o*i. \ï : ! '»!;	JSreèa k iiovimu letu !	1 y f.
kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo zIVInCo^ obILno kLaIe. žIta In \ Ina.
.V,	"	Čok.
Míí vic
Wir wůnschen, dass der Biïrgcr/ïeiss Sich Eiderdunen bette, Und dass fíir seine Miih' und Schweiss Der Landmann etwas hátte.
J. Schulz.

vošmo, de cesarski rod
Ki na* Uterdi
Mogoč
5
ljudstvo brani, blagoslovi Bog, ira o hrani!
?
Mé Bi
de
rod

dom
Z
3 Cojz'ov vstalo bi Slovcnji jadern
5
Se kviško porna
Mé vošmo, de bi le v
v	'
Segé se nagibále; De nikdar tuje bi roké Nam žepov ne tipále.
blagost
Mé vošmo, de obvarje Bog Goreče vse Slovene,
De smertna kosa toljko jih Ko lani, ne zadene.
?
Mé vošmo. de Slo
Nam Vec
z svojga
Z roso obilne milosti
Oživlj
napaj
Mé vošmo, de mestnjàn za trud Mé vošmo, de bi Pust preveč Dobi koristi vsake 5	Ne vihal svojga repa,
Kmet pa zastonj de noč in dan De v gerlo smerti mladi ljud
Ne delà prazne tlake.
Nespametno ne cepa
Mé vošmo, de po sto bi let Rodií ljubijenei ž'véli, In de bi v sivi starosti Na novo omladéli.
Mé vošmo, de mogočno naj Pravica gospodari; De nihće v škodo bližnjiga Ne laže, ne kovari.
Mé vošmo, de strašan požar Bi sploh nam perzanesel, In de domií noben vihar
Nikolj bi ne potresel.
Mé vošmo, de mravljincikam Se znajde vracba kaka, Naj pesniki ne cákali Zastonj bi rumenjaka.
Mé vošmo pisoljubam sploh,
De vsak takó pisari,
De z zdravim sercam smejo brat*
Tud mladi
ne le stari.
Mé vošmo ; de nam letina
Mé vosmo, de nikdar med nam' Duh vraž in zmót ne blázni:	m.,«^
De sledni v svoj in druzih prid	De svoje otroke preživi
Se s pametjo sperjazni.	Slovenska domovina.
Da mnogo zita, vina
Mé vošmo, de bi h koncu šle Mé vošmo, dese strasti vsak
Vojské zavolj koruna, De ta očak nam ne zbeži Iz našiga komuna.
Té kljukaste božice
bo zgrešil pot
Ogiblje, scer Perljudnosti, resnice.
Mé vosmo, de z ljubeznijo
Naj brat se z bra ta m bráti De pravda in prepir bi šla Na rnerzel Grintovc spati.
?
Mé vosme, de bi posihmal Kaj več denara
bilo
?
Ce ne, na našim ljubim sveť Bo kislo se godilo. *
Mé vošmo, de tud sreco, dnar Vpeljá železná cesta, Ne de b' samo se hučkali Od mcsta pa do města.
Mé
de se naš namen
vosmo, Slovencam prav perljudi,
De posihmal naš pravopis Nikomur se ne studi.
Mé vošmo, de po ravni poť Slovenstvo se vzdiguje 5
Mé vošmo, de bi skerb otrok Mé vošmo, de povsod něha
Po sreći se vezála,
De, kar je res, spodobno, prav, De b' domovina njih sadu
Naj sledni razglasuje.
Zastonj ne perčakvala.
Terpinčenje žívali,
De zlasť vozniki bi z Usmiljeno ravnali.
žvinó
Mé
bravcam, de naprej
Marljivo nas bi brali, Nevšečnim pa, de bi oni Ne vše čni biť ne hali.
Mé

de omikanost
Kreposti v brambo bodi ; De pamet, vera in modrost Mogoćnih zbore vodi.
Mé vošmo , de bi za mladost
Kaj soi obzclenélo,
In v njih se za slovenšino
NekoJjko poskerbelo.
Mé vošmo, de bi pašnikov Vlastniki 'tli verjeti,
Mé vošmo skupám še vošiť Al konca bilo nebi:
?
De boljši je koscikpašnje — sam, Naj torej h krajcu sam perstav'
Ko z mnogmi kos imeti.
Kar kdo še voši sebi !
Slovenska želja.
Vseganiogočni Bog, milostljivi Oče vsih na
rodov! glej, na početku novega leta k tebi prite ćemo, se spodobno zahvalimo za milosti,
ali kotlovino in cin v bron združiti umeli
i
kemi
kar
smo
jih vláni od tebe přejeli. Mnogo dobrot si po oce tovo nam dodelil in serce nam je od veselja po skakovalo.
karji so bili. Ravno tako so kemikarji bili, ki so
v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdra"
vila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin. korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna
mamka
ki
je
Bog premili, na vscm tebi hvala! Kar je bilo , da nam še ostane!
dem

Pa tudi gorke solze so nam tekle po licu blé- karea je bila; kakoi kadar je huda nesreća nad nas perhrula.
, od božjiga duha navdana, pervaiz moke, soli, vode in kvasu pogačo ali kruh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemi
tudi tista, ki si je perva platno
Bo 2j premili. na vscm tebi hvala! Kar je bilo , saj da već ne bode!
Vslisi nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potre
bujemo.
Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetio sonce sije	w-ûlî,,Kn
vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala.
Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo čio
veka blažnost pomnožiti in visoko povzdi>niti
ni
f
de
bila v poslednih 60 letili
?
je
od kar so
namreč podnebja zrak in vodo v već pervín raz krojili — lepšili vej pognala
in
5
oj pre 1 j u b o r u m eno s o n č i c e da nam prijazno ob jutriii izliaja, mirno o večerih
nam vedno ljubo sveti in zemljo ogreva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nain lépo evetè, kakor vijolice, in da verti polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bo demo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili
vecimu ali čast ljivišimu drevesu zrastla, kakor kemija. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih ozna
nuiejo
in
tó gre
5
kaj
rekel?
na tavžente !

Ga ni in ga ne more već biti tako učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se,
in tebi slavo sprepévljali.
Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, —oj presvćtli kralj in ce s ar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje
vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se ozira mo na Njega, svojiga očeta milega: da nas vodi sreći roda našega, da po Njemu v naši mili domo vini koristili nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali.
Tret ji zlati dar: daj! da v sercih naših do
de vsak zmed njih sicer deblo obseže
s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopo
tó je
se
stavami soznaniti mora, potem se pa le z eno ali
drugo in sicer veći ali manjši njeno vejo peča in jo obil élu je.
Po neki veliki kemijski veji spričujejo nara voslovci, kako se meule, oblaki, rosa. dež. slana
*
sn eg,
toca

led in vse druge vremenske premembe narejajo ; kako zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še cio ko kamnje ali železo na
Drugo zlo veliko kemijsko
d.
niorodeov sije še jedno sončice, — uj aiautu 1 j u b e z e n do nar o d a našega! da domovino Iju bijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srećo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije
oj z la ht na
zemljo padati i.
vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako
1 • i	#	I	•	«	* •	•	•	•
z
VA
veliko prizadevajo
po kemi i razjašnjeni
manjši potroški kar veliko veći dobičke doseći
svinca ločijo
ce verze — nekaj srebra, in iz

t a m
angeljci med narodam shajajo, zlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se ker šansko med seboj ljubijo.
Tih zlatih tréh darov te, o Hog iskreno pro simo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. T r i s o n č i c a naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo da bodemo mno^o blao;odarov vživali, se jih serčno
veselili, tebi, Uogu, slavo sprepevljali: Slava! slava
trikrat slava Boítu večnemu!	Mati ja Majer.
taciga srebra še clo nekaj zlatá: to damo za pri podobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogo
?
kemije (ločbej kmetovavcam.
i.
tere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudi. Veliko , veliko obertnistev se opira na mnoge veći ali manji kemijske veje ali znanosti; gorje pa obert niku, kteri kemijskih vednost potřebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati ; drugi ga bodo kar berž preliitali, de bo zadej ostal, in ne već slane vode si pridobiti mogel.
Je ni već rridice, ne zemljice, de bi ne bili
kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopatî, ne
• "	UV^l T III kJf V «il VCi VI1V» M I 1 ^ Vili • lll«l OV> vtl* IJIW JJ1I 1/ » « il V
Vpeljanje, ali občinski kemije zapopadik. pričakujejo već veliko noviga; torej se je veliko
Celi svet
?
in
tedej
tudi vsaka reč na sveti glasovitnih
obstojí iz već ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo.
na to obernilo, de bi po
mMrni	ke
mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s míjskimi resnicami navdali, in vse te reći
I H	^HH ^^^H WH	III	11 H i	|
Kemija (po nemško Scheidekunst) kaže, človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pra
vijo organska, po razločku pa tudi km et i j ska
* r •	- rwn it I	à	-•il®	!
iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí

kér učí, jo razkrojiti floćitij v nje obstojné ali kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemii raz zložne déle, to je, v pervíne, ki se ne dajô dalje svetljeni, zamorejo kar veliko stroškov obvarvati
UVIL/ «) l/W J * y pt/i U!lt ^ l\l CJt Ul> UUjU UUI I U	O T I/HJVUI y fjuinvi I-JV/	' Vtii^v	vwn
već krojiti : učí pa tudi dva aíi več tacih obstojní h in novih većih dobičkov nakloniti si.

délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor
île takó, ce
ali pa večkrat tudi čisto
Med kmetovavcam
i
p o
kemii raz svet
jih tudi narava ali natora zedinva člověk hoće.

ljenim,in med vsak daj ni m kmetam je razlo
V « 1	-1	1	A	A	m	I • V
poprejsne
č i k
kakor postavimo , kar sveto vero vtice
m	A	A	11	f a	• f	t I
m e d
a I i
nove reci z njih posebnimi Iastnostimi dobiva, ktere dohtarjem sv. pisma in med kakim najemnikam, niso še popred na svetu bile. Tako so strelni prah, kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na med kakim županam. To naj bo pa tudi tištim re
vin tavzent druzih reći k 6 Dl 1J S Ik e znajdbe, čeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še
cio visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovav
pusi
za ktere se popred vedilo ni.
Tišti

ki so že pred več tavžent letmiiz mno- ci. Žalostěn prikazik je, če gospôski kmetovavci
?
gih rud zlato, srebro, svine, železo i.
ločvali, po kterih bi moglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
deželah širiti se, v teh rečeh le nič veo ne. ali še stavljenima možaku brez vse zamére takó rečejo
manj od kmeta razume.
Slovence k umnimu kmetijst
Ko
je tedej ta dober sad v nas kraj přišel, mu je gotovo
podbosti, tišti narbolji primérjeno ime dal

ki
Sa Je
korún imeno
de bi bolj rastlo. već in lepšiga sadu in dobička val. Pa brezbrojno (collective) menim dajalo,
v •
»^liu • t t/V 111 l^JJ^I^lA OltUH 111 UUMll/IV»	f wi. M. il' Wl	^Vl/tlVVHf V J IJl^llllli J
hoćemo nekoliko kmetijske kemije korunje; in le zernje posamezno ali
bi se moglo reci
odštétiga broja
S.
v kratkih sostavkih od časa do časa po
korun.
ponuditi
l pa m
pa

de tuđi dru
b e r t n i k
in
mno
okodelci ne bodo, naše spiske bei
jiga časa zgubili
?
svo
Iz Radione 29. Grudna 1845.
(Dal
sledi.)
Pridelki preteceniga leta v raznih de
zelah po celi Evropi.
Yri želite zvediti, ali se kje na St ajar ski m gnji-loba krompirja kaze. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaze. Pri nas zamore kmet z le taš nj im letam zadovoljen biti. Pšenice in èrzi
je si cer menj

ali zato ima vikši ceno. Drevenka stare
Ker vemo, de borno bravcam Novic vstregli, ce pšenice je v přetečením mescu prek 4 gold., nove pa
jim oznanimo poljske pridelke pre tečeni ga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Ev-
3 gold. 3ft kr. veljala ; Ajda in turšica je kmetu trud
erz blizo 3 gold.
12 kr. srebra, obilno povernila. Vina
ropi: Na Angležkim je bila sr ednja letina; na Irskim nam je malo prirastlo , in se za to se malo pita. je bilo pa hudo leto, posebno za konin (krompir} ; sko-
Rad
gonsko cenijo od 60
70 gold, v srebru.
Na mnogih kra
rej ravno tako je po Belgijanski inOlandežki deželi jih posebno Lotmerske gorice je toca mocno vdarila.
Ko smo se letas na Vaše Novice naročiti, smo
2 gold. 4S kr. srebra plaćali.
bilo. NaFrancozkim so z letino zadovoljni, le semter-tje konin bol eha; na Špan ski m in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah naši ga Cesarstva in naOgerskim, desiravno kupčevavci in to mnoge moti
Lani pa 3 gold.
12 kr.
srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844
drugači

pravi
j
od slabe letine pripovedujejo; na severním Poljskim
Vaša prat i ka je tudi pri nas
jo radi kupujejo. Zakaj bi
tega
Ko bi
se lakotě boje, v j u znoj utro v ih krajih ravno
kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Ne m š k i m v B a d e n i, na S v a b s k i m in v R a j n i š k i h deže- naše kraj e
lah so žita precej přidělali, koruna pa
veliko prijatlov nasla; kmetje
pač Slovenec nemško pratiko kupoval, ker slovensko dobi î
pa „Novic" ne bilo,
težko bi bila Vaša pratika v
grozno malo;
\
26.
Kozoperska se je ne delec od Radgone v fari
sever ni h krajih Nemskiga
na
'v
tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih
je pa bila sploh slaba leti- sv. Petra zalostna nesreća dogodila. Moz in zena odi-na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga deta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega
tega cesarstva, korun je zdrav,
pa so
ga le malo
fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta
in oginj
staro dete, v hiši pustita. V hiši začne goreti,
• V •
přidělali. V Sveci i je ojstro prepovedano, korána iz se komaj od sosedov spazi, ko ze pri oknih vun gori.
dežele na prodaj peljati, zato kér ga jim zlo po manj- Pajbarica so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa,
ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kako
strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika
kuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah po
leg Don a ve je
tudi ne hvalijo.
(Oesterr. Lloyd.)
Dopisi iz raznih krajev.
Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845.
žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj starini vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodi
Ko željite zvediti, kakošna de je na Stajarskim z posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bosji odprav
^	v	_	•	11 v M	Tk	f 1 •	I	y •	• V t
korunám: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po 'jajo, in svojih oblacil
Bog
ve kje
bi nam tega Novine žolostno ne
našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost proti, ko
Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tištim gnije, ki ga poprej ko-pajo,
Zdaj pa zdravi in veseli ostanite.
z lucjo isejo A. Kreft.
kakor popolnama zreliga,
ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je mo-rebiti tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo cio nobe-
njilobe; se je berž kako drugo leto kaj
obvari ; kaj bi počeli
Iz Iga na Krajnskim.
Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na
g
Bog ga na zemlji
?
niga glasa od takiga slišalo. ko bi nam ta poglavitna hrana zginila !
Kakó je to, de beseda „korun" še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Stajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Stajarskim je toliko
Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnćh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noci je hud potres čuječe prestrašil in SD i jo če prebudil ter z
grozo navdal.
J
S. Stefana večer o deveti uri je pa v bližní vasi Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena
oginj v predivo zatrosila; suha
in poslopja silno na
je kokosi z lucjo streha se je
n a gl o
vnela

m
gosto postavljene so bile, predin je pomoc iz bližnih vasi
7	--------- -------------- r_ ----------- ------- prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 his šteje, je
hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu.u Gotovo, de so bila.s cérkvijo vřed v veliki nevarnosti in le popoíni
naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga tihoti zraka in pa nevtrudni pomoci iz bližnih vasi je per-
mogli
več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v ten
korún, korunje imenovati, kar je ta
ko korenino —
košnimu sadju čisto primérjeno
pisati
i
i
ako
PH	mmm h
na skončavni zlog
li
u n
u
de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves nasprav-
ognji zgubili,
Ijeni živež za se in vso klaj o za živino \
pogledamo; drugaci bi se ne moglo najti, od kod in enimu ste clo dvé kravi zgorele.
de so takošni priřmki v starih bukvah po grajšinah in
farovžih zaznamovani.
Mnogi se
se dan danasen takó
z
• v
pise
i
Naj ostraši ta huda nesreća vas, kteri neskerbni
po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa v salih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- tudi zašumí ta zalostna pergodba na ušésa vsim tištim,
po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od
golo lučjo
kteri
Castitljivi pisatelji so nam s pràcijocimi dopisi mocno vstřelí i, bratovšine s. Florjana vender še nič slišati noče
^riXZ^nifiŽ^.r^LS»Jle"wih.?!: jo; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačila.
želá poredama za K
kaj po
bodo one i mé slo
jo ; kterim ne gre v glavo
ko z majhnim placilam
kig
P
edalje bolj zaslužile in od dne do
v bratovšini
drugim
pomagajo, jim ta
i
če jih
nesréča
dne svoj n a m en bolj s polil
pod
v k
stv u in i
in narod
kod
>
m i k a n j e slovenskigajezik
Vredništvo.
Naj gosp. prejemniki Nôvic berejo današnje oznanilo in naj se potem ravnajo.
Vrednistvo,.

ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarva- olišpanimi vratami." Jez grem za njim skoz vrata, pa ko nih pohištev naglo perpomore
maj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudi.
Kako zlo potrebujejo nasi revni pogorelci zdaj take Na vprasanje, kaj de so
?
mi rece starcek: „Ti so raz
pomoci ; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine bojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih44. Greva skoz trop
sobico, kjer je sedela stara
zavarvan!!
* *
Po moji uri je bil tù potres malo pred
poterkati, kér ni bil nobedin
Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim.
je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok 11a jezeru poleg BI eda pogreznil; zato Vam od
tega tôle pišem, deseto uro ; nar prej je prâv terdo buhnilo, de se je prav
zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in ce prav imam, od večera proti jutro valno (wellenfórmig) pogibalo, tako de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Pre-cej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim ni kjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal.
?
in prideva v drugo
P.
Sanja na Božić.
(Narodna primera (alegorija) Cernogorska in Herccgovinska).
(Iz serijskima prestavljena).
Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu
pred kterim je perhuljen starček sedel.
visokimn gradu,
Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedsi h njemu
ga vprasam:
cigav
de je ta grad,
in kdo v
j %p / njem prebiva ? Odgovori mi; de je obcinsko poslopje in de
v njem dve stvari zivete , kteri ste pravica in krivi ca. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi bilo mogoče

grad.
v to hišo. Radovoljno vstane starček, ter me pelje v
Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: enc velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban clo vek
nje splazil.
Na njegovo vprašu
?
nje: ali sim voljan noter iti? mu odgovorim: zakaj ne skoz velkc vrata. On pa me prime za roko in na vso moc zavpije: „Nikar sin! ne, tarn je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji.44 In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kosti, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblacilu
?
na glav je imela
z žlahtnim kamnjem okincano krono in z zlatam okovano, s tem napisani: moj je ta prestol; pregnana sim si cer iz zemlje, vu n der ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me so vraž ij o in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tištim! kterih terdih sere ne ganejo sol-
ze
siromaskiga bližnji
rr Q »
Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko
f
ljudi
baba na prestolu, s krono Od tod se verneva v drugi kraj hiše. kjer najdeva mno
na m est na glavi pod nogami.
žico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodilo. Začnejo nama
perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samoprid
nost in terdoserenost nekterih ljudi, sveta razserden starček na
Od krivičnosti
ves glas
zavpije:
In ta glas me
V tla se vdêr' krivica, In ti kraljuj pravica!
je iz sanj zbudil.
Z.
Ill

pus
ûznanilo fužinarjem, nožarjem
kar j em.
Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih žele z ni h
in jeki en i h řečí, namrečpil, že bije v, pušk, nože v, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arábii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te oiodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej
samo Anglezi in
Francozje in si veliko dobícka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupe ij ska družba raznih železnih reci in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, pus-karji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oni zamogli ena-
V pi-
ke or od ja izdelovati in v Terst pošilja ti. samici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljub-
r. 195 so
v Salendrovih ulicah blizo Brega
1 j ani
imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedíl, po kteri se te reci v Arábii in Kini prodajajo.
Cena preši ce v v Krajnju — lože jih po
kraje, in pol funt
cez
centa pa po 6 kraje. ;
peljaje me iz cudokiasne sobe veličanske cesarice, rekoč : slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez koze
,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in po 17 gold, in pol cent.
Oznanilo zavoljo narocevanja Novic po posti.
Kér se naroćniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo :
Nobena c. k. krajnska pošta, která je e. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pra
vice vec ko 2 gold, in pol za Novice celiga leta od naroćnika tirjati. C. k. poštam druzih dezela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 kraje., za eel o leto pa 24 kraje, za od
pra vi janje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne kraj car ja več tirjati. Tako
govori Dunajsko oznanilo: „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale hei der k. k. Hofpostamts-Haupt Zeitungs-Expedition in Wien. Fur das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam: Erláuterun
gen und Abonnements-Bedingungen 1. a) fur die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganz
-Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil
jáhrig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.
v
reći s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje de žele oglasi.