklad za uk in izobrazbo, toraj šolski sklad, znaša skoro $92,000, 000. — Računi se, da bo leta 1950 toraj čez 37 let, ta sklad narasel na okoli $200.000,000. — Od zvezne vlade .je dobila drža¬ va Minnesota 8,473,180 akrov zem. ljišč, med kojimi je bilo okoli 5.500.000 akrov močvirnatega, sve¬ ta Do leta 1881 so minnesotske zakonodaje podelile železniškim družbam v podporo grajenja že. leznie po državi skoro 3,000,000. akrov močvirnatih zemljišč, in 500.000 akrov zemlje se je pode¬ lilo za poravnanje dolga neke že, lezniške družbe pred 30 leti. Oko¬ li 5,000,000 je ostalo. Leta 1.880 se je našla prvič že, lezna ruda na železniških okrajih v Minnesoti, in leta 1888 se je do¬ gnalo, da je železne rude v. boga. tili zakladih, ki so takorekoč ne- izčrpljivi. Leta 1889 je državna legislatura napravila zakone, na podlagi kojili je oddala državne rudnike v najem, in vleče 25 cen¬ tov od tone odposlane rude. Od leta. 1889 se je izkopalo in odposlalo iz državnih železnih ru. dnikov okoli 8,000,000 ton rude od koje je dobila- država Minneso¬ ta okoli $3,000,000. — Kontrakti. ki so v veljavi, prinesli bodo drža. vi okoli $150,000,000. — kakor je proračunjeno. Tudi na Cuvuna Range, je na državnih zemljišča!) mnogo rude, ki bo prinesla državi mnogo dohodkov. (Dalje sledi.) fw TOMTfm^orMrrrTP Ena najhujših bitk civilne voj¬ ske, ki se je bila med severnimi in južnimi državami Amerike za osvobodenje Negrov, katere je južni kapital' imel v sužnjosi- 'je tqa pri va^i CH'it,ysbul g, pričela dne i»i!;N hiti rennšvlvktiia, lu se j 1. julija 1S63. Armada SeVera, pod povelj - ; stvom generala Meade, je štela ! okoli 85,000 mož; južna armada, pod poveljstvom generala Lee pa okoli 71,000 mož. Dne 4. julija slavi se pol stolet, niča te za Sever zmagoslavne [ vojske, in okoli 50,000 veteranov, bivših severnih in južnih vojakov j iz vseh krajev Amerike hiti v po, sebnili vlakih na nekdaj krvavo bojno polje, da proslavijo to zgo- j dovinsko bitko v koji je padlo čez 40,000 mož na obeh straneh. Vsak regiment bil je v ognju, in nekdaj z mrtveci posejano boj no polje je danes polno spome¬ nikov, ki kličejo veteranom v spo min njih nekdanje za svobodo Zamorcev padle tovariše. KJE JE JANEZ NOVAK, p. d. Kozinc, iz Garenjevasi pri Ribnici doma. — Pred tremi meseci je bival v Deir ver Colo. Slišal sem, da je sedaj v državi Minnesota. Ako kateri cenj. rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi javi — ali pa naj se Novak sam zglasi. — Jos. Pri- jatu, 5232 Washington St., Ben. ver, Colo Na hribu za vasjo Gettvsburg je velik narodni spomenik, pri blagoslovi jen ju katerega je govo¬ ril umorjeni predsednik Lincoln sledeči ovekovečen govor: 'Fonr score and seven vears ago our fathers brought forth upon this eontiment a new nation. eonceived in liberty, and dediea- ted to the proposition ' tkat ali men are created equal. Now \ve are engaged in a great civil war, testing ivhether that nation, or any nation so con ceived and so dedicated can iong endure. Wa are met on a great battlefield of that waiq AVe are met to dedicate a portion of it as the final resting plače of thoe who bere gave their lives tljat that nation might live. It is altogether fitting and proper that wfe sliould do tliis. But in a larger sense we can- not dedicate, we eannot eonse - ■rate, we eannot lialloiv tliis ground. The brav and dead, \vho str ve consecrated it poiver to add o; ivorld -svil litb remember svliat' * it svili never forg did here. It is t"r rather to be ded; the unfinished « have thus far s - 2 Jt is rather for as dicated to the ert ning before us: t: hohored dead "> evotion to the « they here gave the sure of devotion th highlv resolve that not liave died ia nation shall, i'*>M' ; nesv birth of lr, v- govermneiit oi ,r ^ the people, and “ shall not perish m * (Ta govor pna« skem jeziku - : ki) RUSKI MARTIN LUTER. A" Južni Rusiji se je pojavil pr a voslavni reformator, menih Ika, rion, ki razširja čisto krščanstvo. Njegov nauk je 'močno sociali, stično pobarvan ter ima zato naj¬ več-pristašev med delavskimi slo¬ ji. Pa tudi meščanski stanovi, se zelo zanimajo za najnovejši ver, ski prepir_ Zdi se, da bo ta verska debata zavzela vsaj za nekaj ča, sa vse javno življenje in potisnila v ozadje politične zadeve Rusije. Vladi je ta stvar za enkrat skoro všeč in zato ne nastopa proti nji, čeravno bi mogle politične posle, dice tega verskega gibanja zanjo postati nevarne. NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom na Eve. leth, Alinn., naznanjam, da bodem imel dne 4. julija veliko domačo zabavo, na kateri bode dobiti do¬ bre na ražnju pečene jagnjetine in svežega ječmenovea. Kdor si želi nekaljenega veselja, naj ne žabi priti na to veselico, kjer se bode lahko po svoji volji razveseljeval. Zatorej vabim vse cenjene rojake Slovence in brate hrvate, da nit-, v najobil ne j šem številu obiščejo. John Agnich. SPOMINJAJTE SE OB RA.Z NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. m t ■ ft- ■ tl toda* Kdor želi kupiti za svoi denar do prekaša v kakovosti vsako drugo, na] J ^ nas. Mi imamo vedno veliko zalogo * peči, štedilnikov, postelj, omar rtj} vedno v zalogi različne barve, pol} kodelsko orodje po nizki ceni. r° s 1 Za obilen obisk se najvljudneje p 1 V ANDREW R0 |NE trgovec z železnino^ (Nasproti poštnega urada) ^_^ v*"' _ - T Duluth Brewing & Duluth, Mii' j; Vari najboljšo in rojakom v steklenicah pod imenom •• ,. :: tudi pivo v sodčki " 1 FR A m TRAM^ ._. ** v. Bajt: mu je skakal pp j vsled česar se je možu 1 ulilo! , P ča v Gruberjevem »f * Alojzij Barkel t U, D*' 1 ' 1 , -j e v prekop. Za K W M. ?K tvegajoč pri tem svo- 1 >I0 Barkela še živega po jfk ,, preden je pa prr . ;• vode. x j e 36 let , 'žica pomoč- 'tel u' nrL rovar Lescah FiSi*heti f^prauVzgdšno. Ano Do. ‘ LiSC : e v Idriji 25 let stari ^ v rf n Krapš. Zmešal ga je 1 ., v Radoljici gospa Iva. ' ..nib stara 52 let. w'? v uajlepših dekliških f^Ltinja Fani Cvarova. f' v Ljubljani: Francija lovčeva žena. <0 let. — ■!' Vrtačnik, zena pekovs- >s 31 let. — Ana Hu. ^—■kega mojstra, vdova, janez Škrjanec, dninar, '^Marija Rihar, delavčeva J Ivana Traven, užit 66 let — Franc Perčič zi- nnmočiiikj 43 let. - Ivana iiišna posestnica, 80 let. Graul, gospodinja, tfarija Trček, kajžariea, 'J Marija -Jaklič, kajžerje. __ Rudolf Klopčar, ifleznice revident 34 let. — Valenta, zasebnica, G2 let. ^ol Štrukelj, sin zidarskega juka. 2 leti. — Fabijan Dra¬ mski zastopnik, 35 let. — Kožar, konjski hlapec, 23, so našli na ljubljan. polju delavca Ribiča. Umu »je žganje. Te dni je padala v okoli, ja debela toča, ki je na- na sadju precejšno škodo torih občinah je padala de. ikor lešniki. Velik strah je lilo šviganje strele, ki je v šolsko poslopje na Prim¬ ul pri Kranju ravno med šol. ukom. or. V Črešnjevku pri Ijth na Gorenjskem se je obe- podu 73 let stari ubožec M a. Me. Vzrok najbrže zmeda, alkohola. Dne 30. m. m. i ne daleč od Javornika ka- * korakov v stran od držav, dedicated k®** m nekem travniku moz¬ ga vork v osebi oženjenega te. so noblv >r us to j f freeau ind for sli fr°® prinef v P 1 ' 'ffihaela Gorjanca z Javorni- k'«®^ aiec F dne 18. m. m. s J® 4 iu od tega dne ni nobe. 6 ^at frtJ Mnenjem. Bil je strasten 18 ’ fi.. F) 1 * ® je našel svojo smrt 3 „ (jfl F 1 zas trupljenjem z alko- he canse *<• L iu last ■*' j,.., 6 t hat'« W lii!!10Žar na Jelšah ' 0 P°ža_ °Ui»tth*H i , Mra P°r°ča. V soboto popol- 'n vain; ^ j)- ^bruhnil na Jelšah pri po. Jder G# 1 ! fe.p 0a ? vanu ogenj, ki se je fre edo». A L f klvit0 , hitro ter uničil ’ " ** A ^ os P°darjev. Beda je ** * ore l° je skoraj’ vse. Oško- ■ S0 h večine posestniki z 1 otroci. Nekateri so sicer ; a F’ a zav aro,valuina daleč .ts T a lice požara so . | ozartl e brambe iz Kost a 1; Kr iža, Cerkelj in iz A hvalno je omeniti tu- ' s! '°;bi je prihitelo od Postaj. ^primite ga!” završčalo je d j rtni ;i a na Vodnikovem n 0 ans a K> ki prodajajo in K 0 - a tein tjgu kuretino in i i„f f ak tržni redar stal v ik T^ega mostu in za- ■" ns ’ y i e postal pozoren . so. i»IV '$> ■ da beži Pred njemu nek ti vpilo • Za n t' m t e te pa žen. Tr žni red 'T 8 *’ tat ’ primite 1 »ataoreu v 3 ® tak °J ugani 1 * -ura, kričanje tikati le ■ z So m ° v? a ’ ko priteče do i^e m ° c *l 0 z ?rabi, a ta se kTf’ io bežati dalje. Kisova t reda T U ^ P ° ‘Hof-jo a ' a tovariša, s ko- kistr at ° neznaQ ca odvedli 5 eau st ’ Potem p a izročili k MiciS, ’ da ga je ° d ' ■ iškemu ravnatelj. »S 0 u„.. v .-i e imel pri se- kajizi eo tajc njegova roka tako neprevi¬ dno začela segati v ročno torbico, da je ta začutila in takoj zaupila nakar Je Završnik zbežal in pri. letel tržnemu'redarju v roke. Ta. ko naj bi napravile ženske pri vsa ki taki opaženi tatvini, pa bi pre.„ eej pomagalo, da pridejo ptički i roke pravice. Tudi včeraj je bi¬ tu na trgu gostilničarici Mariji Kavčičevi ukradenih iz ročne tor-/ biče 30 K. katereje najbrže ultra, lel aretovanee. Tudi ni izključeno da je navedenec v zvezi s tatvina, mi, ki so se dogajale lansko leto na trgu. Smrtna nesreča ljubljanskega železničarja. V pondeljek popol. dne je padel med premikanjem na postaji južne železnice na Op¬ činah z vagona 44 letni sprevod¬ nik Ivan Kavčič iz Ljubljane na tir; šlo je nekaj vagonov če¬ menj. /lomilo mu je obe nogi in levo roko ter zmečkalo na več me. stih telo. Prepeljali so ga umira, j o če ga v tržaško bolnišnico, kjer je kmalo nato umrl. Ponesrečenec zapušča v Ljubljani vdovo in se. dem otrok. Nesreče. Janez Gorenc iz Ce levea pri Šmarjeti na Dolenjskem je dne 1. t. m. hotel ustreliti na vrane, a mu je razneslo puško in mu raztrgalo mišice na levi roki. Anton Rataj, posestnik v šempe trn, je šel dne 2. t. m. v Novo me¬ sto na sejem. V Mačkovcu se je ognil nekemu vozniku na kraj ces. te in ni opazil drugega voznika za seboj, ki je hotsi prehiteti pr. vega. Tako je prišel Rataj pod voz in se mu je zlomila leva noga v stegnu. -— Marko' Ilorvatovie, hlapec na Krupi, je jezdil konja proti domu, ko se je mimo pripe. Ijal želez, minister baron Forster, ki je nadzoroval gradbo belokrani ske železnice . Med tem se mu je pa konj splašil in vrgel Marka da se mu je zlomila leva noga v kolenu. Tovarna pogorela. Iz Radoijice se piše: 5. junija ponoči okrog pol 2. ure je začela goreti Derniče- va tovarna za pohištvo in žaga ob Savi na Samovem. Pgenj je nastal v delavnici in se'4 bliskoma razširil čez celo tovarno. Kljub temu. da so delavci ogenj hitro opazili in da je bila takoj požar¬ na hramba iz Radoijice na licu mesta, je bilo nemogoče kaj rešiti. Pozneje sta prišli gasit tudi po. žarni hrambi iz Mošenj in Kamne, gorice. Z največjim naporom in s smrtno nevarnostjo nekaterih og. njegascev iz Radoijice se je posre¬ čilo rešiti samo veliko kolo na Sa¬ vi. Vse drugo je do tal pogorelo. Zgorela je delavnica, tovarna dve žagi, mnogo izdelanega pohištva, dva vagona narejenih parketov, vsi stroji in mnogo lesa. Škoda je ogromna; cenijo jo na 80.000 kron Kako je ogenj nastal, se ne ve. Toča je v sredo, dne 6. junija napravila precej škode v Jurni vasi, občina Šmihel Stopiče. Po. škodovala je zlasti rž, katero so morali pokositi. Škoda je tudi na pšenici, krompirju in vinogradih in sploh na vseh sadežih. V Ameriko jo je hotel popihati delavec Frane Stegenšek, rodom z Vinice, ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namero mu je na južnem kolodvoru službo joči stražnik preprečil in ga aretoval. Ušla sta iz vzgojevalnice prisil, ne delavnice gojenca Lekše Janez pristojen v Krško, 15 let star, Ivle. menčič Miha, 17 let star, pristo¬ jen v Gradiše, okraj Litija. Po- begnila sta 2. t. ni- zvečer. Poročil se je 9 # t. m. Josip Me. dioa lesni trgovec in posestnik v Št. Petru, z gdčno. Olei Pečetovo iz Starega trga. Šolski izlet hrvaških dijakov. Hrvati ga imenujejo “d ječ ji dam prirede zagrebški prvo, drugo, in tretje šolci V soboto, dne 7 - '-- na Bled. glasečo se Zag re “ b “ vrsuika - ro i ene - > atoa a Z av Fant Tl ter Prisojnega 5 iaj 0 ja 6 hodi l okoli žensk z a\-oj'° a j er ™el v rokah i’. kol V jii erega je de ' t; 2e &skj • j ' nakupil. 7 je -l e ku PK samo eno f ^ v e, 1Se . do Elizabete pu ‘ogledovanju t. m. v Ljubljano, Postojno in ^ Pogostni izleti hrvatskega dijastva !ia°slovensko zemljo nam pričajo, kako razume hrv. mladina hrvats. ko slovensko edinstvo: spoznavaj. ,no sami sebe in svojo skupno do¬ movino ! — Slovensko dijastvo pa ? _ ]yn a ae Hrvate pa pozdravljamo na naši zemlji- Javen škandal pri mestni užit¬ nim Predučirajšnim zvečer je na št Peterski mitnici službujoči re¬ zident Ocepek užitninskega paz nika Paša tako pretepel, da je bil ŠTAJERSKO. Dva vojaška samo umora na en dan. V Frainc Jožefovi vojašnici v Gradcu se je 5. t. m. zjutraj u_ strelil infanterist Bermoser; zadel se je s krogljo iz službene puške kraj srca. Opoldne istega dne pa se je v ravno tej vojašnici ustrelil neki infanterist 12 stotnije 7. peš. polka. Zadel se je v vrat. Umira¬ jočega so ga spravili v vojaško bol nišnico. Kako ljubijo Nemci Avstrijo. V Gradcu so imeli nedavno nem¬ ški radikalci zborovanje na kate¬ rem sta govorila ljubljanski pro. testantovski pastor dr Ilegeman, ki je znan kot zagrizen sovražnik katoliške cerkve in ki je primahal iz nemškega rajha, je govoril pro. ti katoličanstvu in rekel: Katoliš. kih strank se ne da uničiti s pou¬ ličnimi izgredi, ampak tembolj se mora voditi proti njim duševni boj. Dr. Hegemanov tovariš dr. Er sin je govoril zelo strupeno pro¬ ti katoličanom in je hvalil Vse- nemčijo, nemško vladarsko hišo in je ob koncu klical: “Živio Vse. nemeija!” K besedi se je oglasil dijak Humer, ki je rekel, da je si. cer Nemec, a ljubi Avstrijo in ob. soja Živio-klice na nemško vladar¬ sko Hišo. Zborovalci so se Homer¬ jevim besedam zaničljivo smejali. Dr. Ursin je nato zagovarjal kli. canje“Živio Hoheiizolerci” -(tako se zove nemška vladarska hiša) in zborovalci so mu navdušeno plos. hali. — Tak duh vlada v vrstah velikega dela avstrijskih Nemcev, tako mišljenje širijo o Avstriji protestantovski Nemci. Kako je na ptujskem polju? Iz ptujske okolice se nam poroča: 8edaj pridno sušimo seno. Malo ga bo sicer letos, a upamo, da bo otava boljša, če bo hladilen dež večkrat namočil zemljo. Naši vi. uogradi v Slovenskih goricah in Halozah lepo kažejo_ Letina sicer ne ho bogve kako obilna, a dobra kapljica pa utegne biti, ker seda. nje vreme trti zelo prija. Grozdje že večinoma cvete. Bo treba prid¬ no škropiti, da nam peronospora ne uniči našega upanja. Požar na Pohorju. Iz Ribnice poročajo: 9. t. m. popoldne je uda¬ rilo pri cerkvenem ključarju in ■veleposestniku v Jaževem vrhu Ignacu Kajzer,, po domače Lesjak v gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse z vsemi gospodarskimi pri. pravami ter še dve ovci. Nesreča je tem večja, ker še ni dolgo, kar so bili otroci zažgali ter je bila star. ba še nova. Požar^ Od Zgornje sv. Kungote se poroča: m. m. so pogorela vsa poslopja na Cajzieu posestniku Jožefu Polc ki so svoj čas dolgo vrsto let bila last in domovina pred kakimi tremi leti umrle do. brotnice ubogih, Marije Niki. Smrtna nesreča. Iz Št. Jurja ob južni železnici se poroča: Dne 5. junija zvečer ob 9 uri je povo¬ zil vlak tako zvano “Kraljico Pe¬ čin” v starosti 84 let. Rajna je stanovala nad 20 let v pečinah v Šibeneku. Bila je usodni dan še na dnini v trgu in se je zvečer vra¬ čala domov; ko je šla čez želez, niški tir, jo zagrabi lokomotiva in jo strašno razmesari. — Od sobo. te na nedeljo se je izvršil v Lokar, jih pri Celju grozen zločin, in si¬ cer je nekdo zadavil neko žensko Julijano Toplišek, doma iz Št. Ru perta_ Našli so 'umorjeno neoble- čeno in pokrito z neko odejo, na. kar seje sumilo, da jo je najbrže kedo umoril.. In res je preiskava dne 9. junija zvečer dognala, da je bila nesrečnica zadavljena. Umorjena je zapustila dva otroka, enega v 4. in enega v 6 letu. Za storilcem tega zločina še ni sledu, gotovo pa ne uide zasluženi kazni. Pri kopanju utonil Dne 2. t. m. je utonil posestnikov sin Anton Hribernik, ko se je kopal v Sa. vinji. Parni voz je zagrabil dne 4. ju nija ženo železniškega delavca Ju¬ lijano Ojsteršek v Trbovljah, ko je hotela čez železniški tir_ Znamenje da prihaja vlak, se je že slišalo in in pregraji sta bili že dol spušče¬ ni, toda nesrečnici se je mudilo pripognila se je ter pod zatvorni, co smuknila na tir in hotela hitro skočiti čezenj. V tem hipu pa pri. drvi vlak, lokomotiva jo zagrabi ter vrže na drugo stran tira, kjer je reva smrtno nevarno poškodo, vana obležala. — Malo več pozor¬ nosti na železniške zatvorniee! Umrl je v Mariboru bivši dav¬ čni eksekutar J. Danko, star 72 let. Rajni je bil radi svojega dol ! gol fiie ga zvestega službovanja ! pred leti, ko je stopil v }/>okoj. od. 1 likovan od cesarja s srbrnim za. služnim' križcem. Kot eksekutor je bil dobri mož, ki je bil rodom Jarenjučan, dobro poznat po ee_ leni levem sodnem okraju maribor skem radi svoje priznane original¬ nosti. Naj v miru počiva! — Pri Sv. Antonu je utonil v Pesnici mlad posestnik Matevž Rojs. Za¬ šel je v tolmun, ki ga je pokopal v globočino. — V Ptuju je umrl tajnik okrajnega zastopa Anton Pengou. PRIMORSKO. Samoumor gostilničarke > 12. t. m. okrog 8. ure zjutraj se je na Tržaški cesti obesila gostilničar, ka Eliza Jug. Okrog 8. je šla v klet. Ker je dolgo ni bilo nazaj, so jo šli iskat. Našli so jo obešeno na špagi, s katero so prevezani stoki sladkorja. Sodijo da jo je gnala v smrt skrb za obstanek. Gostilna je baje slabo šla. Novi parniki. V ladjedelnici pri Sv. Roku pri Trstu je sedej v delu četvero parnikov za avstrijski Lloyd, ko jih vsaki bo imel 6500 ton. Tripkovičeva parobrodna družba pa je tam naročila 7500 tonski parnik “Numidia” Par. nika “Marienbad” in Baron Bruck” bodeta kmalu popolnoma urejena in opremljena ter začne, ta promeferati avgusta ali sep¬ tembra. Pi-i Sv. Roku je sedaj za¬ poslenih S:joJ'0 2500 delavcev. K moi^^Tujei že prihajajo k morju. IgKtoflijšea kažejo prve pri¬ četke žrB^fe^gn gibanja. V Porto rose jagw)~»elo zadnje dnev nad 100 gbsfov. Če ostane lepo vre me, bo t.$jj|i y Gradežu koncem te ga mescajji mnogo ljudi. Na vDSce je bil obsojen od po. rotnegaAodišča v Rovinju An. ton Vitasoeih iz vodnjanske oko¬ lice, kejf.je umoril svojega svaka Dikoviča)* zaradi dedšeine. Barka na dnu morja. V milj - skem zalivu je dobil barko “Glo- ria”, ko je vozila pesek, tako hud piš, da se je ulegla in kmalu nato potopila. Štiri može broječa po _ sadka se je skušala s plavanjem rešiti, a pomagal ji je mal čoln na bencinov motor. Barka leži 25 metrov globoko. Prvi morski volk. V mraku sta začela loviti dva ribiča v tržaški svo.bodni luki, pri. čemur sta opa. žila čisto mladega morskega .vol¬ ka. Pustila sta drugi plen ih vze¬ la sta njega “namuho”. Prišla sta mu res prav kmalu do živega. Volkec je dolg poldrugi meter in še menda ni štiri mesece star. Po¬ darila sta ga družbi za ribogoj . stvo. Vlom v občinski urad. V noči 13. t. m. so vlomili zlikovci v ob. črnski urad v Ronkih, kjer so na¬ vrtali blagajno in odrtesli blizu 2600 kron, knjižico poštne hranil¬ nice pa pustili. Med ukradenim denarjem sta dva bankovca po 1000 kron. Za tatovi ni sledu. Žan darmerija misli, da so iz kralje¬ vine. U,mrl je v Gorici sodni svetnik v pokoju Josip Goriup. Bil je vi. tez Franc Jožefovega reda. — V deželni umobolnici je umrl zobo. zdravnik Rihard Schorl. 200.000 K. poneverjenih v gori¬ čkem okrajnem šolskem svetu? O veliki defravdaciji, zaradi kate - re so zaprli okrajnega šolskega nadzornika Finšgerja in Rozino, pravijo, da znaša vsa poneverje¬ na vsota v zadnjih letih do 200. 000 kron. Naiven kmečki oče. V občini Grahovo na Goriškem stoji hiša pri Hintnerju daleč, daleč na sa. moti. In ker je hiša tako daleč od sveta, zato ji tudi gospodar te hi. še bil popolnoma prepričan, da ne ve živa duša, da ima sina, godne¬ ga za vojake. Zato ga je silno hu¬ do zadelo, ko je zvedel, da se je znašel vendar neki hudobnež, in njegovega sina zatožil, da je mo¬ ral k naboru in so ga potrdili za osem tednov. To je očeta tako razjezilo in razpalilo, da je rekel na dan nabora v Tolminu, da naj hudič vzame dušo tistemu, ki je njegovega sina zatožil. Potapljač v nevarnosti. Na Re. ki grade v ladjedelnici “Danu. bius” na dnu morja zidano pod¬ stavo za velikanski žerjav. Pred dnevi je imel potapljač Štefan Cujani opravka na dnu, a pri tem bi bil skoro našel svojo smrt. Ko se je namreč pogreznil, ga ni bilo nikakor več na izpregled, pač pa se je skalila voda in po površinj so zaplavale deske in blodje. Ne. srečo sluteč, se je spustil drugi po tapljae v morje in.je zapazil, da se je na Cujariija porušil prej podrti oder. Bilo je treba tri ure delati predno je rešil svojega to. variša, ki je bil brez zavesti. Do¬ bro, da je ostala čelada s cevjo za dihanje nepoškodovana, sicer bi bilo po njem. Streho so ukradli. V Trstu so zopet zasledili in vlovili celo četo tatov, ki so deloma še tako mladi, da še niso niti iz šole. Mladi tato. vi so imeli svoj delokrog v svobo¬ dni luki, kjer so kradli vse, kar se je dalo odnašati. Z neke barake so vzeli celo streho in jo zapili. Samoumor restavraterja, V Gra dežu se je ustrelil bivši najemnik obrežnega restavranta Vladislav Gsehaider. Možu se je zmešalo. Odlikovana ladja. Vojna ladja “Princ Evgen” dobi častno za. stavo, ki ji jo poklalija avstrij . ska konjenica. Monte Oarlo v Piranu? V Pira¬ nu se baje te dni otvori “Casino des Etrangres”, ki naj bi bil a v. strijski Monte Carlo. Podjetniki so Nemci. Jetnikov samoumor. V Červi - nju so imeli nekaj dni zaprtega nekega Mariniga, ki je bil usluž. ben v skladišču železnice. Izposo. dil si je bil dve kolesi in obe pro¬ dal, a ko so ga zaprli, se je hotel usmrtiti. Najprej se je hotel obe¬ siti, a ker se mu to ni obneslo, si je pognal kroglo v levo sence. Ko so hoteli nesrečnika spraviti v so¬ boto v Trst, da bi mu ekstrahiral kroglo, je na poti umrl. Kako pa je prišel do samokresa, ne ve nikdo. V škafu je utonila. V Trstu na Corsu št. 35 stanuje zlatar Alek. sander Tamaro, o katerem smo pred tedni poročali, da so mu lio. teli tatovi ponoči oropati trgovi¬ no. Sedaj ga je pa zadela druga nesreča. Ko je namreč bila v so _ boto njegova žena pustila svojo dveletno nečakinjo za trenutek samo v kuhinji, je ta padla z gla¬ vo naprej v poln škaf vode in u _ tonila. Našli so jo mrtvo. KOROŠKO. Konkurz. Na boben je prišel Hugo baron pl. Baillon v Železni Kapli. Pobegnil je kdo ve kam. Baje izgubi pri tem konkurzu ve¬ likanske vsote “Centralbank deu- tscher Sparkassen.” Samoumor. V takoimenovanem kapucinskem gozdiču pri Beljaku so našli obešenega izvošeka (fija- kerja) Jerneja Ročnika. Svojemu gospodarju jh poneveril nekaj de¬ narja in ga je radi tega sodišče iskalo. Nezgoda. Pri premikanju že. lezničnih vozov na glavnem kolo. dvoru se je ponesrečil oženjeni delavec Veršiml. Prišel je med dva vozova, ki sta mu zlomila eno no. go. Velikovec. (Predrznost!) Neki nemškogovoreči slovenski Veli. kovčan je zasramoval našo lepo slovensko društveno zastavo z be_ sedami: “Rajši bi bili Slovenci zastavo v Dravo vrgli, kakor pa dai so jo nesli iz Št. Ruperta v me¬ sto.” Temu Velikovčanu narav¬ nost v obraz povemo, da bi tudi vse njegovo že davno šlo po Dra¬ vi, ako bi pri ženitvi ne imel tako velike sreče. Kaj pa če bi Slovenci predno pridejo v mesto, tudi svo. je kronice pometali v Dravo? Železna Kapla. (Sneg — škoda) Lansko leto je bil pri nas tako zgodaj zapadel sneg, da mnogim kmetom ni ostal samo krompir pod snegom, ampak nekaterim celo pšenica. Upali smo, da bo letos boljše in je doseda.j tudi prav le. po kazalo, posebno sadje. A sneg, ki je zapadel v torek 5. t. m. ne sa. mo liribe, ampak prav v dolino, je lepe nade naših že štiri leta po ujmah obiskanih kmetov zelo zmanjšal. Na Obirskem je ležal sneg še bolj kod za ped visoko in še v srdo so bili hribi še daleč doli beli. Sneg in mraz sta poseb¬ no drevju zelo škodovala, ki se je kar lomilo pod težo snega. Žitaravas. (Požar pri Miklavcu) V nedeljo zvečer, dne 25. m. m., med 11. in 12. uro je začelo gore¬ ti v gospodarskem poslopju pri Miklavcu: ogenj se je hitro razši ril ter vpepelil sedem poslopij imenovane graščine. Škoda znaša čeprav so najlepša poslopja še osta la, gotovo nad 100.000 kron, ker je zgorelo veliko žitne zaloge, del pivovarne itd.; reveži so še poseb. no nekateri posli, ki jim je vse vničeno. Hudi udarci, ki so zadeli omenjeno hišo, v jeseni smrt go. spodarja in sedaj požar, naj nam bodo v opomin, kako se suče sre. če kolo! E ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) naj večja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 fi|4,5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1,300.000 kron. obrestuje po 4 1 j2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar Le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvaruo “šparkaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. iVVVVVVVVVVVjrVVVVVVVVVVV v,«; Mioers National Bank, EVELETH, MINN. c-« « Kapital, preostanek tn delniška odgovornost §74.000.00 e » Pošiljamo denar In prodajamo parobredne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. | A. M. MURNIK 1 ^ Grant Avenue EveJeth, Minn. |g ^ Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIinE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU- |jj GIH DOMAŽIH POTREBfcsuIN. I Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! H PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. i | Svoji k svojim! | H Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim JJi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- [Jj j eno in bogato založeno 5 I grocerijsko trgovino. 1 ffi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo K ifi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- ifi ifi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! S ir Za mnogobrojen posel in naklonjenost se ulfudno pri poro Sat jj*L, I MAT H. VIDA S, s Hi slovenska trgovina Hi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. 99 “Narodni Vestnik Nažional Herald. Slovenic Sami-WeeWy. Owned and publlstied by the Slovenlan Printing & Publishlng Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasnrer Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued e»ery Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 The best Advertlslng medlum among Slotenlans in the Norffiwest. ■ Bates on appllcatlon ..Entered as second-dass matter May 11. 1911 at the post Office Duluth, Mino., under the Act March 3, 1879.“ „IMARQDNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. zha|a vsak ponetl, Ijek ln Četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanez Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street Duluth, Mlnn. 4. JULIJ, NARODNI PRAZNIK. Dne 4. julija je narodni praznik po vsej Ameriki. V starem kraju imamo riinogo cer kvenih praznikov, kojih vir k wi pomen je nam večinoma neznan. V Združenih državah ima. mo pa malo zapovedanih cerkvenih praznikov zato imamo pa po različnih držaapah razljLčne narodne praznike, in nekaj tudiskupnih, in med temi je dan 4. julija najbolj splošno in veličastno proslavljen. Razobesijo se zastave,- strelja se -ž' všakb. jakimi surovimi iznajdbami, da jih vsako le¬ to vzlic vsi prepovedi? Vkč sto ponesreči in umre, vršijo se parade kojih se vdeleži; voja¬ štvo, milica, kadeti, uradniki, vse staro in mlado, godbe igrajo najveselejše' in najhblj presunljive komade, govorniki spodbujajo narod k patrijotizmu in domoljubju, vršijo se veselice, kjer se pogostuje otroke zastonj, da se zbudi v njih mladih srcih ljubezn do očet¬ njave in do narodnosti svoje, spuščajo se v zrak streli iz topov in razni baloni in ume; talna ognja po dnevi in po noči. Vse, izven najpotrebnejšega dela, počiva, vse je prazni, čno, patrijotično, ker ta dan je spominski dan razglašenja neodvisnosti Združenih dr. žav Amerike. Kongres (zbor), ki je zastopal trinajst pr¬ votnih kolonij, je razglasil neodvisnost teh kolonij od Velike Britanije, ergo neodvis. nost vseh današnjih Združenih držav Ameri¬ ke, dne 4_ julija 1776, in od tega dne naprej znana je bila vsaka kolonija kot država. S tem razglasom, s to proklamacijo so se pa mlade in majhne države zapletle v vojsko, koje nasledek je bil, da je Velika Britanija pripoznala neodvisnost Združenih držav Ame¬ rike po sestih-letih nemira dne 30. novembra 1782, in 3 . septembral783 se je sklenila mi. rovna pogodba v Parizu. Vlada Združenih držav je oskrbovala kon¬ gres, na podlagi zakonov, katere .je, sklenila konfederacija ((zveza), do 4. marca 1789, ko- ji dan je stopila v praromoe ustava (constitu. tion), katero so sklenili zastopniki držav 17. septembra 1787. Sedanja knštitueijonelna ali ustavna vlada Združenih držav se jv tor a j pričela dne 4. marca 1789, osvobodenje, oziroma neodvisnost Združenih držav Amerike shaja pa od dne 4. julija 1776, kateri dan je 56 kolonistov vzhod¬ nih pokrajin sklenilo in podpisalo razglas ne¬ odvisnosti, kateri se glasi v slovenskem pre. vodu prilično tako le: RAZGLAS NEODVISNOSTI J v konresu 4, julija 1776 Enoglasni razglas trinajstih Združenih držav Amerike. Kadar postane v teku človeš. kih dogodkov za to ali ono ljudstvo potrebno raztrgati politične spone, katere so je vezale z drugim ljudstvom, in zavzeti med vladami zemlje posebno in jednako mesto, h kate. retn je opravičeno po postavah narave in na. rav£ i>oga, zahteva spodobno vpoštevanje mnenj..v človeštva, da; to, ljudstvo razglasi vzroke, kateri ga silijo k ločen,ju. nji Vpoštevamo te resnice kot .oeividne, da so vsi ljudje enako vstvarjeni, da so ob- darjeni po njih Stvarniku z gotovimi nepreno¬ sljivimi pravicami, nled katere spadajo živ. odvizanje za dosego vese. dosežejo te pravice, vsta- ed človeštvom, katere do. 10 moe od privoljenja vladanih; postane kakoršnikoli način vla- v za doseao Be¬ ljenje, svofc lja in sreči novljene so bivajo pra\ kadarkoli ] datlja ško< ljudstvo pr vstanoviti i Da vlač smotrov, ima lili opustiti, in melj je posta, moči na e/ da se n sreča, dad, ka_ terc so že dolgo osnovane, spreminjati radi majhnih in mimoidočih vzrokov; in vse sku _ šnje so pokazale, da je šlove.štvo bolj voljno trpeti, dokler je mogoče prenašati hudo, kot si pdmagati z opustitvijo načinov, katerim je navajeno. Vendar, kadar dolga vrsta zlorab. Ijanj in neopravičenih prisvojanj, s kojimi se stremi vedno doseči isti cilj, dokaže načrt za | pod vržen je ljudstva pod neomejeno silovlado, je njega pravica, je njega dolžnost, otresti se take vlade, in preskrbeti nove varuhe za njih bodočo varnost. Tako.: je bijo potrpežljivo tr¬ pljenje teh kolonij ; in taka je sedaj pdtreba;/ katera jih sili spremeniti prejšni način vlade. Zgodovina sedanjega kralja'Velike Britanije je zgodovina ponovnih krivic in samoprisvo- janj, katerih vse imajo namen vstanoviti neo. mejeno silovlado čez te države. Da se to do. kaže^ predložijo se dejstva odkritosrčnem sve¬ tu. On ni privolil postav, najzdravčjših in najpotrebnejših za javno dobrobit. On je prepovedal svojim governerjem vs_ prejeti postave takojšne in nujne važnosti, iz Ven, če se je njih delovanje odložilo, dokler se ne dobi njegovo dovoljenje; in kadar so bile postave odložene, je on popolnoma zane¬ marjal dati jim svojo pozornost. On ni hotel vsprejeti druzih postav, kate. re bi bile pripravne velikim okrajem ljudstva, izven, če bi ti ljudje odstopili qd pravice za. stopstva v zakonodaji, neprecenljive pravi¬ ce za nje, in grozne pravice za krvoloke. On je sltlicaval zakonodajske oddelka na nenavadnih, nepripravnih prostorih, daleč od shrambe njih javnih zapiskov, samo iz vzro. .kaj da jih je z utrujenjem prisilil k udanosti njegovih zahtev. On je ponovno razpustil poslanske zborni¬ ce, vsled nasprotovanja z možato neomahlji. vostjo njegovemu kršenju ljudskih pravic. On se je branil delj časa po razpuščenju poslanskih zbornic povzročiti izvolitev dru¬ zih s čimur so zakonodajske moči, katere je lfemhigoee• --v porabo v roke splo¬ šnega ljudstva: država .je pa ostala med tem časom odprta vsem nevarnostim zunanjega napada in notranjega nemira.' On si je prizadeval, da bi zabranil oblju. depje Jeh držav j v to svrho je delal zapreke postavam za podržavljanje inozemcev; hotel ni-' vsprejeti’ druge, ki. bi oživele priseljeva¬ nje in dvignil je pogoje novih vporabljenj zemljišč. / : r Op je delal' zapreke ppravi sodišč, ker ni hotele pritrditi postavam za vstanovo pravnih moči. d On je nastavil sodnike kojih fevdalni ura¬ di in izplačilo njih plače sta bila odvisna le od njegove volje. On je vstanovil množino novih uradov, in je poslal sem roje uradnike*v, da bi nadlego, vali naše ljudstvo, in vživali njega premože. nje. On je držal med nami v mirnem času, sto¬ ječo vojsko brez privoljenja naše zakonodaje. On je izpeljal, da je bilo vojaštvo neod. visno od, in višje kot civilna oblast. On se je zvezal zdrugimi, da bi nas pod vrgel naši vstavi ptuji sodnovladi, katero na¬ ši zakoni ne priznavajo; in dal je svoje po¬ trdilo k njih dejanjem pretveznega zakono. dajstva: Za vstanovljenje večjih oddelkov oboro. Ženih krdel med nami: Za njih obrambo, potem smešne preiskave, pred kaznovanjem za katerikoli umor, kate¬ rega bi izvršili nad prebivalstvom teh dr. žav : Za zabranjenje našega trgovstva z vsa¬ kim delom sveta: Za nalaganje davkov na nas brez našega dovoljenja: Za odtegnjenje, v reči h slučajih, naše ko¬ risti dobljene pri preiskavi potom porote: Za pošiljanje nas čez morja k preiskavi za pretvezne prelomke: Za opuščenje prostega načina angležkili postav v neki sosedni kronovini, vstanoviv. ši tam despotieno vlado, in razširjajoč nje. ne meje tako, da sta : se pokazala ob enem značaj in zgotovljeno orodje za vpeljavo istih absolutnih pravil v teh kolonijah: Za odvzetje naših predpravic, za opušee- nje,naših najdragoeenejših postav, in popolno »predrugačenje načinov naših vlad. Za odstavijenje naših lastnih zakonodaj, in izrazenje, da imajo oni moeddelati postave za nas v katerikojih slučajih.. On je odstopil od vlade tukaj, ker nas je razglasil, da smo brez njegove obrambe, in ker vodi boj napram nam. On je ropal naša morja, pustošil naša primorja, požigal naša mesta, in vničeval živ. Ijenje naših ljudi “ Oh tem času prevaža on velike vojske ino¬ zemskih najetih- vojakov, da bi dokončali de¬ la smrti, postusenja in krvoločnosti, katera so že pričeta z okolščinami grozovitosti in izdajalstva, katerim je težko najti para v naj. l olj nečloveških dobah, in so popolnoma ne. pristojni glavarju civiliziranega naroda. On je prisilil naše sodržavljane, kateri so bili vjeti na morju, nositi orožje zoper svo. jo domovino, in biti krvnik njih prijateljev in bratov, ali pa pasti pod njih rokami. On jo zanetil domače vstaje med nami, in se je trudil pripeljati na prebivalce naših mej nevsmiljene indijanske divjake, katerih po¬ znani zakoni vojskovanja so nerazločno vrti- čenje vseh dob, spolov in pogojev. \ vsaki stopinji teh tlačenj smo mi vloži. It prošnjo za zboljšanje v najponižnejšem be_ sedilu. Naše ponovne prošnje bile so odgovor¬ jene s ponovno krivico. Princ, kojega značaj je tako zaznamovan z vsakim dejanjem, ka_ tero bi zaznamovalo krvoloka, je nepripra ven za vladarja svobodnega ljudstva. 1 udi nismo mi bili pomanjkljivi -v pozorno¬ sti napram našim britanskim bratom, lili smo jih opozarjali od časa do časa na poskušnjo njih zakonodaje razširiti nedovoljeno sodbo, vlado čez nas. Mi smo jih opomnili na razme. re našega priseljevanja in naseljevanja tukaj. Sli smo, se sklicevali na njih prirojeno pravic, nost in velikodušnost, in mi smo jih rotili pri zvezi našega, skupnega sorodstva, da naj za. vržejo te žojfei-pravicne oblasti, katere bi ne 'zogibuo prekanile naše združenje in razu niljenje. Oni-.bili so tudi gluhi glasu pravice .si krvnega pokoljenja. Mi moramo, zatoraj, mirovati v potrebi, kar napoveduje nas raz. dor, in jih imeti, kakor imamo ostalo člove. štvo, sovražnike v vojski; v miru prijatelje. Mi, representanti Združenih držav Ame- 'rike, zbrani v splošnem zboru, sklicujoč se na Najvišjeg-a Sodnika sveta kar se tiče cidkri. iosronosti -naših namenov, zatoraj, v imenu vseh dobrih ljudi v teh kolonijah, svečano ob¬ javimo in naznanimo, da so te Združene ko¬ lonije, in popravici morajo biti svobodne m neodvisne države; da so oproščene vse zvesto, be in pokorščine britanski kroni, in da, je 'n mora biti vsa politična Zveza, med njimi in državo Veliko Britanijo popolnoma loče. na; in, da kot svobodne in neodvisne drža¬ ve imajo polno moč napovedati vojsko, skle. niti mir, sklepati zveze, vstanoviti trgovstvo, in storiti vsa druga dejanja in stvari, katere zamorejo neodvisne države na podlagi pravi¬ ce delati. In v podporo tega razglasa, s trd¬ nim zaupanjem v obrambo Božje Previdnosti, mi zastavimo obratno eden drugemu naše živ. Ijenje, naše premoženje in našo sveto čast, Sledi 56 podpisov. ■ Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. fr S M O D K E najfinejše kakovosti z GB.BOM SroVf*. i-OBNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINE Aer? 1 * 8 «!! P05 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila ee priporočam viem ’ 11 V, ST-1 Cene °zmerne^ e — SVOJ? K^S MARIJA MENCINGER " 1454 E. 26 Street, Cleveland, o'hi □ Kdor hoče dela^ naj se nemudoma naroči na najnovejšo angl “VELIKI SLOVENSKO-ANOLESKI Tn,» da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov ^ vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo '• ra * 8 ‘'w 'a ških pisem in kako se postane amerikanski °’j Sp . ISOv a: I ! l tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl i n drzavl i/ ■' Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana a / 8l ' sl, 'v stane $2.00, in se dobi pri: I n ad ^ j , V. J. KUBELKA, 538 VV. 145«i STREET, \E\v edino in največje založništvo slovensko-' VnBl/ slovenskih knjig..— pišite BULGARSKA ZNANSTVENA AKADE. MIJA O SRBSKO- BULGARSKEM SPORU. Bulgarska znanstvena akademija v Sofi, ji je vsemslovanskim akademijam, in drugim znanstvenim zgodo.vinsko-etnogrhffkim dru¬ štvom poslala naslednjo izjavo. Ena najvažnejših nalog slavi like v pre teklem veku je bila določitv etr^;'/efskih mej med dvema slovanskima narodoma na Balka. nu — med Bulgari in Srbi. Združenem močem prvih slavistov od Šararika in Griforoviča tja do še živečih odičnih zastopnikov slavistike se je posrečilo določiti, kako dalečjna zahod sega etnografska Bulgarija: v vstrfTpriznano znanstvenih etnografskih pregledih sodob. nega Slovanstva se k bulgarski narodnosti pri števa tudi slovansko prebivalstvo v zahodni Makedoniji, ki obsega tudi mesta Kratovo. Kumanovo, Skoplje, Tetovo, Kičevo, Debat-, Struga, Ohrid, Bitolj, Prilep.Veles, Voden, Le. rin in Kostar (Kastoria). V drugem snopiču “Enciklopedije Slavjanskoj filologiji’ 1 ’, ka¬ tero izdaja ruska znanstvena akademija s sodeloyanjem prvih strokovnjakov dežel, so makedonski Slovani imenovanega ozemlja opisani kot Bulgari; tako so označeni tudi na etnografskem zemljevidu, priloženem istemu snopiču. V splošnem programu te enciklope¬ dije je obsežen tudi sistematičen pregled slo¬ vanskih jezikov in tam so zahodnomakedonska narečja priznana kot bulgarska narečja in in se obravnavajo v posebni knjigi enciklo¬ pedije kot sestavni del celokupnega bulgar _ skega jezika. S tem definitivnim znanstvenim razulta. toni o etnografskem značaju zahodne Make¬ donije, pridobljenem na podlagi zgodovinskih etnografskih, in jezikoslovnih podatkov, se popolnoma sklada visokorazvita narodna za. vednost ondotnega slovanskega prebivalstva in ta zavest j popolnoma in odločno bulgar ska. Poglavitni dragocni prispevki k slovanski znanosti od nekdanjega “Književnega dru. štva” in od iz njeganastale bulgarske ' znan stvene akademije se nanašajo na znanstveno preiskavanje etnografskih posebnosti bulgar. skega plemena, pred vsem na Bulgare 7 za¬ hodni Makedoniji. Tudi v prihodnje smatra bulgarska’ akademija kot član ravnokarusta- novljene “Zveze slovanskih znanstvenih aka. demij” za svoje specijelno znanstveno polje ozemlje , naseljeno od Bulgarov v mejah, ki jih je določila slavistika. V omenjeni “Zvezi” vidi bulgarska aka¬ demija značilen začetek sijajne bodočnosti Slovanov, ki vodi k popolni slovanski vzajem. nosti na kulturni podlagi. Zaradi tega je bul. garska akademija z vseljeni pozdravila dose¬ ženo skupno politično akcijo Bulgarov in Sr¬ bov v popolnem prepričanju, da je bila ta zveza možna le pod uplivom slovanske zna. nosti Bratom Srbom je bila v sedanji osvobodil¬ ni vojski določena vloga, da korakajo v bul. garske pokrajine — v zahodno Makedonijo, in po pravici še je pričakovalo, da bo to slu. čajno srečanje tolikih mnbžic dveh bratskih narodov še bolj utrdilo medsebojno spošto¬ vanje in bratsko ljubezen!— novo poroštvo za bodoče vzajemno delovanje. Na žalost se je pokazalo da ni tako; od’samega začetka srb¬ ske okupacije zahodne Makedonije se je tam začelo sistematično in Silovito preganjanje bulgarske narodnosti, bulvarskega . imena, cerkva in šol od strani srbskih javnih orga. nov, od uprave in časopisja,in kakor je videti celo srbske javnosti sploh, ki vzdržuje to ča¬ sopisje. A vsa ta nasilja se vrše, da se ubije bulgarska samozavest ter da no bi več sine. li javno kazati svoje narodne. zavesti. ko jih celo silijo, naj bi se priznali za Srbe. In to je. najbolj žalostno. / Bulgarska akademija se je na svojem iz. rednem občnem zboru 10. aprila t. 1. čutila prisiljeno, da /pred slovahskemi akademija¬ mi in znanstvenimi društvi z žalostjo konstu- tira, da bo zgoraj omenjeno ravnanje naših zaveznikov imelo pogubne posledice za sla. botne, a upapolne početke slovanske,znanstve¬ ne in kulturne vzajemnosti. £"3 M Frank Glavni urad : 82 Cortlandt St., '/ d. J.-. NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE • ., . o ■ v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. ClairAve, CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. b£_gd Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. ■j r □ u a a e SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, MIN# Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK" 99 Naročnina za Ameriko: Za celo leto .$2.00 za pol leta ...... 1.0J Za Evropo In Za celo leto - - - za p o l*let a .... naše gospodinje. ( ; 2 čebuli. prere' ° ! 'iu kubaf .10 mi, . Nato odcedi če, '.'" a listke in j®, strep • l0 "i razbeli prej polno ten — čebu- s' A masla. Ko se leni, jo pQSipaj ke , soljo in poprom da bo prežganje ru, ■ filij nekoliko r juhe " l še četrt ure; kon, •te žličko gorčice in lorne barve. V ta na- malo sladkorja m Sliko vode,da se od, cladkorno barvo hra. Lije šaša v zaprti poso- oripravljeno omako ob. ■ E ‘ rezine zrezano me- r kkd0 z železnim pokro. ijlrega deni žerjavice, TL, .tako 20 minut na • vL potem ga daj na omaki. Deni v kozo IT”, surovega masla, 3 žlice L sesekljanega luka ter Pjjlto dolgo na ognju, da Uborna povre- Potepi pri JVoke, zarumeni jo m Kuge z juho ; jtjt ure, primešaj nato sesekljanega petršilja, j^ 0 zrezanih poprovih , ma lo pora in — ako tre. pimala soli. S to omako ?o meso.' način. Skuhaj kilogram jeenega mesa, dobrih eter v dveh litrih vode. sa osoli, odvzemi kosti p (jr prideni majhno, na jtiriizano zelnato. glavo,, na jtezane rumene repe, zele- Jja in par celih paradiž, o vse mehko, vzemi me odcedi juho, zvrni ze, krožnik ter zloži vrhu la kosce zrezano meso, j nekoliko z juho. nckj načiiE Razbeli žlico i nareži vanje 'precej luka; »malo rumenkast, ga postu "ieo moke, zarumeni pre, er ga zalij s kozarcem ju. !e;e primešaj še 4 žlice in 1 do 2 rumenjaka, ka- B, raj s par žlicami mrzle •bni soli in popra ter ob. ° ma ko kuhano na kosce ® v eje meso ikseno goveje meso. ?. kos govedine od 1 1 sredine stegna s kla- 1,3 nasoli. Potem nare. ko ter obloži s kako močnato jed. jo. IV. Potolci s kladivom lep kos mesa od križa, ali pljučen kos, preslanim ga/ ogoli iir-plotfesi s poprom. Potem ga deni v -kozo na surovo^ maslo .prideni tudi par paradižnic, lovorjev listič,'Čebulo, v katero vtakni dišeč klinček, par koščkov, zelene ter prilij kozarec, čudečega vina. Pokrij prav dob. ro kozo in duši mesa im slabem ognju 2 - 3 ure. Nato ga zreži na kosce, soku pa prilij še, malo ju¬ he in vina, oblij meso s .to omako ter ga obloži s polento' ali z maka. ronami. Mesto s slanino pretakneš me¬ so lahko tudi s . tankimi, rezanci sardel. 217. Dušeni goveji filet (Stufata)'. kile, zarumeni jo prav T sre di še bela, pri. aa kocke zrezane sla- 0 Pozneje našoLjepu. 1 ‘ 1C '° Peteršilja, zeleno ra ' lovorjev listič in lH “ a korenja. Nato hdu ali vode, da bo '°; D «ši^ ga pokritega ! r * a včasih obrni, da aze - Ko je meso melr ! der napravi iz nje. ln ° omako (glej št. ® ako Polij na kosce ( j/' 1 ’ § a obloži z du_ *’ 2 oiokaronami, s °®Pirjem ali s čim la ? an ®e na precej . s tem i rezanci olr '™ e govedine, oso. Posipaj s poprom. J kzi j . -<=« v ^ dni. Po ‘dl u ' ep k° kozo slani. ' 1'W° ren ' no P ete ršil j a, 'Ifril™' Prideni tudi ‘■km •! du šice, 10 zrn Filet se imenuje vsak podojgasl. od kosti ločen kos meša, naj si bo že meso od križa, ali pljučna pe¬ čenka; Od strani od takega kos. ca mesa vse kožice in vso mast ter ga nasoli. Sesekljaj nekoliko drobnjaka, peteršilja, žlico ka- p*ar,i6 dčejenib; sardel in miSa. li¬ monovih 'olUpkdv: V tem povaljaj na rezance zrezano slanino ter pretakaj. ; |.,njp r filet.^Potem pljloži dno koze z rezinami|slanine, žele. ne, j rumene repe in peteršilja ter deni meso in lovorje^ listič vanjo. Prilij rudečega vina/ juhe in vode, vsakega-eiiak del teh, duši filet ta¬ ko dolgo, da bo meh&k. Potem de. ni meso ;na krožnik| precedi spk- nanje in obloži filet/ z makaroni,- mi, riževimi klobasicami ali s čim drugim. | ‘ 218, Pljučna pečenka ali riba. Pečena. Potegni s pljučne pe_ čenke kožico in loj, potolci jo z le senini kladivom, nasoli jo ter pu¬ sti, naj par ur leži. Ko pečenko pečeš, jo polij večkrat s sokom, katerega je dala od sebe ter prilij tudi včasih malo juhe, da se ti ne prižge. Preslaninjena. Odstrani pljuč, bi pečenki" kožico in l’oj, potbfci jo potem jo preš!amini ter posipaj s soljo, poprom, sesekljano čebulo in z dišavo (Neugevviirz) te# jo deni v kozo na mast in narezan koren, rumeno repo, peteršilj, ze¬ leno in lovorjev listič. Prilij ne. koliko juhe, pozneje pa tudi ma¬ lo kisa in kozarec črnega vina. Ko je meso mehko, ga zreži ter pre. cedi nanje omako, kamera je osta¬ la v kozi. Vrhu mesa -pa deni na listke narezane limone.: Omaki pri. mešaš tudi lahko par žlic/smetane, v kateri si razmotala že prej žli¬ co moke. V kvaši (Beize.) .Duši preslani, njeno pljučno pečenko na masti in na koreninah, polivaj jo s kvašo, .kakor šilo narediš tudi za zajca ter napravi naposled omako, ka_ kor za divjačino (gl. št. 130.) in oblij ž njo pečenko. Kakor 'divjačina. Vdrgni v plju¬ čno pečenko Stolčenih brinjevili zrn ter smrekovih igel; zavij jo v prtič, katerega namoči prej v kis ter '{naloži na meso kaj težkega, '/aki; naj čaka 2 — 3. dni. vsaki dan pa ga obrni. Potem odstrani brinje in igle, nasoli pečenko ter postopaj nadalje ž njo tako, ma_ kor s pečsmro v kvaši. Lovsko meso. Zreži pljučno pe- Jo n k 0 na-posamezne rezine, ka. tere nasoli, povaljaj v moki ter speci urno na hudem, ognju. Po. teni ocllij mast, mesto te pa pri¬ deni 2 — 3 žlice kislr smetane m malo juhe. Naposled primešaj še drobno sesekljanega zelenega pe. j jorana in Zrezanih limonovih olup. kov. S tem nadevom pomaži po srdi pečenko, potem jo zopet za- j pri, zvij tesno skupaj, kakor giba. o ieo. povij jo-z: nitjo ter jo duši na masti, juhi in kvaši. Naposled pa prideni tudi kisle smetane. Ko je dovolj mehka, odstrani nit ter zreži pečenko na kosce. Marinirana, Osoli lep kos pe: čenke ter jo pusti, da par ur leži DOtem zreži in stolči par šampin¬ jonov, kapar, strok češnja, neko. liko ingverja, listič kadulje (žaj¬ blja) in limonovih olupkov. Temu primešaj sok, ki se.je natekel od mesa in odrgni z dišavami dobro pečenko. Črez nekaj časa jo zavij v prtič, namočen v kis in jo pusti tako 2— 3 dni. Potem jo duši ta. ko, kakor pečenko v kvaši. 220. Pljučna pečenka a’ la Wellingtcn. Nasoli pljučno pečenko, pretak. ni jo na obeh straneh s slanino ter jo zavij v masleno testo. Peci jo počasi, da bo znotraj še malo rudeea. Na mizo jo daj z gorčico ali kako mrzlo omako in sicer s testom vred, v katerem se je pe¬ kla. 221. Huzarska pečenka. Pretakni pljučno pečenko z .re. zanci slanine, kislih kumaric, pre¬ kajene svinjine in sardel; nasoli jo ter jo deni črez par ur v kozo na korenine (peteršilj, zeleno, če. bulo, korenje i. t. d. ). Oblij pe. čenko z jjiastjo ter jo speci. 222 . Napoleonova pečenka Pokrij dno koze z olupljenim krompirjem, nanj deni vrsto na rezine zrezane pljučils pečenke, na to pa krompir. To zalij s prav redko omako iz smetane, ka¬ teri primešaj žlico gorčice. Omake mora biti. toliko, da pokrije meso in krompir. Duši pečenko in jo daj na mizo s krompirjem in po¬ lento. 223. Pljučna pečenka v aspiku. Pretakni nasoljeno pljučno pe. čenko s slanino in prekajeno svi. njino in jo duši z vinom in s kore ninami. Ko je dovolj mehka, jo deni na desko, da se ohladi, postr¬ gaj mast in korenine ž nje, da bo lepo gladka, deni jo v dolg in ozek model j ter jo oblij z mesno Iliade, tino Postavi model na hlad; ko se hladetina strdi, pomoči model v gorko vodo, zvrni pečenko na dolg krožnik in jo zreži na prst debe. le rezine. Pečenko okrasi z limo. novimi rezinami, vloženimi bicami, aspikom in dr., go- £ S p t ' a ' e ® 1 lovorjev iuhet? meS °’ pri ' nai , ? kozarec vina duši vsa a.) uri. Ost.i pr ?cedi nanje ^ika I ^ ter deni ob V a Njenih slaniir prav,tako, ka. ^ kJ e nie kko, ga po- pPeeem S soka ‘ P° ]) eK -liko V na Meso , ka. e žlico -. Sa Potem •var m , deln ega mas. Svi drobno zre- . clu P-. J; Ca - Ko *iov 'eso. obli ter ko. to dobro ga z oma- UKUHA VANJE. Mrzla bila je letošnja pomlad po Severozapadn, če jo je sploh kaj bilo, a vzlic vsem tem imamo že tudi v Wisconsin in Minnesoti zrele j a god e # Jagode so jako priljubljena in zdrava jed, in, če se jih ukuha, za kar je najboljši čas sedaj, bo¬ demo imeli izvrsten nadomestek po zimi za pijačo. Jagode se ukuhavajo in prezer- vjrajo na razne načine, in zato naj navedem najjednostavnejšo vporab.o njih. Jagode strehi in operi in na vsak funt jagod vzemi % funta sladkorja in čajno čašo vode. Ku. Saj' V?) Š o in sladkor skupaj toliko časa, da postane čisto, to je 5 do 10 minut, stresi jagode lahko v to tekočino, in pusti dobro zavre, ti. Nalij vročo ukuhovino v vro¬ če steklenice (jar, reci: džar) in zapri dobro, da ne pride zraven zrak. Steklenice bodo počile, če niso vroče, in zato je najboljše, da stojijo do prilično polovice v skle¬ di z vročo vodo. ali Očisti in operi jagode, očedi teršilja in daj. meso z zabeljenimi I jih, in daj jih v skledo, ne preveč na enkrat, da se ne zmečkajo. De. ni na vsaki funt jagod % funta sladkorja. Sladkor in jagode pu_ sti stati 2. do 3 ure, da dobiš ž njih sok. Od lij sok v lonec, in pu. sti zavreti. Vso peno, ki se -nabere Kapama pečenka. Napravi jo, j !ia vrhu,- odvzemi. Vsipaj po lalr hnkor sardelno pečenko, 'samo me- j ; i0 jagode v to tekočino. Kakor hi- sto sardel vzemi kapi e. 219 Svita plučna pečenka. KAKO OHRANITI GNJAT (,Eam). Naredi vrečo iz neobcljone tka. nine (unbleached muslin); daj na dno nekoliko dobre, sladke krme, deni na krmo gnjat ali šunko, obdaj jo okoli in pa vrhu s krmo precej na debelo, zaveži vrečo, in obesi na suhi prostor. Šunka se dr¬ li dobro, če treba več let. ali. Ko je šunka lepo prekajena, vze. uii malo lepega in snažnega pepe. la od premoga, zmoči ga malo z vodo, in dobro obdrgni šunko, ali pa zmoči gnjat in jo obdrgni s presejanim suhim pepelom. Na ta način obdelana gnjat ne bo posta, la črviva, in ee jo obesiš na suhi, I snažni prostor ne bo splesnila. ] KAKO POZNATI SVEŽE JAJCE. Deni jajce v čisto vodo; če ta debel konec jajca splava na vrh, potem jajce ni zveže. KAKO OHRANITI SVEŽA JAJCA. Kure nesejo spomladi najprid. nejše, in, če se hoče,, držati čez poletje sveža jajca, katera so bila znesena spomladi, je treba, da se ima majhni leseni sodček, ali ka- kšeno drugo' pripravno posodo, katera drži prilično 10 galonov. Kupi se sodček navadne fino zmle¬ te prstenih! (fine ground land pla ster). Naloži se na dno sodčeka kake 3 pal inWa debelo te zmlete prsti/in na Tite'prst se postavijo sveža jajca po koncu, eno poleg druzega, tako, da bo manj ši del jajca spodaj. Deni na jajca, in v votline med nje, zopet kake 3 palce ha ., v -fbelo land plasterja potem zopet jajca kot poprej, itd. Nazadnje na vrh jajc naj pride 3 do 4 palce na debelo prsti -Na ta način spravljena jajca se držijo prav dobro po več mese. cev, če so nahladnem prostoru. Držijo se celo leto če ni na prosto¬ ru kjer so spravljene, čez 75 sto¬ pinj Fahrenheit toplote, in češe temperatura ne menja prepogosto. Pri vlaganju jajc je paziti, da so vsa sveža, ne čez tri dni stara, in da ni mogoče koklja ležala na njih. Gledati ie tudi, da se vlo. žijo tako, da se katero ne vbije. ŽIVLJENJE JE ČUDNA STVAR. Človek pride na ta svet, brez svojega dovoljenja in ga zapusti zoper svojo voljo.. Med časom, ko je na zemlji, bije večni boj z na¬ sprotji in nesložnostmi ostalega človeštva. V detinstvu je človek angelj ; v fantovstvu je porednež, če ne kaj ®ee; v možki dobi je bojevnik med delavstvom ali med lenuhi. V spolnjevanju svojih dol¬ žnosti je norec ; če ima driižino je tepec; čečkaj vzame je tat, in postava ga muči kot bi prišel v roke vragom v pekelu. Če je nbog je slab gospodar brez vse pameti; če je bogat, je izkoriščevalec in navihanec ; če se poda v javnost je nezaveden in zabit ; če gre v cer. kev je hinavec ;, če, ne gre v cerkev je grešnik in nevereč; če gre v sa. Ion je lump in pijanec; če ne gre v salun je ‘sradl’; če kaj da.za na¬ rodne svrhe, da zato da se pokaže in pobaha; če ne da, je stisnjen skopuh in izdajalec. Ko pride člo. vek na svet ga vse poljubuje: predno zapusti svef mu skuša Vsakdo zadati brco. Če umre mlad. pravijo, da ga je škoda; če živi do visoke starosti je vsakomur na potu. Življenje je čudna stvar; vendar vsak se drži krčevito živ ljenske poti. Možje! Poskusite ‘*Right Cel edino pristni to!>ak za eikanje. 5 centov škatljica. Velika bitka. Kongresnik H. A. Hetz je pri¬ čel križarsko vojno proti brezves. tnim trgovcem, ki razpečavajo ni. čevno blago namesto pristnega. Zakoni so v tem oziru zelo strogi m le zahteva, da se izvršujejo. Opozoriti želimo svoje prijatelje na to dejstvo, ker znamo za slu¬ čaje, ko se je dobro znano blago, kakor Trinferjevo ameriško zdra¬ vilno grenko vino, ponarejalo in prodajalo prezeupnim odjemal. cem namesto pristnega blaga. Bo. dite skrbni in ne stavite v nevar¬ nost svojega zdravja ali celo svo¬ jega življenja. Trinerjevo ameriš¬ ko zdravilno grenko vino je prav dobro zdravilo v mnogih boleznih želodca in drobja, če se vživa po navodu. Kadarkoli potrebujete čistila, ki ne oslablja telesa, dob. re slasti in dobre prebave brez vsake neprijetnosti, poskusite to zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chi¬ cago, Til. Trinerjev liniment je ze. lo močan in zato bolj učinkuje ne¬ go drugi pri zdravljenju oteklin, evmatičnik in nevralgičnih bole. -in, izvinkov in okorelosti. Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki na EIy, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERY TELEFON ŠT. 55 kateri Ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! Village Livery konjušnica CHISHOLM. MINN. Phone 60. Malti. Benin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBEI First National Bank, EVELETH, MINN. Najstare jša narodna banka na Ufesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pc šiijamo denar v Avstrijo po najnižjib cenah. v Psrobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. American Eiciiange Pripravi kakor lov- rezanci na mizo. ^ Sardelna pečenka, pljučno pečenko tako, ^ ^ s ko meso. a omaki primešaj se zre zanih sardel ter .omako potem do o t ro prevn Potegni s pljučne pečenke ko. * 0 in žile in jo pri tankem koncu .a 3 prste odreži, na to jo crez sredo po dolgem prerezi, a ne. do kraja, ter jo odpri kakor knjigo. Dobro jo pot.ki in^. Sese kljaj slanine, primešaj J vila drobtin, 3 stolčene sardele, ma tro dobro zavrejo, napolni jih v za to pripravne snažne, s kropom zmite glaže, in zapri takoj, da ne nridejo preveč v dotiko z zrakom^ Če se hoče, da bodejo jagode' le. pe, ukuhava naj se jili v manjših množinah skup; 5 funtov je do_ volj za enkrat. Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. VIRGINIA — MINN. RajMi pripravna banka za Slovence la Hrvate v mesta. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vozno liste. 31» obresii od vlog, kcow tkat its deiieious fiavor is beyond compariscn. Find out for yomeIL Order fr c m PKASTK TEEASTH JOH W GOU55S. E1Y, lESSESOTA. 2?,li!iaiiiiTOBaw Na prodal |.e i2o akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashvvauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18, Town 57, R 2J in sicer: Lot 3, N. E. U, of S. W. l A Im N. W. 14 of S. E. M. \ Dalje 160 akrov zemljišča severne od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27 j Tov/n 59, Rang gi in sicev: N. W. D of S. E. H, S. E. M of S. W. H, N 14 of S. W. M. Za -ene in podrobnosti obrnite se ; na lastnika JACOB STUBLER, I108 East Second St., Duluth, Minn. Kobler & Campbell klavirji so po nizki ceni, dobro konstruiram in najpnpr a v - nejši klavii^i za dom, ki ljubi lepo godbo in neče mnogo izdati za klavir. $225.0(1 do $250.00 na lahke mesečne obroke plača klavir, ki krasi dom in na kojega ste lahko ponosni. Cena za vsakega enaka. Vabimo V a s v našo prodajalno, da pregledate naše blago. /A\ & Steinway Pianos Pianola Pianos i Talking Machines c- -r 309-11 WEST FIRST ST., DULUTH, MINN. ELKS BUILDING. GRAND 1004J — - ■■M« .— MELEOSE 1714 V > > >.'V X * *• > ■ 'rac(• a Dri Oliver, Wis. 7. na Finsko 3.01, na Kav 9, na Sibirijo, ki ima še dna. tako razsežna z«iv kuto' 138 mo v. Cenjeni prijatelj urednj 1 ___ „ ila je skrbna mati petih otrok, prosim malo* prostora v našem de. katerih prva dva sta umrla, dru. raščevanje ruskih l a v S kem listu N. V. ga sta zdrava in krepka, novoro-1 narastel Petrogrt 245 irramov;'.^človeški pa rramov. orangutan 39 gra - Konj ima 57 gramov, gorila da hi, obdelana, lahko za. j 12 gramov težke možgane. Ako oveško težo s slono vidimo, koliko možgane ima človek kakor ti dve največji živa. li na zemlji. Poročati vam hočem najprvo o veselem zletu v Oliver, katerega je priredilo društvo Lev Tolstoj št. 205, S. N. 1’. J. na nedeljo 22. junija iz New Dulutha, Minn, ki leži na nasprotni strani lene reke St. Louis, katera miglja ob tem času čolnov in ladij. Piknika vile lazilo se je veliko Slovencev in Slovenk, gotovo kacih 70, kar je za tukajšne razmere povoljno, ker naselbine so še jako mlade, in niti sam nisem mislil, da nas je toliko, če se spravimo skup. Zabavali smo se izvrstno, in na. pravili smo tudi precej čistega dobička za blagajno društva Lev Tolstoj, ki je še mlado, in potre, huje, kot vsaka stvar v začetku, nekaj pomoči. Z delom gre tukaj vedno dobro, in navadnih delavcev, ki se ne i v • ... . .. erm zemlji, v strašijo lopate, vedno manjka. Preselil se je sem rojak Frank Hren iz Chisholma, Mimi., in tir j di več drugih novih Slovencev iz: različnih krajev. Na Oliver se gradi par novih | hiš in delale se bodo tudi nove ce_ [ ste. Zadnje dni merili so tudi zem ljcmerci kodi bo tekla pocestna železnica iz Duluth, Minn , tako jenka je pa ležala mrtva jv na . roeju mrtve matere. Pogreba se je vdeležila veli, kanska množica, in krasna rakev bila je okinčana z gozdom raznih rož in cvetk. Društvo sv. Veroni ke, kojega je bila ranjka članica, je razobesilo zastavo na stonjo žalosti, in poleg tega društva vdeležilo se je pogreba še Materin sko društvo, kojega članica je bila Mrs. Drčar. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve pod vodstvom domačega župnika in dveh drugih gospodov. Preskrbel iu vodil je pa vso stvar pogrebnik Lorkovič, in je vse vrlo dobro izpeljal. Naše sožalje možu in otrokom, j ter vsem ostalim. ‘Blagor mu. ki se spočije, v Bogu spi.” Naročnik. Grafton Wis. Malo mestece Grafton, ki ni daleč od Mihvaukee, se dobro razvija. Slovenci delajo v tako imenovani klinčivni, ali bolje rečeno v tovarni, kjer se izdeluje¬ jo stoli. Nekaj dela jih tudi v kjer žgejo naposled da bomo z rojaki ono stran reke ! kmnnoiomu. bolj zvezani kot smo sedaj, ko se “ ga razpokajo po svetu, moramo voziti z železnico, ali pa ,j.S o delo je jako trdo, m m ar sikat e iti peš čez miljo dolgi most. | 1 ‘ St P 0lltSl ei.i, K sklepu pozdravljam vse ee, i Dnp 29 - j™ ! ' az '! la S! ' no - Y ! va zastava društva, ki je priklop. ljeno k samostojni “Slogi” v njene čitatelje in čitateljiee N. katerem, kot najboljšem listu za Mihvaukee. Wis. Vse se priprav sko 11 kaz 11 murne g ljišča, lagala s pridelki vso Evropo, pri¬ de le 7.87 milijonov in na srednjo Azijo 9.63 milijonov prebivalcev. Uvaževanja vreden pojav v po. slednji dobi je tudi rapidno na _ mest. Tako je ad z 1,267.013. prebivalcev leta 1897. na 1,907. 708 leta 1909., toraj približno za % milijona duš. Moskva z 1,035. 664' na 1.481.240. Varšava z 638. 208 na 895.900, Odesa z 405.041 na 520.000 prebivalcev. Prav po amerikanskem načinu je zrastlo sitmo obrtno rusko mesto v zapad nem kotu ruske Poljske, Lodž. Leta 1871, je štelo mesto Lodž 39. 078 prebivalcev, a leta 1909. pa 400 tisoč duš, to je v 38 letih de¬ setkrat toliko. Leta 1871. je .bilo v Rusiji le šest mest, ki so imela več kakor 100.000 prebivalcev, dandanes pa že 1.9; leta 187111 mest med 50 do blizu 100.000 pre. bivalcev, danes pa 38; leta 1871. je bilo mest med 20 clo 50 tisoč prebivalcev 57, a danes 118; leta 1871. mest med 10. do 20 tisoč pre bivalcev 144; zdaj pa že kar 315. Vseh mest v Rusiji je dandanes 3552 in poleg teli 724.635 vasi! Kako presega še danes rusko kmetiško prebivalstvo meščan _ ske, je razvidno iz dejstva,-da živi v Rusiji 135.9 milijona kmetiških podanikov, pa samo 24.1 milijona jneščanskih prebivalcev; kmeti _ ško prebivalstvo tvori toraj 86.5 odstotka, mestno pa 13.5 odstot¬ ka vsega prebivalstva. Takih od_ nošajev ni najti v nobeni drugi ev ropski državi in ti kažejo tudi, kakšen neprecenljiv pomen ima rusko poljedelstvo za Rusijo. In baš pretežno poljedelstvo je naj _ ugodnejše poroštvo za bodočnost Rusije, za nje razvoj in njeno NAZNANILO. primer janu vo ali kitovo, pa razmeroma večje ftam IŠKARIJOT. čisto sam Tu nihče me ne vidi. zakrivaj gaj me ti! . o bil je pot, to bil je pot iz mesta. izmed ljudi! Gledaje k tlom po ulicah sem bežal ven mimo znanih hiš — kot h c naprej, naprej nevihte piš.... “O Juda! Kje da bi bil podil me Cenjenim rojakom po državah \Visconsin, Illinois in sploh drža¬ vah ležečih vzhodno od reke Mis- sissippi naznanjamo, da jih obišče v kratkim naš glavni zastopnik Mr. A. E. Podjed, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in tis¬ kovine. Rojakom ga najtopleje priporočamo. srebrniki?” vpije poulična dečad — “Vse vrgel v tempel stite u si jih iskat!” pu. Pojte Trgovec Levi sreča pomane si roke; “Čestitam ti na me na trgu. včeraj sni kupčiji.. apostol, lie! ’ In Ahasver, pred hišo mi “Kaj skrivaš ere vij ar ■uh. predmest¬ ni stari. sedi; v brat Juda ti! Z1S se m mam te >e- Mešija tvoj noseči j; •-križ pred. uroj Slovence in Slovenke, želim ves i moč , v , lija na. veliko slavnost, ki se bode zasluzen vspeti. ^ Uhhaiala ta dan v slovenski na. Orožnik usmrtil orožnika. Iz Lju. Port V/ashington Wis. obhajala ta dan v slovenski na. selbini Grafton. Zanimanje za list N boškega na Hrvaškem javljajo: Orožnika Fran Zilinski in Pavel počiti lit el je tu; odgnal sem ga. A . pomagat mu!” ... tpitiš gotovo no kam ? 3 , ' b . 7! Raisinger sta šla skupno v službo sod pohvalno in povsod se je list 1 ” ‘ V Port AVasliington je mestni; pril j ubil in vdotnačil. odbor sklenil menda mestu kupiti! -n • , • . , , ,, , , i Rojaki prav pridno segajo po novo obleko. Seveda za to obleko . 0 , . v . j ujem. Stari naročniki prav prr | dno prebirajo predale N. V. in 1 i mnogo vprašanj dobim kedaj, bo. | de zamogel list dohajati vsaki Slovenci, ki se živijo po večjem j an v pjgo. Vse t 0 kaže lepe nade I in priča, da je N. V si je najel nekega pogodbenika iz lTymoutha, ki prav pridno tlaka mestne ulice. v štolami, delajo stalno; le plače so nizke. Zato je pa narava neko. 1 me5 f U liko ohole magnate kaznovala. . „ v Se ve, ležeče na pravem . i .«,• .c, je na vas, dragi Strela je vrezala v zalogo m jo je; . , . , , . . , . , .... ° c , ; rojaki, kedaj da postane dnevnik', menda uničila za $2o,000. Smeha T , .. . .. , , . „ _ „ , Razširjajte neodvisni list., ki si uSoj oparS oreiifumu in oabuuz ut -, , , • , , , 11 .! '• ,, . ...7 • vsikdar dejansko poteguje za de naravnega cma. Dovtipni Sloven- ci uganjali so prav prijazne šale, I ko so gledali kako prijazno gori. jo stoli. Slovenski gostilničar Frank Ka ker je prodal svojo gostilno gosp. A. Verho-vcu, in Mr. Kaker se u.! makne v privatno življenje. Ob nastopu mu kličem mnogo uspe.' ha! A. P. Podjed, ta.:. M. Ely, Minn. Cenjeni urednik: Kot moj prvi dopis v naš doma. lavsko stvar, in vaša želja se bo gotovo vresničila. A. E. Podjed. IZ SLOVANSKEGA SVETA.. Velikanski gospodarski razvoj v Rusiji. Rusija se je gospodarsko 1 tako povzdignila, da se pred ne¬ kaj leti o tako orjaškem razvoju nikomur niti sanjalo ni. Po rusko japonski vojski in po notranjem nemiru je zadela rusko poljedel. stvo in obrt tako strašanska kri¬ či časopis N. V., blagovolite mi ! za, da so Rusiji njeni klevetniki odmeriti nekoliko prostora, da po | za nekaj desetletij napovedali ročam glede naše slovenske našel, popoln gospodarski polom. Ali bine tukaj na Ely. ! Rusija je osramotila svoje sovra Na društvenem polju smo pre. ,žnike 8 svojim naglim vsestran- eej dobro potkovani, in naj lepše : skim razvojem, da se ž njo, izv se razvija društvo Sv. Barbare št. 1 zemši An S 15 j°> ne more primerja 2, ki ureduje vsako prvo nedeljo nobena druga država v Evropi. Neizčrpana sila ruskega živilja, previdnost vlade in pozornost du me vodijo Rusijo više in više. Že i velikansko naraščanje prebival stva priča o njeni neizčrpni go¬ spodarski sili, zakaj to narašča. Ker sta živela v veliki medseboj¬ ni mržnji, sta se po potu pričela prepirati. V prepiru je Zilinski svojemu tovarišu zasadil v prša bajonet. Raisinger, dasi težko ra. njen, je pričel bežati, nakar je Zilinski oddal za njim par stre _ lov. Nato se je Raisinger obrnil in tudi ustrelil na Zilinskega, katere ga je tako dobro pogodil, da se je Ziiinski mr.tev zgrudil. V Skadru so zaprli bivšega čr¬ nogorskega župana Pavla Vučini ča, ker je bil vodja zarote, ki naj bi v Skadru povzročila klanje, in so ga na avstrijski torpedovki prepeljali v Pulj. Orožništvo v novih krajih Sr. bije. Srbsko vrhovno poveljstvo je doslej v novih krajih nastavi, lo 4000 orožnikov, katero število se v kratkem poviša na 6000 mož. Most čez Donavo med Novim Sadom in Petro varadinom se za. čne še letos, graditi. Dosedanji pontonski most so pa namesti uaj- brže med Ilokom in Palanko. Ruski milijonar zblaznel. Ruski milijonar Badanskv je poslal ce¬ sarju Viljemu kot dar za njegov vladarski jubilej pol milijona mark. v mesecu. Dragi rojaki, katerega vese. li pristopiti k društvu pristopi naj k društvu sv. Barbare, ki je | na dobri podlagi. Opomniti moram tudi, da ima. mo tudi tukaj na Ely. hude ko iiije bi ne bilo mogoče brez boga- marje, ki bi človeka snedli, če b “ ^ gospodarski), virov. Prvo ve. | soijno štetje ruskega prebival . stva se je vršilo dne 9. svečana se ne otepal z rokama. To je še sreča, da je Bog človeku roke v. stvari), da se zamore otepati. Ko pride človek zvečer iz dela 1897. leta in se je naštelo 128.79 milijonov duš, a leta 1910. je na¬ pa se hoče malo odpočiti iu obla’ rastl ° Prebivalstvo na 160 mil. diti pred svojo kočo ali“ Čampo ”, i P odanlkov - Pomnožilo se je v te. je težko prestajati pike in bežati je treba v sobo ali v spalnico. Da, človek mora vedno kakšno pokoro imeti, in kri prelivat za ku 13 let za 31.3 milijona. S takim uaraščanjem se ne more nobena Iruga evropska država ponašati. Kakšen pomen ima to ogromno te male živalice. V stari domovini I I, 1 arašč . an j e Rusov v gospodai - je bila ta črna nadlega, ki skače, H: m vojaškem oziru, je lahko tukaj so pa komarji, pa saj so!' u lcletL . }. Rusiji dandanes menda po celi Ameriki, in kakor ^ 1 raili j° na P orodov - a umrje sem že včasih čital še hujši kot sol'' 1 ' 1 110 ' eto ' e ^ milijona na le tukaj. Pozdravljam vse to. Tako narašča rusko prebival, cenjene čita. : tvo “ :i let ' t > za 2,464.000 duš. Fo¬ telje in čitateljiee našega cenje-j 11 la ’, akera 11 narasRa P‘ s B a zt “ nega lista, listu pa armado na _ | 1>r,bllzno v Prednjem desetletju ročnikov. Frank Pengel. Kanssas City, Kans # Cenjeno uredništvo; na 200 mil. prebivalcev To je tista zaradi česar njeni nasprotniki ta. ko bite. da bi prej izzvali odloči¬ tev v velikih političnih in gospo, darskih razporih. Od onih 160 Poročam Vam, da je prominula milionov prebivalcev jih pride na tukaj priljubljena gospa rojaki, j evropsko Rusijo 116.5, na Polj. RAZNOTEROSTI. Kapucinski red je razširjen po- celem svetu in obstoji iz 54 redov¬ nih pokrajin, v katerih živi 5303 duhovnikov. 1122 klerikov 244 novincev, 2956 bratov lajikov 240 kandidatov in 176 redovnih tretjerednikov. Red ima tudi 41 misijonskih postaj v vseli delih sveta, kjer deluje 698 misijonar, jev in 255 lajikov. Kapucini ima. jo sedaj enega kardinala, 6 nad. škofov in 36 škofov. Kapucini so pri našem ljudstvu zelo v časti in imajo na slovenskih tleh sledeče samostane: Celje, Lipnica, Krško, Škofjaloka, Celovec, Gorica in Sv Križ na Vipavskem. Zanimiva lastnost čebel. Neka¬ teri učenjaki, med njimi Dadant, so trdili, da imajo čebele nena - vadno močno vonjalo, s katerim začutijo cvetlice v daljavi pol. druge angleške milje. Zdaj pa je dokazal Gaston Bonier v Parizu, da čutijo čebele cvetlice le na majhno oddaljenost, a da imajo poštnim golobom podoben smisel. 8vojo trditev je podprl z doka. zom, ko je vzel čebeli vid in vonja lo, pa je vkljub temu priletela na. zuj v dve angleški milji oddaljen panj. Povprečna teža možganov. Slo¬ novi možgani tehtajo 467 gramov Naprej, naprej Sedaj sem tukaj. Ne, ne! Umrl ne bo! On križan? Ne! .... Pomiloste ga morda . .. tuj. kaj je to? Skoz ^aj mi ljudsta hrum in šum odmeva !, na Golgat’ sem mar? Čuj, kladiv jek — zabijajočih žreblje. . . . za vdarom vdar!. In hrumu bliže tihotapi Juda — prizor mu je odkrit: Glej, križ stoji že tam. A On na križi razpet, pribit! In hrumu bliže tihotapi Juda — prizor mu je odkrit: Glj, križ stoji že tam. A On na križi razpet, pribit! In Juda zre v telo nago, krvavo— a On tam. še živi ? Da! Ni li zdaj načavnost vanj velike uprl' oči ?.... Pod križ tja 'plani! Zaman - Tu cedra močnih vej In zadrgnivši vrv okrog .Ne! prpozno!.. vratu si - visi na njej. Na vetru. guga mrtvo Krajevne zastopnike prosimo, da mu blagovolijo, kolikor mogo če olajšati delo pri obiskovanju rojakov. Upravništvo “ NARODNI VESTNIK” -105 W. Michigan St., Duluth tlelo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING-, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. PRVA DRŽAVNA BANKA tem potom naznanja slavnemu občin pričela poslovati v svojem lastnem p 0s ] ' U ’ 4 vljudno priporoča za vse bančne p 0 sl e 1°^ U '' pošiljanje denarja na vse strani sveta 't * 11 promet. Hranilne vloge obrestujemo ^ H sto 1 po 'C. ■. : od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v ; p( estr glavni bankirji iz Chicage in Nevv Tork^ 11 je pod strogim državnim nadzorstvom^ imamo zvezo z občeznano Union Inv' ^ ««31 iz Minneapolis, Minn., pri kateri - so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo Vsa l- še cene so vedno nizke. Zastopamo nan 1 m nase cene so vedno nizke. Zastopamo t f boljše zavarovalne družbe proti ognju, i ° vršujemo vsa notarska dela Pridite k nam zamenjati Vaše čeke nk M 1 M ' OD mn dnevih. Z nami posluje pretežna večina domač! - e»v kateri c n tnrli i-je>lni'^ov-R ' 1 *• i ničesar adjefl govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE OF ELY, MINN. L M. J. MURPKY, predsednik. GEO. L. BROŽIČU _______ # & l0 te i rt :di H ; C V* EV#« 0 jo. P* 1 ' Rovarja. r| >i* st r ’^ eZ _ijal s « 1 bi jjiton. ge si Žalosten ali otožen poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Pozor prijatelj! GARY DIVISION OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLANI) meji naravnost na zapadni del posestva Steel kompanije, kjer et t derna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodniki, telefon, elektri čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgradi v kratkem. - r-7 dela sedaj pri zgradbi velike jeklarne. Plača $2.50 na dan. če i in napraviti denar po strani, investirajte v Gary lote. BBAD V 0fARY: VOGAL GARY IN C0MM0NWEAITH AVEM GLAVNI USAD: GARY LAND C0. ? 202 Palladio BIdg., Duluth. gabite'' J e ^• St8r j jjtlila sta [Ju žalost e umeten ii lepiti: d Toda po Lju ibiti jo je .»ral zope J Povedal ji in prego treta, katei * i. nego ob, Oj, te sol; pijene del žjeje iifeti! in mati 'iace pojde i sklene r 'Rij me, pr. jaz ne r Lo ju gren itrico ! ” Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni; Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesberg, glej, s kuštravo glavo: Srca utihnil vtrip, mu se truplo, na vek vtihnil vesti je boj. Stemni se! Grom! Potres! ... . . Mrliči živi zdaj vstajajo iz jam! Za hip i sam obešenee v življenje vzbudi se tam! On vidi, sliši.... netopirjev, sov .. Srebra maši mu Obletava jata ga polno mošnjo v usta trop zlih duhov. Blisk piše v črkah mu orjaških sodbo za ta za oni svet vihar mu tuli: Proklet, proklet! ’ ‘ Umri, Juda, dvakrat! A. Aškerc Gospa: Poglej, to so majoli- ke... po 200 let so stare... pazi na¬ nje... veš. 200 let so stare.- Nova hišina: Nič se ne bojte, go spa, saj ne bom nikomur poveda¬ la, da so tako stare; saj izgledajo, kakor bi bile nove. ki trguje že 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve¬ dno pošteno. Rojaki in rojakinje! Kupujte pri trgovcih, ki oglašajo v našem listu, in povejte, da ste Slovenci in da Citate Narodni Vestnik. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodik KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se vovore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA \VASHINGTON LAURA, ALIČE. ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s, obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi Dedi, da si »te bi ne p: v v SLOVENSKO ZAVETIB V AMERIK) INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS ZA SLOVE® NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St.. M'"' : Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumf* Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Cinca? Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Elv, Mina- NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave_ , ^ Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, L ' boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradniko' lD kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa- Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenae, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, IU- Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, IU- E. J. Mencinger, Pueblo, Coloraa • Vsaka slovenska organizacija, ki štej ^ člana » več društev, je opravičena do enega c Vsak slovenski list v Ameriki je OP 1 •ieec 1 ga mesta v direktoriju. Vsa ostala samostojna društva s0 enega zastopnika v direktoriju op r8rl re J U * , I7ayi Rojaki! Agitirajte za ®^ ovens ^ „ o ,. 0 jn 't riki, ki naj bode spomenik skupnega n<1 J.: --‘ s potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo skrbimo za one, ki si sami pomagati ne m ^ - Vsi dopisi in denarne pošiljat'e tajnika.: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale * ki denarne pošiljatve oddaja blagajni m ■nSe 1 k. , t..” s kpii C ga Pohv a ' ' 2 °Pet i, •J^Žev , i e tud ‘bar se 5 0 ;; i0 i , r °hta S ko, > >1; 'S- Stik. be ’ la? t- »»«H Si ,f »la, < a? «< /er; 1 S ti t la! Pt 1 !,) C'«, 1 k? rr,!UL’vw:>wBi4B v Anton, Novela. Spisal Podgorlean. V ! r ■ v m es!l K.7' ? tr 0 e sir ; ^toi STj ■ '‘‘misli morda 10 “,'S. lst «4, ril Bil ze lo mehkužen in solza kar ni mogel videti; mate- Auton ^ precej ©majo trdni njegov sklep. Ko mu še oče in grče, češ, da ga ima Manica rada samo zato, ker ve, 1 $ j®'srečen, ako se oženi brez njiju dovolitve, brez oče i ;;! 1 U -ln V a, pregovorita ga, da jima obljubi še dobro premisli' s bi šli drugikrat. S tem pa oče ni bil zadovoljen, ker ' 1 ' i * l>i se sin zopet ne premislil in bi ga drugič ne mogel ' ! ' potem pa, ker je že Korčetu poročil, da pride s sr r#,°‘ / vselej biti mož beseda. Pregovarjal je Antona še to- ie pregovor d. , da bi ga še ne pogledala, ako ne bi imel denarja. t.lpppt3 S 6 j in ko pride ujec, gredo. udo •“Vi; Soteski so jih že pričakovali. Ujec pove, čemu so pri- a ii hočejo dati nevesto na Tkalčev dom, ki je dober v (j hvali ženina, njega roditelje in vse ubs* • • Z p a lje še ukrenejo, da bodi svatba v treh tednih. Dolgo kar se hvali o taki se, da Korce da Starejšo, ličer Katrino in primerno valjajo, jedo in pijo. Staremu Tkalcu je bilo prav, Korčetu -nina in neveste pa nihče ni vprašal. Nevesta Katrica .. 70D1 v ’ idez zadovoljena, toda ženin nikakor ni kazal tega. Govo - 6 Pki ' ; ’;'.j 7 e ni, držal se je resno, in obraz so mu izpreminjale bar »jrajsi •; j,! bil potegnil, toda ni mogel, ker je sedel med očetom iOtDagJj, Ko je podal nevesti roko, tresla se mu je, in izpregovoriti ‘‘ ® . ' ničesar. Kar nič ni bilo po volji ni nevesti, ni nje sestram ' abitcv je bila toraj dognana, m pričelo se je pripravljanje ' ^ gb a ri Tkalec je bil vesel in mati zadovoljna, da se je sin , j[j s lil a s ta, da je že vse dobro, da se Anton ne bode več upiral, v VI žalosten in kaj malobeseden, ali upala sta, da bode vendar ' si izbil iz glave Kodričevo dekle, ki ga je hotela N' » , pameten .preslepiti, da bi prišla na dober dom in bi bila zdajci iz siro v v :nois. St 1 | 0 V£N$ j p 0 da pozabiti ljubljene deklice ni lahko, to je dobro čutil Anion. Ljubezen do Manice je še bolj plamtela v njegovem sr jyti jo je hotel, ali ni je mogel. Še bolj je mislil nanjo in zve- moral zopet k Manici. Povedal ji je, kaj je storil, da je moral storiti tako, ker sta ga in pregovrila oče in mati. Manica ga ni rotila, naj ne po- katerega je večkrat izrekel sam po sebi ; kričala ni in nego objela ga je, poljubila ga, in iz oči so ji privrele vro >.Oj. te solze! Anton je bil uničen. Doma jok materin, tukaj pa jene deklice! bližje je poročni dan, tem huje je Antonu, in nekega dne in materi: •Jazne pojdem k poroki. ’ ’ sklene roke in zastoče, oče pa plane kviško in zakriči: j me, predno storiš kaj takega!” jaz ne morem iti, pozabiti ne moreni Manice! Rajši pustim in grem odtod, rajši umrem, nego bi šel k poroki s Kor¬ an V." zaklinjam te, ne ubegni sedaj, ne Stavi ja j na laž mene, se¬ lita! Ne stori nam take sramote! Ako pa ne slušaš mene in ^ vedi, da si mi z nepokorščino in trmo svojo izkopal grob, ker ' Iti ne prebil! ” / ‘Tonček , Tonček, dala sem ti življenje, slušaj me!” vikne mati, povzdigne roke in hoče poklekniti pred sina. “Mati, ne, pred mano ne bodete klečali!” vzklikne Anton. K poroki pojdem, zaradi vas!“ reče obupno in zbeži iz hiše. Umirjen je bil oče, potolažena mati. Smilil se je obema, ali po¬ magati je bilo težko ker je bil Tkalec preponosen in premoškj, da 1 i bil odstopil svadbeno pogodbo. Premišljala sta, kako bi drugače alajsala žalost sinovo < Po daljšem ugibanji reče mati: “Pojdi na Ivodrečevino in reči, da sme dekle več govoriti z našim Antonom. Ako bi ga vedno ne motila, gotovo ne bi bil takšen.” “Dobro; škoda, da se že prej nisi domislila kaj takega.” Starec se takoj odpravi v župnico. Grede premišlja, kako b: govoril, ali bi prosil, ali se hudoval in razgrajal. Pride na Kodričevino in stopi v kočo, kjer ste obe doma, mat in hči. Stara Kodrieevka se začudi nenavadnemu gostu, dekle pa se zrdi in zopet obledi in šiva hitro, da bi ne bilo treba gledati Tkalca. Molče obstane Tkalec sredi koče; na misel. kar prava bsseda sa«. »e pride “Kaj pa je tebe prineslo k nama?” vpraša ga Kodrieevka. ‘‘ Kaj me je prineslo? Čakaj, precej povem. To vesta, da že. nim sina na dom in da bode skoro poroka. Sin pa ni prav nič voljan vzeti neveste, ker sta ga, kakor sem slišal od strani, vedve premotili ni zbegali tako, da še sam sebi neče dobro.” “Medve smo mu kaj naredili, medve? O. za pet ran božjih, kaj hoče meni tvoj sin’ Jaz mu nisem prav nič na . poti, še v mislili mi ni. ” “Tebi ni menda več treba gledati po fantih, saj si že stara do¬ volj, in Anton bi ne vedel kaj početi s tabo, ampak tale tvoja liči je Antona vsega zbegala, da še po noči spati ne mora.” “O, Bog se usmili, kaj mu hoče? Priveži ga doma k mizi, da ne bode vasoval in hodil trkati na okno, kjer ve, da spe mlada de. kleta ! Človek ne sme biti nevsmiljen, in nobeno dekle nima tako trdega srca, da nebi odprla okna,če pride lep fant trkat k nji in prosit, naj mu odpre.” “Antonu ne sme odpirati več, oštej ga in polij z vodo, ako ne bi dal miru in bi zopet trkal na okno. Tega pa 'te misliti ni treba, da bi moj sin vzel tvojo hčer; v zobe bi se mu smejali, ako bi nare, dil kaj tacega.” jjjt-i “Kdo se mu pa ponuja?” zakriči Kodričevhar'“Pravi med bode imela pri vas nevesta! Ako je Manica časih govorila ž njim, saj za vrat se mu še ni obesila! Kakor sem ti že povelja, strahuj najprej fanta, potem šele se hodi kregat drugam! ” “Saj se nisem prišel kregat, samo prosit sem prišel, da bi mn 1 voje dekle več ne odpiralo in pred poroko ni k i r več ne govorilo ž njim.” “Za nikomer še ni bodila, za Antonom tudi ne bode. Bogati nisva ali pošteni sva; ako pride zopet nadlegovat Manico, izpovem ga prav pošteno, da se mu drugič ne bode ljubilo.” .“Stori tako in kadar bodeš potrebovala živeža, lahko se oglasiš pri'nas; dobilo se bode že kaj,“ reče Tkalec in odide dokaj ložjega srca, nego je prišel. • Kodrieevka se je nekaj časa jezila na Tkalca, potem pa na hčer in ji zažugala, da mu zvečer ne sme več odpreti. Manica je materi vse povedala, kako rada ima Antona, kako jo ljubi on, toda oče mu .je ne pusti vzeti,, in jokala je. Kodričevim se je hčerka smilila, ir kako ji pomagati? Žena .Antonova ne' more Tuti,, ker ne'pustita ijev in mati. Sitnosti delati bi jima nič ne hasuilo, pač pa. škodilo,_ker. Ir' izgubili dobro ime in bi se zamerili, česar seje pa treba varovati ubožnim ljudem. Tolažila je jokajočo hčer in ji prigovarjala, naj po¬ zabi Antona. (Dalje prihodnjič.) Dr. Mitchell TISOČE LJUDI JE ŽE OZDEAVIL DR. MITCHELL. T>r. Mitchell zaključuje eno najuspeš¬ nejših let svojega zdravilstva, ki se raz¬ teza čez dobo 20 let. On zdravi hrome, mi bolnike vsakojakih drugih bolezni. Revmatični in hromi zopet hodijo; za¬ stareli slučaji gluhih in bolnih na očeh so ozdravili, da zopet slišijo in vidijo; •enske, ki so postale invalidne vsled žen¬ skih bolezni, so, ozdravile v kratki dobi. : 'r. Mitchell je ozdravil vsakojake ne - prilike v želodcu, zaprtje, bolesti na obi¬ stih in jetrah. Odstranil je izrastke, o- zdravil raka. Zdravniški nasvet prost. Urad: 300 Columbia Building, Duluth, Minn. m KOVALL & SGN, ely, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA a Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. I! NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam cenje- nemu občinstvu, v Aurora in okolici, da sem. postavil izv&nredno nizko ce¬ no na srajce, hlače in čevlje, in sploh na vse blago v moji zalogi, ker na¬ meravam čim preje mogoče mojo za- log*o razprodati, ker mi zdravnik sve¬ tuje prenehati z notranjim delom ra¬ di zdravja. Prodam tudi vse skupaj, ako kate¬ rega rojakov veseli trgovina. Prilika je dobra za pravega moža. JOS. SEKULA, TSGG7EC, ACEOEA, KUTST. V POSLOPJU SARTORI EROS. ELY, MINN. m m :s i KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI P9LU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. AtA & FIRST NATIONAL BAN KM ZEMLJIŠČE NA PRODAJ. Chisholm - - IVSinn. -k: °f bh 2f4 in S. E. %, sekcija j 25, To\vn 59, Range 17. Osem milj južno od Eveletha, na j reki St. Louis, je na prodaj 240 akrov zemljišča s pravico do % rude, po $16.00 aker. Natančneje se poizve pri JAKOB STUBLER, 407 Chestnut St., Virginia, Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3 ( O ¥ ¥ i'4 V f § V V John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJ5I SLOVENSKI Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. & % Z?- Pridite in se prepričajte! ¥ ..G V «4 TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth Prestolonaslednik Rudolf. '•us Pustolovščine, ljnbavne spletkarije ia njegova tajnostna smrt. 4 — _ ^ (Dalje.) n ]e stopil v sobo in javil da je izvršil ukaz. 1,8 "a polivali in se zopet vsede v naslonjač. Vzela je v naročje " 'i zopet igrala z njim, kakor popreje. .Vzdrževal je svoje ljubice ne samo z denarjem, temveč 111 je tudi vse mogoče stvari. Imel .je pa navado, da jih ' sei *ni je zdelo, brez. dahi se preje .javil, ali da l)i ata - To ie s+Aml i.o.u /in oa tu lahko rirenričal ozi seuiu je zdelo, brez, da bi se preje javil, an ua o !; IT|1 - To je storil radi tega, da se je lahko prepričal oziro. *' < ®troliral zvestobo svojih ljubic. v T. a -i komaj se je Rosenfeld nekoliko korakov oddaljil. .' "(Pil skrivna vrata, skozi katere ni nikdo drugi hodil, I . kako sedi in se igra s svojim macKoin, Ajena ^ prozorna, kakor, da bi bila stekana iz megle, a njene . So T\o t» w.4- J. • v • -mo RncATVpplfl?) SO ,, . -“'«<1 N -Č«. lil, SKOZI itaiCIC -LIL -7 !,il 0,10 Agato, kako sedi in se igra s svojim mačkom. N.jeMa c t ! r—.vj., « nji in jo objame, krik] «trna, kakor, da bi bila stekana iz megie, a uj -m Par minut preje švigale strele na Rosenfelda, so rmpnrlv^o o/a co ji mirno vzdlffO" m e . iuiuul preje svigaie - , prirodno privlačnost, grudi so se jipnirno vzdigo j jniviauutoi, okrogle roke na njih sklenjene. ;o*'- ‘VRt; Jičl ^e^hurjen pristopi k 'fikne prestrašena Agata. p T laz, tvoj Rudolf,” oglasi se cesarjevič nežno Gdolf i- • - '-'j Hiiuou, oglasi »e ■Hvr- kako si me prestrašil, zakaj prideš tako tiho, ali Agati in strašiš ono srce, katero te tako neizmerno iaio5 Ve mjem. Ali dušica jaz imam tako veselje, če te ,® Prest rašiti, - iznenaditi. i.' ' Stala ^ se vsede z Rudolfom na krasen s zlatom okra. nili i’ 1 -’ dozd eva, kakor da bi te ne bila videla več kakor Ho; J Rud °lf, kje hodiš, zakaj me zanemarjaš, mogoče Gveril? v,.. \ , 'bvon| ierR ‘ Predbaciva mu Agata. . b ti ;ili (lar znano, da imam jaz svoje dolžnosti, da moram .. m,/ ''"" 0 - kar mi sicer ne prija, ali vse to me zadržuje V- ako nosetati, kakor si sam želim. v , , . Poslal bi mi vsaj malo pisemce, ali kako di u. Jaz Pasp in njih ustne se združijo v dolgotrajen da bi jo nekaj pičilo, skoči in odrine Rudolfa A le na. ■Sata? Pridem rajši sam, reče Rudolf in ponovno ovije de ' A g'ate : i]J e Asm v’ JazV,”“ ! v Praša jo prestrašeno Rudolf. t5i , zlati ln Se Približa Agati. t0 m °je, kaj ti je? “Rudolf jaz ti moram povedati, slušaj me, Jaz sem zvedela, da se ti miljenček moj, nameravaš oženiti.” Resnica je, mila moja, to moram storiti in sem na očetovo pri¬ govarjanje že pristal. Katero da poročim, to mi niti še znano ni.? Dobro ti se moraš oženiti in jaz tega ne .ineni preprečiti, ker zato nisem dosti močna. No ti hočeš svojo ljubezen deliti z drugo, s tvojo ženo, a jaz,, oh, jaz,,; delala se je kakor, da plakat’ Ne plalcaj angelj moj, jaz te ne.bodem zapfMil, ljubil te bodem še nadalje, ali oženiti se moram, da, moram,.. ’ Katere pa bodeš vzel Rudolf ? To niti sam ne vem. Oče, mati in ministri mi prigovarjajo tri in sicer: Marijo, Sofijo ali pa Štefanijo. Kako izgledajo? Imaš njih slike? Imam evo jih! In potegne iz listnice tri slike. Agata jih vzame, sede V naslonjač in premotrivala jih je dolgo eno za drugo. Marija in Sofija so bile krasne v lica in duhovite. In one se ji radi tega niso dopadle, ker je vedela, da se lahko glede lepote znjo primerjata, bile sta res krasne, a v očeh se jim je videla odkritosr. čnost, hrabrost in duhovitost. Niso se ji dopadle tudi radi tega, ker je vedela; da bi ena ali druga Rudolfa privezale popolnoma na se. Pogledala je še Štefanijo in ona se ji je najbolje dopadla. V lice ni bila lepa, brez izraza, usta široka, oči male in iz vsega je opazila pri njih brezbrižnost, če tudi se jekahko sodilo, da ima dobro srce. “Katera se ti dopade ’” Vpraša jo Rudolf, ko je videl, da je go¬ tova s pregledom. Rudolf, meni niti ena, ali čuj me, jaz nečem, da bi se s katero delila za tvojo ljubezen, jaz bi najraje videla, če bi se ti sploh ne ože¬ nil, ali če to mora biti, se ožefii in me poslušaj.,. Poslušati te hočem, reče Rudolf. Jaz se bodem oženil samo za_ to, da zadovoljim želji očetovi in zahtevam politike, ali oženil se ne bodem iz ljubezni in od srca. Rudolf,' priseži, da me ljubiš. Njenin dih se je, kakor vroča para vsul na njegovo bledo lice. njene ustne dotikale so se njegovih lic. On je kakor očaran pokle¬ knil pred njo, dvignil tri prste in levo roko pritisnil na srce: Prise- žem, da te ljubim ter, da hočem vse storiti, karkoli zahtevaš od mene. “Priseži, da vzameš no za ženo, katero ti jaz izberem, reče Agata slavodobitno.' : “Prisežem na vse, kar. mi je sveto na časti in na imenu mpjegg rodu.” “Dobro, priseži, da vzameš za ženo Štefanijo, belgijsko kra¬ ljično.” “Prisegam pri živem Bogu, da se poročim s belgijsko kraljično Štefanijo in z nobeno drugo na svetu. Tako mi Bog pomagaj!” “Moreš li ti v to verovati? reče Agata samo za to, da ga še bolj razdraži.” “Jaz kraljevič Rudolf, sin vladajočega cesarja in kralja, ni. sem naučen lagati in še man je krivo prisegati.” “Dobro, verujem ti, krikne Agata in se vrže na njegove prša ter ga neprestano poljubuje. On ji je poljube istotako vračal. Agata se je še bolj pritiskala k njemu, dokler se nista na raz. košnem divanu napojila prevroče ljubezni. Srečn,a sem Rudolf, srečna! šepetala je Agata milo. (Dalje prihodnjič.) ELY, Minn. = Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE FO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILiJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, M IM N. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. ®fc iti«! itSjjjljfjtal mš trn BlU tVI\0 COMPANV I Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij, Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNIM VEDNO SAMO fOc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Ji S J. A. GRAVES, lastnik Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catahie “ 11 “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali_ poštno naKaznico. Umestno je na- ločati blago sedaj,.predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovaniem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja. vogal Holmes & St. Clair Ave., CLEVELAND, OIHO. Sl m m H ifi M. F. SKALA, agent za “Fabst“ SVHiwauk.ee In PeopIes“ Duluth pivo. m m !F C£ S m k Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake kR vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Ti ic UR “ n Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v m k k Hi IsfiHiHiHiKHiHiffiffiHiHiKffiHiffiffiHiifiHiHiHiHiffiifiHi ELY, MINN. Telephone No 52. K tfi Hi ifi STRAŠNA NOČ. Ruski spisal- Anton Čehov. Prevel Al. Pen. Ivan Petrovič je postal čisto bled, privil svetilko in pričel s tresočim glasom pripovedovati: “Velika tema je ležala nad zem¬ ljo v noči pred Božičem leta 1S8 .j, ko sem se vračal od spiritistiške seje proti stanovanju. Ulice, sko - zi katere sem šel, niso bile raz - svetljene. Stanoval sem pri cer _ kvi Marijinega vnebovzetja v Moskvi, v hiši visokega uradnika Mihajloviča; toraj v najbolj pu¬ stem delu mesta. Težke in temne misli so me nadlegovale na poti proti domu. Tvoje življenje se bliža koncu.. Delaj pokoro... To je bil stavek, ki mi ga je ra_ zodel duh Spiniode, katerega je poklical spiritist iz onega sveta.' Prosil sem, da naj duh ponovi sta vek, in ta ga ni le ponovil, ampak zraven še pristavil: “Danes po¬ noči.” Ne verujem spiritizmu; to da misel na smrt me je užalost.ila. Smrt, gospodje, je nekaj neizo¬ gibnega, nekaj vsakdanjega; ven dar ni človeški naravi le misel nanjo zaraditega nič manj zopr¬ na in strašna. In tedaj, ko me je obdajala neprodirna, mrzla tema in so velike in težke dežne kaplje bile ob tlak in je veter ječal nad visokimi strehami, ko nisem videl žive človeške duše in slišal nika_ kega človeškega glasu, tedaj je objel neskončen, nepopisen strah moje srce. Čeravno nimam babje¬ ga srca, sem vendar gledal le na. prej in sem se bal pogledati na stran ali celo nazaj. Mislil sem, da bom gotovo ugledal smrt v podo¬ bi blede žene, če se ozrem.” V nočnem razburjenju je Pe - trovič vzdihnil, izpil kozarec vode in nadaljeval: “Ta grozni strah, katerega si gotovo morate predstavljati, me ni zapustil tudi takrat, ko sem stopal po velikih stopnicah, odprl vrata in stopil v stanovanje, kjer je bilo čisto temno. Strašno je div jal in tulil vihar in se zaleteval v okna, kot bi želel v gorko stano¬ vanje. Če smem verjeti duhu, — sem rekel sam pri sebi, — bom moral umreti pri žalostni pesmi tuleče, ga viharja. To ni ravno prijetna misel! Prižgal sem žveplenko. . Veter je močneje zapihal. Tiha, tožeča pesem se je izpremeniia v jezno bučenje. Spodaj nekje se je z močnim ropotom zaprlo priprto okno. Ubožec, kdor je v taki no¬ či brez strehe, sem si mislil. Toda nisem imel časa udajati se takim mislim. Ko je žveplenka razsvetljevala sobo in sem se zbe¬ gan ozrl okoli po sobi, sem zagle¬ dal nekaj nenavadnega. Kako ' škoda, da ni dosegel vihar žvep. lenke! Potem ne bi bil videl mo¬ rebiti ničesar, in moji lasje ne bi vstali vsled strahu. Zakričal sem, stopil korak nazaj in zaprl vsled groze in velikega strahu oči... Sredi moje sobe je stala krsta. Modri plamenček ni dolgo tre¬ petal ; toda imel sem dosti časa vi¬ deti glavne obrise krste. Videl sem jo, vso črno, okrašeno z zlato pobarvanim papirjem. Na sredi je bil velik in lep križ. So reči, gospodje, ki si jih dobro zapomni te, čeravno ste jih videli le en tre nutek > Tako je bilo tudi s to kr¬ sto; komaj eno sekundo sem jo videl; toda še danes se sporni - njam vseh njenih podrobnosti. Bi la je določena za srednjevelikega človeka. Dragocene noge pri kr¬ sti in lepi, kovinski držaji so pri¬ čali, da je bil umrli bogat. Ves zmeden sem pobegnil iz sobe in hitel brez preudarka in premisleka vsled velikega strahu po stopnjieah. V veži in na stop¬ nicah je bilo temno; noge so se mi zapletale v dolgo suknjo in čudno se mi zdi, da nisem padel in si polomil vseh kosti. Na cesti sem se naslonil oh goli železni drog, na katerem je bila svetilka, da bi se odpočil. Srce mi je močno bilo; komaj sem dihal...” Eden izmed poslušalcev je pri¬ vil svetilko, da je gorela svetle- je, in se pomaknil bliže pripove¬ dovalcu, ki je nadaljeval: “Ne bi se čudil, če bi zagledal v sobi ogenj, tatu ali besnega psa... Ne bi se čudil, če bi se udrl strop ali tla, če bi se, porušile stene. Toda kako je prišla krsta v mojo sobo? Odkod je prišla ? Kako more priti v sobo revnega uradnika draga, aristokratska krsta? Ali je bila prazna, ali je ležalo v njej truplo? Kdo je bil umrli človek, ki me je obiskal na tako redek in strašen način? Čudna zagonetka! Mislil sem: Če se ni zgodil ču¬ dež, potem tiči vmes gotovo htr-j dodelstvo. Pokrepčal sem se nekoliko . 1 Vrata so bila med mojo odsotno¬ stjo zaprta in zaklenjena, in kraj,, kjer se je nahajal ključ, je bil .znan le, mojim prijateljem. Toda: prijatelji mi vendar niso prinesli krste., .Duhovi so ipi napovedali smrt, sem mislil. Morebiti pa so se vr- hutega potrudili in mi prinesli krsto, da bi je ne bilo treba meni preskrbeti. Gospodje, nisem pristaš spiri¬ tizma; toda tak slučaj bi samega filozofa prestrašil, da bi postal lahkoveren. To je, vse skupaj neumnost, strahopeten sem kot šolareek, sem rekel koneeno sam pri sebi. To je le optična prikazen in nič drugega. Na poti proti domu sem bil tako slabo razpoložen, da ni čudno, če sem videl krsto, katere v resnici ni bilo... Gotovo sem se zmotil. Dež mi je padal na obraz in ve" tr se je zaletaval v suknjo in čepi. co... Zmrzoval sem, ker sem bil premočen do kože. Moral sem iti nekam... toda kam? Ali naj se vrnem na stanovanje. Potem bi se izpostavil nevarnosti, da bi videl krsto še enkrat; in to bi pre segalo moje moči, Cene bi videl pri sebi nobenega človeka, če ne bi slišal nikakega človeškega gla¬ su in bi ostal sam, čisto sam pri krsti, v kateri leži lahko mrtvec, potem bi izgubil razum. Toda ostati na cesti, v dežju in mrazu, je bilo nemogoče. Sklenil sem iti k svojemu pri¬ jatelju Ivanu in tam prenočiti. Kakor veste, se je pozneje ustre¬ lil. Tedaj je imel v najemu lepo sobo v hiši trgovca Sehadlerja, ki je bil Nemec.” Pripovedovalec si je obrisal s čela mrzli pot in nadaljeval: “Pri jatelja nisem našel doma. Ko sem potrkal na vrata in se prepričal da ni doma, sem poiskal ključ, odprl vrata in vstopil. Slekel sem mokro suknjo in poiskal v temi zofo, na katero sem se vsedel, da bi se odpočil. Bilo je zelo temno v sobi. V bližnji cerkvi je vabilo k polnočnici. Prižgal sem žveplen ko. Toda luč me ni oprostila stra¬ hu, nasprotno! Nepopisljiva gro¬ za me je vnovič objela.. . Zakri. čal sem, naglo vstal in skoro neza veden bežal iz sobe... V tovariševem stanovanju sem zagledal isto kot v mojem: krsto! Prijatelja krsta je bila večja kot moja in je bila še bolj strašna. Ka¬ ko je prišla sem? Da je bila opti. čna prikazen, nisem mogel nič več dvomiti... V vsakem stanovanju vendar ne more biti krsta! Bole. zen na živcih imam, halucinacijo. Naj pridem kamor hočem, povsod bom ugledal strašen obisk smrt. Izgubil bom razum! — sem po¬ mislil prestrašen in se prijel za glavo. Moj Bog! Kaj naj poč. nem! Glava mi je hotela počiti; kole¬ na so se šibila.. Hitel sem na ee. sto; dež je lil iz škafa, vihar pa bi me bil kmalu odnesel, in jaz ni _ sem imel niti suknje, niti čepice. Vrniti se na stanovanje prijate, ljevo mi ni prišlo niti na misel, kajti to bi presegalo moje moči. Bojazen me je imela tesno k sebi pritisnjenega v naročju. Lasje so se mi ježili, mrzel pot mi je stopal na čelo, čeprav sem veroval v ha¬ lucinacije. Kaj sem hotel storiti? Bil sem čisto brez uma in v nevarnosti, da se prehladim. Slučajno sem se do. mislil, da stanuje na. Nikolajevi cesti dober prijatelj — slučajno zdravnik. Tudi on je bil pri spi- ritistiški seji. K temu sem hitel... Bival je v nekem hotelu v petem nadstropju. Pri njem sem moral zopet pre¬ stati veliko muko. Ko sem stopal proti petemu nadstropju, sem ha. enkrat zaslišal strašen ropot Ne. kdo je tekal semintja in močno zapiral vrata. Nato se je razlegal strašen krik: Pomoč! Pomoč! Hlapci, kje ste ?” Nekaj trenutkov pozneje je pri. tekla po stopnjieah temna posta¬ va v kožuhu in z raztrganim ci¬ lindrom. “Vasilij!” sem zaklical, ko sem spoznal, da mi teče nasproti moj prijatelj. “Ali si ti? Kaj ti je?” Vasilij je obstal pri meni in me zgrabil za roke. Bil je bled, dihal je težko in je trepetal. Gledal je divje in zmedeno okoli sebe. “Ali si ti, Ivan?” me je vprašal z zamolklim glasom. “Ali resnično ti? Tako si bled, kot bi ravnokar vstal od mrtvih... Slišiš, ali si. morebiti le vizija? Moj Bog...' Kako strašno'je tvoje obličje,., ” “Toda kaj je s teboj 1 Tvoj; obraz je čisto izpremenjen ! ” “Oh, drage.e, pusti me, da se pd. dahnem. . .'Veseli me,./da' sem te dobil, če si resnično Ivan, če nisi le vizija. Prokletk spiritistiška seja. .. Tako je razburila moje živce, da sem, prišedši domov, vi¬ del v sobi krsto-! ” Sam svojim ušesom nisem ver¬ jel in sem ga prosil, naj še ehkrat pove. “Krsto, resnično krsto!” je re_ kek doktor in se utrujen vsedel na stopnjico. “Nisem strahopetec; toda živ zlodej bi se prestrašil, če bi se zadel, prišedši od spiritisti. ške seje, ob krsto!” Zmešan in jecljaje sem pripove¬ doval doktorju o krstah, ki sem jih videl. Z odprtimi očmi in ustmi sva se gledala nekaj časa. Potem pa sva sklenila prepričati se. če ni - sva le fantazirala. “Najbrže so krste, tvoje in mo¬ je, resnične in se ne motiva. Kaj hočeva početi? je rekel doktor. Stala vsa celo uro na mrzlih stopnicah in zmrzovala. Naposled sva sklenila otresti se strahu, zbu. diti natakarja in iti z njim v zdravnikovo sobo. To sva tudi iz. vršila. Pri vstopu v sobo smo priž gali svečo in zagledadli resnično dragoceno črno krsto. Natakar se je pobožno prekrižal. “Sedaj moramo določiti,” je rekel bledi doktor, trepetajoč na vsem telesu, “je li krsta prazna, ali pa .. . če skriva mrtveca.” Po dolgem obotavljanju se je doktor pripognil in odtrgal s tre¬ sočo roko pokrov od krste. Pogle¬ dali smo v krsto in.j. Krsta je bila prazna. Mrtveca ni bilo v njej; toda namesto njega smo našli pismo sledeče vsebine: ‘ ‘ Dragi Vasilij ! Veš, da so naše premoženjske razmere v strašno slabem stanju. Tičimo do vratu v dolgovih. Jutri ali pojutranjem nam bo vse prodano. Zadnjič pa smo sklenili skriti vse dragocene reči. Kakor veš, obstoji vse premo žen j e v krstah, in zato smo se od¬ ločili skriti najdragocenejše ; iz. med njih. Obračam se na tebe, kot na prijatelja: pomagaj mi in reši naše premoženje. V nadi, da nam boš pomagal, ti pošiljamo krsto, katero skrij, dokler je ne bomo zahtevali. Brez pomoči znancev in prijateljev bomo propadli po . polnoma. Upam, da nam ne boš odbil prošnje. Vsem mojim pra. vim prijateljem sem poslal krste, ker zaupam v Vašo pomoč. Tvoj prijatelj Ivan Čeljusain.” Po tem dogodku sem bil tri me sece v zdravniški oskrbi, ker sem bil hudo zbolel. Naš prijatelj pa je rešil premoženje. Sedaj dela nagrobne spomenike in tudi — krste. Njegova obrt ne uspeva pc sebno dobro, zato se bojim vsak večer, kadar pridem domov, da bom ugledal ob postelji marmor¬ nat spomenik ali pa rakev. ” LE NE MOEE- te dobiti PRAVEGA RICHTERJE VEGA PAIN EXPELLERJA PIŠITE NA F. A. RICHTER & CO., PRODA SE LOTA poleg goulišfte. Železnice, na lepem krati j' "in “S kražnMF razgledom. — Cena $200. -^.Za : jpndrobnosti se je obrniti na lastnika' 74-80 WASH- INGTON ST., NEW YORK, N. Y. POZOR, ROJAKU Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila se rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko rjstna. Po dolgem ča - su se mi je.-posre- čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. -— Eavno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednili krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križieah v 8. dneh popol noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno ma odstranijo. Dsi je to resnica, jam čim s $500.' Pifitejp 0 cenik, katerega pošljem zastonj. — -JAKOB WAHCIC. 1092 E. 64th St.. Cleveland, Ohio. NAROČAJTE Si? NA NAJVEČ JI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH JDR2A V KS AVGUST GREGORIČ, 38 Adams Ave., Eveleth, Minn. B/r.« Parties know BEER makes the Outing wortli vvVrile Theo. Ham m B rewi ST PAUL MINK SVOJI & SVOJIM! M. Danculovlcfi $ c lA/oel M irh r\. . 1 529 West Mich. St. Phone—Zenith 93.1 d 0 Ujt h Svoji k svojimi Zla# Jte ta pregovor, a malo se spolnuge. MI hočem Izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri - - ° Pa t 0s izvršni, ce se prt nas oorneie. skupite pri nas sliv izvrstne pijane. V vsem vam hočemo postreči in » postreči in ludl in se prepričaj M 1 « a,N '• držimo...., ' ' a i m,,.L Kadarprldetev Duluth, obiščite nas__ vaš storiti In takrat bodete sami rekli, držimo se. Svoji k svojim* SVBJIK SVOJIM! ^Me^ke our bank Vour bajik.ty|, K JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. . J®* K M ^ yin‘ se zanima za pisanje NA TYPEWRITER NASA BANKA NAJ BO VAŠA BANKI Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvc. jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem ouim., ki se ol« I* nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prem sameznih oseb. tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 0DSKU ■0. da bi 1 L Svset bo > ho dolgo rečemo; r kaj so 1 mo mi. MSoers State Bank Chisholni '^ prali. Prej (Nadaljevanje 3. strani.) Umrl je v Vernbergu državn : in deželni poslanec Matevž Oraš Slovenec po rodu, je deloval pro. ti svojemu narodu. Podkros. (Sreča v nesreči.) Na praznik sv. Rešnjega telesa smo imeli običajni obhod s presv. Reš- njim Telesoip. Vreme je bilo ugo_ dno, da bi se lepšega še želeti ne mogli. Ljudi je bilo veliko. Zgodi¬ la se je pa nesreča: še pred prvem sv. evangeljem je utihnil veliki zvon, ker je izgubil svoj jezik. Kembelj se je prelomil in padel na pod. Sreča v nesreči je bila, da poda ni prebil. Če bi bil prebil prvi pod, bi bil gotovo prebil tudi spodnje pode in padel v zvonici na tla in tam ubil ali vsaj poškodoval ljudi, ki so bili tam in zvondi med obhodom. Djekše. (Smrt, procesija.) V sredo pred Binkoštmi, dne 7. m. m. je šla 59 let stara gostinja Ma¬ rija Rogan na Svinjsko planino nabirat spomladanskih rastlin za zdravila. Šla je sama in, ker je le ni bilo nazaj, so jo šli iskat. Pre¬ tekel je dan za dnem, pridno so is¬ kali, a našli niso nič. Šele v nedeljo po Binkoštih, dne 18. m. m , proti večeru so jo našli v zavetju neke skale mrtvo.. Kak zločin je popol. noma izključen. Vse je kazalo, da je uboga rajna že prvi dan, od srčne kapi zedeta, mirno šla vživat večno plačilo za svoje lepo a trdo življenje. zanimati se mora za MONARCH TYPEWRITER z lahkim tipom. Z MONARCH TYPEWRITER-JEM se doseže la' hki tip vsled posebnega mehanizma, in njega sestoj je tako enostaven in priprost, da je povsod pri - ljubljen. Ne ozirajte se na tehnične predpise. Dejstvo, katere potrjujejo fabriikanti typewriter-jev je, da Cenjenim naročnikom Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske c« rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, naznaca da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletno nmo na polutednik “NARODNI VESTNIK”, in to od 15 . maja 1913 naprej. nedopolr c; dosihmal 'vljeni za sala pred m teh častiti! * naklonjen 1»» oni da mero požrt veličastne »iso umrli v Bogu, ir ' io da n« 10 ljudstvu 8 sveta. ima mm ■ --SU' Monareh čudovito latikl tip. Ta stroj ima tudi vse druge pogoje vidljive pisave, pripravnosti za vsa - kojako pisanje, in je trpežen. V M JAPLANRA ^kansc • bi mislil *°! e ®bra 19 ““Man da ne bo .Rojakov, ! Us »di bi * ■■ ^ ?fudo Pišite po iiustrovani cenik Kdor se torej naroči sedaj in plača cel°| etnd j nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastori- ■ ' pndejati je 5 centov za ovoj in poštnino- je 16x20, in so pravi kras za vsako sobo. “NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIG-M • | Duluth, Minnesota. ^vice : Bri dk a r 10 ■ Melj zibel r Privl ačn f af av aa ta ■''Gu »el )e i e Monareh Department VESTMI REMINGTON TYPEwRITER COMPANT 20 Fourth Ave. West DULUTH, MINN. KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI , NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE oT~' H-li ‘ 1 «e Lj: ^3 vk POTR '»eni* Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve, naročili smo letos večje število PRAVIH DOMAČIH kranjskih kos in brusilnih kamnov. Kose imamo vse velikosti v zalogi ter stanejo. $1.25 ko¬ mad. — Kdor hoče dobro koso, naj se sedaj požuri, dokler jih je še kaj v zalogi. KUKAR & MANTEL, GILBERT, MINN. POZOR ROJAKI j k Sledeče tri pijače so pristne, importirane, z j r ..- - človeško krepost grenko vino, ki je prirejeno za Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, 8h Ule BI««*,, I' A. Honvolovo <- r iT Katere prodaja samo na debelo A. H POZOR SLOVENSKI GOSTIL" v korist. popusta, 'k, ki b ° d hi- Shranite ta moj naslov in pišite po oen yjiii . ^ j — Ako k naročilom priložite ^ v ožfl e ,tr ' " 1 ' ker prihranim s tem zamudo ff**’ a j a! n ter se podam na. pot, da obiščem rojake m Uf, tno to si lahko Drihranite a len. naročite di lahko prihranjfe ako.naročite imate od tega sami dobiček. P rl '“ , ggjTlO - 1 Moja tvrdka je prva in edina slovens^jjjjp ,'A cviutt-a jc piva »»» -: . prou<»j- 5 importira žganje naravnost s Kranjskeg ■ nt j. yj; 1 nimam toliko strošljov z drago placanm - _ - A. HORWAT, Sfeg A S 5° ji > Nejo d a| o.šth t s . 'Ip ; SajN.- 1,1 kr U b, 'C av h ^ v. • jJS At ' CN> S ( ^6 S| -