V Uublgani, pondellek dne 29. limita 1914. T-H-iia, miri«aaiTi«BaaaMBwaaHMa»isi^»- nmi Posamezna Številka »Dneva*1 stene ® visi., ravno toliko itevilka ^Bodel@ Nela*4. ffredniSivo In oiiaviitiro: Ljubljana, fiuflftguks ulico M 6. popisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se fte sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: Eetit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ih zahvale vrsta 0 Vv Pri večkratnem oglašanju popust,. — Za odgovor je priložiti znamko- NBmnr nredaik fedfvoj Korene. s Last in tisk. ..UCiteljsha tiskarna".. Telefon Številka 118. Neodvisen polltlten dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeta Neža nana in so ustreljena. «e nahajajoči poslanci. Predsednik ie otvorll sejo ob 6. uri. Dal Izraza globoki žalosti, ki Jo Je povzročil tragičen dogodek. Naglašal ie žalost In udanoet, ki k> čuti dežela napram vladarju In njegovi dinastiji, kateri |e poklical trikratna »Živijo«. POSLANIK JOVANOVIČ SVARIL. Dunaj 18. junija. Srbska vlada v Befgradu le potom poslanika Jovanoviča obvestila dunajski zunanji urad o sumljivem gibanju v Bosni. S; v' -• r• :. ! « w«Mk ve (PBrari1 brinove iz Trebhda. DRUOI ATENTAT GIMNAZIJEC i STRELJA. • Po sprejemu v mestni hiši Je nadvojvoda s soprogo nadaljeval vo- { injo po mestu. To pa Je ostreni prod njtnm gimnazijec Prinčič Iz Grahova. Stre* ijal Je iz browaktga In oddal več NADVOJVODA ZADET, Nadvojvoda |e bil zadet v obraz hi kneginja v spodnji del telesa. Takoj sta bila prepeljana V feonak, kjer sta pa kmalu Izdihnila. Oba atentatorja sta bila aretirana. Razjarjena množica Jo Je skoraj linčala. OKOLNOSTL Sarajevo, 28. junija. Atentat na prestolonaslednika se Je izvršil, ko se Je nadvojvoda s soprogo peljal po korzu v špalirju vojaških vrst Na celi poti Je bila dvojica burno pozdravljajta od množice. Kmalu po odhodu izpred rotovža so bUl oddani streli, ki so zadeli nadvojvodo In soprogo. Oba sta takoj izgubila zavest. Prepeljana v konak so takoj pregledali telesni zdravnik in voditelji bolnic, ki so bili poklicani k ranjencema. Toda vsaka pomoč le bila zaman]. Cabrinovlč kot Prinčič sta bila od razjarjene množice skoro ubita. Le z največjo težavo se Je straži posrečilo atentatorja oprostiti iz rok množice. Atentatorja sta bila takoj zaslišana In zatrjevala, da nimata kompU-cev. VELIKE VARNOSTNE PRIPRAVE. Dunaj, 18. junija. V Sarajevu so Ule pred prihodom izvršene velike varnostne priprave, zastražene hiše, sumljivi ljudje. Varnostne straže pomnožene z dunajskim] orožniki. Danes so bile vse ulice zastražene. Množica se ni smela zbirati za kordonom, niti iz oknov se ni smelo gledati. Poleg voiaštva bi policije Je bUo tisoč orožnikov. CAS ATENTATOV. Sarajevo, 28. junija. Bomba Je bBa vržena nekaj minut po desetih. Eno uro nato Je bil izvršen atentat z browningom. Najpreie Je bila zadeta kneginja Hohenburg tik pod želodcem. Vrgla se je pred soproga, da bi ga branila, toda krogla ie zadela že nadvojvoda v vrat. Atentator Prinčič se Je obotavljal s strelom, ko je videl, da sedi poleg nadvojvode soproga njegova. ZADNJE ARMADNO POVELJE PRESTOLONASLEDNIKA. V soboto dopoldne so bili končani veliki voiaški manevri pri Tarči-nu. Teh velikih manevrov se Je udeležil tudi nadvojvoda Franc Ferdinand. Pri zaključnem posvetovanju generalnega štaba in vseh višjih vojaških dostojanstvenikov se je nadvojvoda Jako pohvalno izrazil o vojaštvu In dal nalog, da se prebere armadno povelje vsemu vojaštvu V maternem Jeziku. t v: V »Ta {raza izraža kakor mnoge, ti so ii podobne, premalo in preveč. Preveč zato, ker |e vsak« beseda o nepretrganem germanizmu do Adrije nerealna, vsal v toliko, v kolikor se ne more zatalltl ^ resničnosti slovenskega bloka na Goriškem 1« na Kranjskem. Premalo v toliko, v kolikor se ne upošteva eksistence italijanske narodnosti ob Adri]l, s katero edino more]o Švabi živeti In žlvl|o v drugačnem razmerju, kakor bi moglo biti ono med njimi In med zmagujočim slavizmom v obmorskih '—s pokrajinah.« f— (Iz komentarja k celovškemu Volkstagu.) Dogodki, v katerih se danes nahaja cela Evropa, so dali povod raznim posvetovanjem in sklejjom. In med tistimi, ki so direktno naperjeni $rotl nam, so sklepi »Volkstagovega« zborovanja v Celovcu. Zanimivi pa fciso zgolj zaradi nemškega zadržanja napram Jugoslovanom, temveč tudi radi postopanja z našim najtesnejšim sosedom-sovražnikom Italijanom. Kakor je znano, so se primorski Italijani pred kongresom Švabom ponujali. Hoteli so stvoriti švabsko-ltalijansko zvezo, ki bi imela v prvi vrsti škodovati Jugoslovanom in podpreti švabsko rast ob našem morju. Švabska oholost in zahtevane koncesije pa so kongresiste tako napihnile, da so pogoje zavrnili. Švabsko-italijanska zveza Je to-J — vsaj nioment;ino — razbita, lp o nesrečnem poteku poskušenega naskoka nam danes pripoveduje le Italijansko časopisje s svojimi komentarji. Enega smo — zaradi informacij — citirali. Iz njega je razvidno, da je Italijane neuspeha sram, da bi pa kljub temu še vedno radi zveze z Nemci tudi pod sramotnej-žimi, t. j. zanje manj ugodnimi pogoji. Italijani so torej kljub fiasku, ki bi vsakemu vestnežu vsaj za nekaj časa zaprl usta, še vedno tako dostopni napadom na nas, da se švab-skim voditeljem ponujajo še zana-prej! V rasti in napredovanju jugoslovanskega elementa vidijo Italijani danes svojo neizogibno smrt vzlic Svojim nastopom z orožjem in pestjo. V usmiljenja vrednem žalostnem stanju se mora nahajati ta prekomorski pijonir »velike Italije«. To kar te bil zanj pred leti majhen nič, »e ie danes razrastlo v velik mejnik, ki ne pusti sovražnika preko določene Črte. Tn le tobupovanja, ki jim kali veselje nad ustanavljanjem šol, ki naj b! vzgajale Iz slovenskih otrok tujerodne napadalce. Drugače postopajo Nemci. To »krmilo države« podpira tudi vlada, katera Izpostavlja za majhne in za-Cftsnc ugodnosti lugoslovaitskl narod sovražnikom od vseh strani. O pravicah na slovenski zemlji odloča Skorajda rajhovskl pritepenec, ki Je jtaši »diplomaciji« skoro nedosežni ideal. Tl Hudje pomagajo Švabom do 0torja. Od visokih fraz gluha ušesa He slišijo medsebojnih pomenkov. LIS1EK. M. ZEV AKO* Srce In met. Roman lt francoske zgodovine. (Dalje.) Zdaj Je trebalo nastaniti oba ipardajam. Prostora sicer ni manjkalo, pač pa pohištva. Stari Parda-$an in njegov sin sta naposled sama Zahtevala pregnanstvo v podstrešju kjer Je bilo polno sena. Uredila sta )i ga v naglici kljub živemu ugova-jrjanju Črne dame in njene hčerke. »Madam,« Je rekel stari klati- Jltez, »midva z vitezom sva spala »likokrat pod milim nebom, da na-jma bo ta postelja pravo kraljevsko razkošje!« In tako sta legla naša prijatelja y seno, ko je napočila noč. Nikoli se še ni zdelo vitezu nobeno ležišče Itako mehko, nikdar mu še niso slabile spanja tako blažene sanje. Bodisi tod trudnosti, bodisi od prevelike sreče — /»spal Je kmalu in trdno Toda stari Pardajan ni mogel Natisniti očesa. Začel je torej po svoji Stari navadi »študirati krajevne razmere«. To študiran je ga je privedlo k lini, ki je svetila podstrešju in gledala na ulico. Grenko je nakremži Sobraž nad prizorom, ki se je ponudi jttjegovim očem. Na cesti je bilo dvajset vojakov ~ temveč & 'ranostno re Tiaa omravua-™ njem zvestob in priseg. Dunajski politični krogi bi pa po tolikih letih menda lahko vedeli, kje so jim poti zaprte in kje je mogoč njihov edini izhod. Ost dunajske politike, naperjene proti jugoslovanstvu, bo rodila skrajno slabe posledice. Švabi, danes od visokih ljudi blagrovanl in negovani, stremijo za tem, da presekajo pot skozi slovenske kraje In si tako napravijo dohod k A dri ji. Ta Adrija pa je zaželjeni cilj Gennanije, kajti Švabi kot taki gotovo ne iščejo trenotnega uspeha in to še posebej ne za monarhijo. Njim, kot realnim ljudem, Je na tein, da napravijo prostor za toplo zdo bodočnosti, katero vidijo v zmagujoči državi, ki jo sedaj vodi nemški Viljem. Zvezati hočejo Balt in Adrijo in pri tem izdajalskem delu pomagajo tisti, ki bodo, če se jim to delo posreči, najbolj oškodovani. Mesto, da bi jih v tem stremljenju ovirala država, jim še pri delu pomaga in s tem tlači Jugoslovane, ki imajo na tej zemlji edini pravico do bodočnosti. Večkrat smo že pisali, kako je na naših železnicah, v naših uradih in drugod. Povedali smo tudi, da bo ta neprijaznost nai>ram Jugoslovanom rodila še bridka kesanja. Zavožena avstrijska politika zre v razvoj političnih dogodkov topo in pušča, da jugoslovanski narod zmrzuje pred njenimi vrati. Naše prošnje ostajajo neuslišane, naše zahteve neizpolnjene. Sami smo tu ob širokem morju, sami se borimo za svojo posest. Most od Balta pa ne sme doseči Adrije nikoli! Kajti dobro vemo. da bi s Trstom Izgubili svo]e središče in srce, brez katerega ne moremo živeti! Dokler je bil slovenski narod v boju na življenje in smrt osamljen, je padala slovenska zemlja kos za kosom v tuje roke. Strahoma smo morali zreti švabsko naselništvo. V najhujšem trenotku pa ie prišla rešitev. Spoznali smo svoje bistvo, spoznali smo, da smo Jugoslovani, da ni med nami ne razlik, ne meja. Na renegatstvu, na sloveno-žrstvu zgrajene palače so se takrat začele rušiti in stebri so padli na kupe, Na teh razvalinah plapola danes nov plamen. Iz njega vstaja generacija bodočnosti, ki ne vidi pred seboj mraka In strahov. Močni smo, močni kot veja jugoslovanstva in kot Čuvaji Adrije! Kdor bi danes naš tok poskušal zajeziti, bi bil uničen. Nekateri čutijo to In se zato umikajo. Edhidle Švab je ostal. On hoče graditi preko možnosti, stopiti hoče na naSe truplu, e« pwt»yi mostu temelj v morju. Toda naši tisoči proletariata so nam trden porok, da se to ne bo zgodilo nikdar, da bomo ob Adrljl vedno gospodarji mi, močni predstražnlki Jugoslovanske misli. »Slov. Narod« piše: Časnikarstvo avstrijskega nemštva je popolnoma v židovskih rokah. Evo nam dokaza: l. »Die Zeli« Vzdržuje Rothschild. So^loVatčflf so Židje: dr. Singer, 'Ascher, Bettau-er. Silberstein in 12 židovskih urednikov. 2. »Neue Frete Presse« je v lasti najnevarnejšega avstrijskega žida dr. Benedikta. V uredništvu sedi 20 Židov. 3. »Neues VViener Tag-blatt« šteje 12 židovskih urednikov in je kakor tudi »Osterreichische Volkszeitung« last židovske papirnice »Elbemiihl«. Glavni urednik je mogočni Žid Singer. Parade krist-jan-urednik Edvard Pfilzl. 4. »Fretn-denblatt« je v posesti židovske rodbine Heine, mastno plačano uradno glasilo Berchtoldovo. ima vse polno židovskih urednikov in se ureja po-polnoma v židovskem duhu. 5. »lllustriertes VViener Extrablatt«, imenovan »Die blutige Hacke«. V uredništvu so Židje: dr. Konigstein, Josef Trebitsch, Ludvik Blasch, S. Skrein, I. Trenschiner, Jul. Bauer, L5wy. Melhourn, Moritz Pollatschek in še 5 židovskih urednikov. 6. »Neu-es VViener Journal«, šteje 8 židovskih urednikov in je v lasti prefriganega žida Lippowitza. 7. »VViener AUgemeine Zeitung« ima 10 zidovskih urednikov. 8. »Sonn- und Montagszeitung« je last dedičev Aro-na Scharfa in ima od glavnega urednika pa doli do hišnika uslužbene edinole Žide. 9. »Der Mor gen« sluzi edino židovskim interesom in ima v uredništvu same Žide. 10. »Arbeiter-Zeitung«. glasilo nemško avstrijske socijalne demokracije, je v lasti Zida Adler-Austerlitza in šteje 5 židovskih urednikov. »Das interessan-te Blatt«, »VViener Biider«. »Die Bombe«. »Humoristische Blfitter«, »Karrikaturen«. »Figaro«. »Gliihlich-ter«. *Wage«. »Fackel«, »Blatt der Hausfrau«. »NViener Mode«. »Salon-blatt«. »VViener Illustrierte Zeitung« itd. so židovska podjetja. Od 37 dunajskih korespondenčnih birojev, jih je 31 v židovski posesti. To so fakta, ki dokazujejo duševno uboštvo avstrijskega nemškega naroda. K temu dodajamo: Mnogo tega časopisja se kupuje in čita tudi pri nas. Slovenski rodoljub ne more živeti brez tega zidovskega blaga. Enako je z graškimi nemškimi listi, ki obvladajo ^ vso Slovensko Štajersko in tudi pri nas ne morejo živeti brez 1 agblatta in Tagespošte. Vse to židovsko časopisje obvlada našo progo, dobi se po vseh postajah, dočim slovenskih listov marsikje po kolodvorih ni dobiti. In zakaj? Zato ker se slov. potnik zadovolji z nemškim listom. Ali sie žo kdaj vidfeU Nemca, da bi kupil slovenski list? Še ne. Jaz pa sem videl slovensicesn roaDijmra. *« na narodno slavnost in je kupil »Graški Tagblat«. Res je, da je treba u-lati večje - torei tudi ste — zaradi informacije. I oda res-nica ie. Ja ie nemSkeca Časopisi« P" nas peveč In da se več kot (i» židovske robe člta iz navade! Tako podpiramo Žide, ki nas blatijo, naše časopisje, ki stoji na braniku naših narodnih pravic pa se bori za obsta- ’ Treba bi bilo. da se več čita hrvatsko In srbsko časopisje. Naše geslo bodi: Zahtevajmo in širimo povsod narodno slovensko in IttgtMoVansko čas<^1e,lfc'l>o feni uspešnejše moglo delovati v narodnem boju. Očistimo našo zemljo od nemških židovskih cunj. Ako bomo vsi storlH »vok) dolžnost, bo tudi naše nar. časopisje dobilo večjo moč. Ako (»ogledaš po stenah naših salonov, restavracij itd., kaj vse vidiš! Vso različno židovsko navlako z raznimi nerazumljivimi napisi. Koliko je med temi slikami naravnost grdih. In vendar pri nas gre vse v denar! Kaj šele, če pogledaš v gostilne na kmetih, ali v*priprosto kmečko hišo. Vse različne tuje firme imajo tu svoj prostor, vsi različni nesmisli. ki so si jih razni čifuti izmislili, da so iz ljudstva dobivali denar. In s tem si raš narod krasi svoj dom. Kaj čuda. da sem naletel na Dolenjskem v gostilni celo na sliko nemškega cesarja Viljema in njegove družine. Nemški čifut je prišel, gostilničar je kupil in obesil. Saj je cesar na sliki — čeprav tuji. (V Zagrebu je bil svoj čas zaradi takih stvari — veleizdajalski proces!) Zato pa ni nikjer v naših hišah niti boljših, niti slabših, sledu o našt narodni zgodovini in umetnosti. Kako redko naletiš na slike naših mož. Isto }e v gostilnah po mestih in po deželi. Tuintam se najde vsaj kaka reprodukcija znanih Čermakovih slik z balkanskimi motivi, ali pa kaj češkega. Drugače pa nič našega, kakor da sploh ničesar nimamo. Naši domovi, naša bivališča, pa bi morala biti svetišča naših narodnih mož. Po slikah, ki vise na steni, bi moral gost presoditi, ali si prišel v narodno ali v nenarodno hišo. Slike pa uplivajo tudi na vzgojo mladine, kajti že otroci bi poznali zgodovino svojega naroda, če bi jo videli naslikano v lastnem domu. Kje vidimo junake naših davnih bojev, kje sliko »Ilirije oživljene«. kje so soomini naših taborov. Nikjer ničesar! Reklo se bo: Kako pa naj širimo svoje slike, saj jih nimamo. Res! Do-sedaj imamo le nekaj slik naših mož. To delo je treba nadaljevati. Stopite enkrat v češko gostilno ali v navadno hišo: Hus. Žižka, Palacky. Tyrš, Kicuer. Havti£«k UH . JU» vsod Vtdfš tc narodne irorhcHc. Ali pa poglejmo k Nemcem v Gifdac. Skoraj ga ni lokala — brez Bismarcka! In pri nas? Letos se je nameravalo izdati sliko »Ustoličenja korotanskih vojvod«. Zal. da se je to opustilo. Treba bi bilo sistematično izdajati take zgodovinske slike. Najlepšo priliko bi tu imela C. M. Družba, ki naj bi za diplome dajala take domače slike n. pr. vsako drugo leto drugačne. Diplome naj bi se prodajale tudi kot slike. Zato nas tem boli veseli, da ie »Sokolska Zveza« Izdala diplomo, ki bo kras vsaki narodni hiši. Tu po- 1 1 — kažimo, da se zavetratiib svojega Slovenstva, ki ie v diplomi tako krasno izraženo. Lahko se reče, da is v tej sliki zapopadeno vse. kar čut! vsak pravi Slovenec naših dni]. T£ imamo naše stare junake, kak"r so vstali iz grobov in si prisegaj* zvestobo na Gosposvetskem polju. DiDloma nosi Prešernovo geslo: Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, ker nje sinovi si prosto vol’jo vero in postave. Cena je zelo primerna. 10 kron zmore vsaka družba. Ta slika mora biti v vsaki res narodni gostilni. Kot slika stane 2 K. Za ta denar ne dobite nikier take slike! Naše geslo bodi5 V slovensko hišo slovenske slike! A v vsako slovensko narodnO hišo naj pride letos sokolska diploma za 10 ali za 20 K kot spomin na veliko leto 1914. Glasovi iz Ko* r©šk@. Kakor povsod so se tudi na celovškem volkstagu postavljali razni Erlerji za nadvlado Nemcev nad S*o-vani. Radi bi dali svojemu zatiranju Slovanov ime: vodstvo. Nam je sicer vse eno kako ime dajejo Nemci svojemu nepatriotičnemu postopanju s Slovani. Iz celega se Ie vidi, da so Nemci in tudi avstr, vlada -tnlf bodočn<>st. Spomnimo se »Dijaškega doma« v Mari- 0/sak 'SekaTbn0/^ V ^Žitnicah. kVsak nekaj, bo dalo začetkom šolskega leta lepo svotol — r>iink v Gaberjlh pri Celju baje neki mojster prav grdo ravna s svolimi Vajenci. Pretekli teden je pretepal enega vajenca s palico, drugi dan ?a je vrgel na tla in ga obdeloval s pevlji. Ljudje so se nad tem zgražali. »a ie fanta priiel za lase, vlekel Starši pazite, kam daste svoje otroke. Na naslov mariborske slovenske dijaške kuhinje. Prejeli smo: Slovensko mariborsko napredno dija-štvo je darovalo mariborski dijaški kuhinji tekom enega leta dobrih 1000 kron. To gotovo zelo veliko svoto je nabralo ob svojih prireditvah. Kljub tem svotam in enakim drugim naših požrtvovalnih rodoljubov, pa v slovenski dijaški kuhinji razmere ostajajo pri starem in se dijaki vedno pritožujejo, da hrana ne zadošča. Vedno eno in isto, a še to . . . Tudi bi takt zahteval, da se za tako požrtvovalnost predstojništvo vsaj v skromni meri zahvali javno. Vrhu vsega vstajajo govorice, da menda ni daleč čas, ko se bo delalo razlike med hrano prosečimi. (Op. vredn,T Poslednje bil ježimo brez nadaljnega, ker bi se nam to vendar čudno zdelo.) Prosimo torej, da se nas vsaj tem potom upošteva hi z našo dobro voljo več računa ... je Mo po StevnuTraTniTTMV”pončrč^'W Ie v ^aaWčo rin 'ga pretepar Ijek so si ogledali mesto, nakar so se podali v hotel Trabesinger, kjer so tudi prenočili. Drugo jutro so posetili tudi Mohorjevo tiskarno. Nato so šli na kolodvor in se z osmim vlakom odpeljali. Naliv. V torek popoldne se je začelo jasno nebo naenkrat oblačiti. Ob petih pa je začelo nalivati tako, da bi bilo kmalu nekaj ulic pod vodo. Poljedelcem le napravil dež precej škode. Nemška domišljavost. Ni še dolgo od tega, ko je šla neka nemška frajla mimo hotela »Moser». S seboj je vodila majhnega psička, ki se ji je pa naenkrat začel ustavljati; rad bi Opravil svojo potrebo. Gdčna. mu tega ni dovolila in ga s silo vlekla naprej, dasiravno se je kužek zoperstavljal z vsemi štirimi nogami. To •je pa bilo frajli že preveč In je začela klicati »Heil«. »Heil« ter začela tepsti psa. Nisem vedel zakaj se hajla in 5sem mislil, da hoče mene izzivati. Ko sem naprej opazoval to početje, sem pa izprevidel, da je psu ime »hajl« ter da njega kliče. Ubogi Heil — sem si mislil — sedaj si jih pa ti enkrat dobil s pasjim bičem. Blamirana blagajničarka na celovškem kolodvoru. Neki znanec mi {je povedal sledeči dogodek, ki je Vreden, da ga tukaj zabeležim: Zadnjič sem šel na kolodvor, da sem se popeljal v Ljubljano, Podal sem se k blagajni, da si kupim vozni listek. .Vedel sem, da bom le s težavo dobil (vozni listek v slovenskem jeziku. Ko pridem na vrsto sem zahteval: Ljubljana. Blagajničarka me je pa debelo pogledala in rekla: Was, i ver-Steh nicht »Ljubljana«. Zahteval sem 'ponovno. Začela se je že peniti od Jeze in razburjeno vprašala: Was, i versteh nicht VVindisch. — Macht hichts« sem ji odgovoril, ter jo prav prijazno pogledal. Čakal sem nanjo, kaj bo storila. Gledala sva se nekaj frenotkov in zmaga je bila moja. Ko mi je dala listek, sem ga ji plačal, ter si ji prav vljudno zahvalil. Od {tistega časa vedno dobivam brez vsakega odpora, ker si je dobro zapomnila, kdaj se je prav pošteno blamirala. Goriško. Svoi cvetlični dan priredijo go-riški klerikalni Lahi, oziroma Furlani, in sicer dne 4. in 5. Julija! Opozarjamo naše ljudi že sedaj na njihovo narodno dolžnost. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže prireditve »Pevskega društva Prešern« 29. t m. na Volčjidragi in 5. julija pa sokolske veselice v Standrežu. Dne 12. julija priredi društvo celodnevni izlet po Brdih, in sicer skozi Pevmo, St. Florjan, Šmartno in Kozano. Na 26. julija celodnevni izlet po Krasu skozi Dutovlje. Tomaj. Sv. Križ, Štorje, Vrabče, št. Vid, Vipavo, Ajdovščino m nazaj. Odhod se pravočasno naznani. V. župni zlet Goriške Sokolske Župe se vrši dne 5. julija 1.1. v Šent Andrežu pri Gorici. Goriško Sokolstvo se pridno pripravlja na ta dan, dan polaganja računov svojega dela pred širšo javnostjo. Da bo ta račun časten, so nam porok računi iz prejšnjih let. Brez hrupa in bobnanja se vrše z mrzlično naglostjo predpriprave v Št. Andrežu. Sestavil se je slavnostni odbor z različnimi odseki. Zletišče bo na obširnem travniku tik Molarjeve gostilne. Idealen prostor, od koder je krasen razgled na goriški grad in severno pogorje, ter tja doli proti Soči, proti Furlaniji. Oficijelno prične zlet že v soboto 4. julija. Ta večer se vrši ob 8V2 uri in. le snroifiin dnčim o- renski sestanek pri »Jelenu« v Gorici Dne 5. julija predpoldne ob iVi tekme in poskušnje za popoldanski nastop na zletišču. Ob 2. popoldne shod in zbirališče vsega članstva v telovadnici goriškega »Sokola«. Nato skupen odhod v Št. Andrež. Ob 4V6 javna telovadba. Po javni telovadbi velika ljudska veselica z raznimi paviljoni, plesom, petjem itd. itd. Ta dan naj bo posvečen tedaj izključno Sokolstvu. Nihče naj ne gre drugam na izlet nego v prijazni Št. Andrež! Narodna dolžnost Slovenca Je. podpirati Sokolstvo! Na zdar! Dnevno. Ostanki narodnega radikalizma združeni v dunajski »Sloveniji« so napravili zopet »program«, krstili ga z mogočnim naslovom: »manifest« in v njem prežvečili že zdavnaj zastarele dr. Tumove nazore, priobčene v znani brošuri »Jugoslovanska ideja in Slovenci«. Da bi manifest bolj kunštno izgledal. so ga zabelili z raznimi citati od tu in tam, citirali § 19 osn. drž. zak. ter konstatirali, da so proti klerikalcem. En slučaj Iz mnogih. Neki gospod se je vozil iz Trsta v Ljubljano. Vsedel se je pomotoma v damski kupe. Kmalu pride za njim sprevodnik in ga nemško nahruli, naj gre ven. Gospod mu slovensko pove: »Ako mi imate kaj povedati, govorite slovensko z menoj«. Sprevodnik vpije nemško, da mu ni treba znati. Ker pa gospod tega ne razume, mu pokaže sprevodnik tablico »Damen-coupe«, ki visi zunaj. Gospod je zahteval slov. pojasnila. Sprevodnik pa je rekel, da pojdeta v Nabrežini k postajenačelniku. Gospod je bil seveda s tem zadovoljen. Na Nabrežini pa se je hotel sprevodnik izmuzati. Gospod pa ga je povabil s seboj, da se je naredil protokol o njegovi surovosti. Kdaj bo že konec teh predrznosti, ki si jih dovoljujejo nemški sprevodniki pri nas! Komaj 9 let In že krade. Janezu Bohincu iz Ljubna pri Radovljici je zmanjkala denarnica s 40 K, ki jo Je imel spravljeno v spalnici. rni-ca mu je bila ukradena in ž njo denar. Storilec 91eten deček, ki je denar tako skril, da ga ne more ali pa noče najti,. Trbovlje. Prostovoljno gasHno društvo priredi dne 9. vel. srpana t. L o priliki sprejema in blagoslovljenja nove motorne brizgalne veliko veselico. Sosedna narodna društva se prosijo, da z ozirom na zgorajšnje naznanilo na ta dan ne prirejajo ni-kakih veselic. O podrobnosti prireditve se bode pravočasno poročalo. * Samomor vsled revščine ta pomanjkanja lepote. V Grunewaldu pri Berlinu se je ustrelila pred kratkim mlada deklica iz revne rodbine. Deklica je pustila pismo s sledečo vsebino:’ »Čutim, kako sem na svetu zapuščena in zdi se mi, da sem popolnoma nepotrebna, ker sem grda. Preživela sem trpljenje deklice brez lepote. Nikdar nisem bila ljubljena in ko se mi je zdelo, da bom srečna, me Je sreča ogoljufala.« Iz pisma se vidi, da je deklica vzela življenje preveč enostransko, da je preveč dala na lepoto telesa in lica. Pri tem je seveda pozabila, ali pa ni vedela, da krasota ni niti pri ženi pogoj sreče. Mi smo že davno preživeli tiste čase, ko so se moški klanjali le ženski lepoti in ko je bila lepota njena najbolj cenjena lastnost. Saj je Stendhal napisal, da »pridemo do časa, ko bomo ljubili grdobo.« Trdil je tudi, da Je prevelika lepota prava nesreča. Balzac je napisal: »Srečne so nelepe ženske, zakaj njim Je kraljestvo ljubezni.« Rousseau je napisal o svoji Zofiji: »Ni krasna, toda poleg nje pozabijo možje na krasne žene. Ona je očarujoča in človek ne ve, zakaj.« Pojem lepote je sploh tako širok, da se ne more določiti le za krasno to, kar je posamezniku všeč, zakaj okus je vselej individue-len, glavno pa je to, da ni treba toliko o svoji fizični lepoti premišljevati, da bi imelo to za posledico samomor. Niti revščina ne more pri mladem in zdravem dekletu opravičiti samomora, ker vendar delo od-meni človeku za marsikako pomanjkljivost. Treba je imeti samo moč in silo do življenja. Ljubljana. *— Za žive dobitke za veselico Sokola I. dne 5. julija je zbirališče pri bratu Gorupu (Gričar & Mejač) v Prešernovi ulici in v gostilni Zupančič na Ahacljevi cesti. Brat Gorup daje glede dobitkov tudi vsa potrebna pojasnila. — Cvetke za veselico pa zbira gdč. Dolenčeva v Prešernovi ulici, ga. Bajželj na Marije Terezije cesti (Kolizej) in ga. Bizjak, Poljanska cesta.^-—^V torek se^že in veselico v trafiki gdč. Dolenčeve, Prešernova ulica, in v trgovini tvrdke I. Samec nasl., Mestni trg. Ker se vrši veselica v velikem obsegu na parcelah »Kmetske posojilnice« ob Dunajski cesti, je prostora za tisoče ljudi. Ljubljančani, skrbite, da bo prostor poln občinstva; tembolj, ker že graška »Tagespošta« v svoji brzojavki škodoželjno priobčuje o baje vsestranskih poostrenih policijskih pripravah, o čem se poroča na drugem mestu. — Nogometna tekma. Kakor je na drugem mestu javljeno, se vrši danes popoldne ob 5. uri nogometna tekma med graškimi »Amaterji« in »Ilirijo« in sicer kot revanche-tekma. Včeraj so Gradčani zmagali s 3:2 obojestransko jako lepi in skozinskoz prav fini igri. Videlo se je samo, da je »Ilirija« goste preveč podcenjevala in zato tudi popolnoma neopravičeno podlegla. Za danes smemo upravičeno pričakovati mnogo nape-tejšo igro, ki bo vsakega obiskovalca gotovo zadovoljila. Kdor tore] hoče imeti športni vžitek, naj ne zamudi današnje tekme! Sova Šuštar. 64 let sta živeli brez gosposke v dopadljivosti pred Bogom in pred ljudmi. Včeraj sta pa stali pred okrajnim sodnikom, obe zgovorni in logični, da ju je sodnik komaj miril. Kako je prišlo do tega? Vrag vedi, kljub njuni zgovornosti ni bilo dognati »zakaj«, temveč samo »kako«. Sova je stanovala pri Šuštarjevi. Dala ji je kar Ji je mogla. Imela je pa nekaj šivank In en dežnik. Šivanke so se izgubile; pri dežniku se je pa palica odlomila. Kaj je Sova Šuštarjevi rekla, ni bilo spoznati. Ampak Šuštarjeva jo je mahnila s palico; samo enkrat po glavi, kakor pravi Šuštarjeva; trikrat, kakor pravi Sova. Sova Je vsaki dan pri spovedi In obhajilu, toda ves opomin, da je tudi Odrešenik odpuščal svojim sovražnikom, nič ne zaleže. »Ne odpustim pa ne!« Šuštarjeva je prinesla s seboj palico, pod kiklo privezano in jo po-11 kaže sodniku. JSova pravi da je bila palica' bolj "debela, kakor ta pod kiklo. Ni bilo pomagati; izhodišče iz pravde Je moralo biti 12 ur zapora. Zakonska Perne in 1300 kron. V vasi Podbrezje pri Kranju živita zakonska Perne. Imata tam domačijo, ki je pa precej zadolžena. Ta domačija pa je last Pernetovke in ne njenega moža, ki je spravil vse na »kant«, kakor se pravi. Šlo je hitro. Mož je delal dolgove danzadnem in jih slednjič ni mogel poravnati. Na dražbi Je kupila potem celo domačijo Pernetova žena Helena. Toda niti ta ni znala, oziroma ni hotela pravilno voditi gospodarstva. Vse je šlo rakovo pot. Nenadoma sta se nahajala Pernetova do vratu v dolgovih, za katere pa se nista bogve kako brigala. Tu pa je prišla k Pernetovim vesela vest, da je umrla njih teta v Ljubljani in da jim je zapustila vse svoje premoženje, ki je obsegalo nekaj čez 2000 kron, pohištvo ter obleko. Vse to premoženje pa je ljubljanska teta zapustila Heleni Perne-tovi. Ta je bila sicer vesela te novice, vendar ne hudo iz srca. Umrla teta je sicer zapustila listek, na katerem je bilo zapisano, da je vse njeno premoženje Helenino. Toda Helena ima še eno sestro, ki je omožena. Ta bi ji morda delala sitnosti in zahtevala od nje kak delež, zakaj listek je le listek in nobena prava oporoka. No, Pernetova je šla takoj v Ljubljano, pokopala Je svojo teto, vzela hranilnično knjižico in takoj hitela v »Kranjsko hranilnico«, kjer je bilo naloženih onih 2000 K, ki smo jih že omenili. Sedaj se je na Pernetovi domačiji vse spremenilo. Oče, mati in otroci so živeli brezskrbno. Helena je poplačala nekoliko dolgov. Perne pa je nakupil nekaj prašičev in živila. Vendar denarja je vkljub temu ostalo še precej, še veliko čez tisoč kron. To je imela Pernetovka vedno pri sebi in jih ni hotela dati nikomur. Se hranilnici jih ni zaupala. Bala se je baje svoje omožene sestre, ki bi jo gotovo nadlegovala, kakor hitro bi izvedela za njen denar. Toda denarja Pernetovka vendarle ni mogla imeti doma. Zato sta šla Pernetova nekega lepega dne k trgovcu Hlebšu v Kranj. To je bil trgovec, kjer sta Pernetova navadnb kupovala živila. Tam le dala Pernetovka Hlebšu 1300 K s prošnjo, naj jih shrani zanjo. Hlebš je denar vzel, a ni dal nobenega prejemnega potrdila. Pernetovka ga pa tudi ni zahtevala. Zgodilo pa se je, da je kmalu nato trgovec Hlebš umrl. Takoj po njegovi smrti je pisala Pernetovka Hlebševi pismo, v katerem sahteva od nje, naj ji izroči onih 1300 K, ki jih je dala svoj čas njenemu soprogu. Tu pa je Hlebševa debelo pogledala. Ona ni vedela niti trohice o tem denarju. Mož ji ni ničesar povedal o njem. Pogledali so vse trgovske knjige, a v nobeni ni bil vpisan omenjeni znesek. In sedaj je tu dvoje: Ali sta Pernetova res dala umrlemu Hlebšu onih 1300 K ali pa sta hotela na lahek način dobiti denar. Zato je imelo včeraj, v soboto, opravka s to zadevo deželno sodišče, ki je spoznalo Matijo in Heleno Perne krivim in ju obsodilo: Matijo Perneta na tri mesece in Heleno Perne na dva meseca ječe. Lovrenc Grmek. Lovrenc Grmek obhaja letos svojo petdesetletnico. Rojen je bil leta 1864. v Trbojah pri Smledniku. Njegovo življenje je bilo skromno, zato obhaja svojo petdesetletnico tiho brez vsakega hrupa in slavnostnih govorov. Skromno življenje, skromen mož, skromna petdesetletnica. Toda ime Lovrenca Grmeka Je zapisano v večen spomin nekje drugje. V črnih sodnijskih bukvah. Tam stoji črno na belem, da Je bil Lovrenc Grmek že šestnajstkrat kaznovan radi raznih pregreškov, prestopkov in drugega podobnega mrčesa. Največ pa je bilo vlačuganja. Dne 13. Junija dopoludne je prišel k gostilničarju Jerneju Janši na Drenovem griču. Pijan seveda. Nabe-račil je prej nekaj denarja in sedaj je hitel na vse kriplje, da ga kolikor mogoče urno zapravi. Ko je Jernej Janša videl pijanega Ormeka, ga je obšla jeza. ki pa se je šf' •''"•ečala, ko je Grmek zahteval žganja. »Za božjo voljo, komaj stoji na nogah, pa hoče še piti«. Je sklenil Janša roke. Nato je energično povedal Grmeku, da ne dobi pri njem pijače za ves svet ne. Grmek Je vrgel Ali ste že bili v če^Jjariiicsi ntona Javernika, Trst, mm ulica Farnetto 83 ? ? mm Sprejemajo se tudi popravila. na mizo krono z vso sita misleč, dij se bo birtuš sedaj omehčal. Todaj Jernej Janša se ni ustrašil krone ta je ostal trdovraten. »Lovrenc, pr! meni ne dobiš ničesar, kar por ’’ rna je namignil. To je Grmeka silno pograbilo. »Glej ga, dedca, krono mu ponujam, a on mi ne da šnopsa. Čakaj no!« »Ali mi daš žganja ali ga ne daš?« je vprašal Grmek Janšo. »Ne dam.« Ko je Lovrenc slišal, da so vse njegove prošnje zaman, je dvignil lepo svojo kljukasto palico in je z njo pobožal Janšo po glavi. Pa ne rahlo. Gostilničarju je za'čela teči iz rane kri. Kmalu nato so prišli iz šole otroci in so se zbrali v gruči vreščaje okrog pijanega Grmeka. Ta pa je dvignil roko in jim je požugal s kazalcem; »Otroci, vas vse bom nesrečne napravil, ker bom zažgal.« In tako se je zgodilo, da je prišel Lovrenc vnovič pred sodišče radi nevarne grožnje, radi lahke telesne poškodbe in radi vlačuganja. Ja, ja. Lovrenc Grmek bo moral praznovati svojo petdesetletnico v zaporu. Pet mesecev jo bo praznoval. »Ubijalec! Ti si 2e dva umorili1* Delavec Henrik Jirman je bil rojen leta 1883. v Ljubljani. Najprej je dovršil ljudsko šolo, nato pa se je zapisal v gimnazijo, kamor je hodil do pete šole. Potem pa se je kolo ustavilo in Jirman se je šel učit za knjigoveza. Ker je Jirman precej nemirna duša, je pustil knjigoveško obrt in je postal delavec. Kaj ga je prignalo do tega, se ne ve natanko vendar se sodi, da prijatelj alkohol. Jirman je strasten alkoholik, kar bomo še pozneje razvideli iz te zgodbe, ki je pravzaprav le životopis na življenja poti onemoglega človeka, katerega je pripravilo žganje do tega, kar je, do notoričnega pijanca. Jjrman je delal zadnji čas pri gradnji ceste Škofja Loka-Trata. Dne 13. t. m. zvečer, ko je dobil plačilo za svoje delo, si je kupil pivsko steklenico in pol litra špirita, v katerega je primešal pol litra vode. Tako je imel en liter one najbolj žalostne pijače, ki ji pravimo šnops in katerega pitje cvete posebno na Gorenjskem. Ko je Jirman izpil en liter žganja, je začutil grozno žejo. Če bi izpil en liter vode, je ne bi začutil. Vse to je bilo na Trati. Žejni Jirman je šel nato .— bila je že noč — v Škofjo Loko. Tam je šel v Potočnikovo gostilno, kjer je začel nadlegovati goste, tako da je bila gostilničarka slednjič primorana pokazati z lepo besedo nadležnežu vrata. Jirman se je torej znašel na cesti in je začel kolovratiti okoli. Tn ga je zapazil orožnik, kateremu se je zdel nočni ptič precej sumljiv. Šel je k njemu in ga vprašal, kdo je in kaj je. Jirman je orožniku odgovoril, da se imenuje Gašper Jirman in da je doma iz Ljubljane. Po poklicu je pa delavec. Orožniku pa se je zdel Jirman še vedno sumljiv. Zato ga je povabil, naj gre z njim na stražnico, kjer bo pogledal v imenik, če se res nahaja kak Jirman med delavci. Ko je prišel orožnik z Jirmanom na stražnico, je ukazal poslednjemu, naj sede. Ko pa je vprašal orožnik pijanca,j če ima pri sebi delavsko knjižico ali sploh kake dokumente in ko mu je dal nato Jirman negativen odgovor, ga je hotel orožnik preiskati. Tu pa je nenadoma skočil Jirman pokonci, planil je na orožnika, zgrabil ga je z eno roko za prsa, z ( drugo pa za roko in ga je suval sem-intja. Pri tem je upil kakor bi pobesnel : »Ti me ne boš zaprl, ker si preneumen. Saj ne veš, da imaš opraviti s študiranim človekom. Jaz ti bom že pokazal, kdo da sem. Pa tudi vi-zitiral me ne boš, ti ubijalec, ki si že dva umoril. Tebe bodo ekspedirali, pa ne mene. Šele s pomočjo svojega tovariša Je orožnik ukrotil divjega Jirmana. Včeraj, v soboto se je moral zagovarjati radi tega pred deželnim sodiščem. Dobil je šest mesecev težke ječe. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil Jirman že neštetokrat kaznovan radi vlačuganja in drugih podobnih lepih stvari. Jirman je žalostna priča, kam pripelje človeka alkohol. M Kupite soUi znaki Planincem. Slovensko planinsko društvo javlja p. t. svojim članom in drugim ijubiteljem slov. planin, da so otvor-jene dosedaj že sledeče planinske postojanke: Kadilnikova koča na Golici <'1836 metrov), dohod a) iz železniške postaje čez vas Planino (1000 metrov — gostilna pri Kopišarju — 1 '/2 ure) ter po nemškem ali slovenskem potu na vrh 2Vi do 3 ure; ali pa b) iz železniške postaje: Podrož-:iea na Koroškem čez planino Kladje 3Vi do 4 ure. — Oba dva pota dobro nadelana in markirana. Zelo priporočljiva lahka partija, brez vsake nevarnosti. Krasen razgled posebno na Triglavsko pogorje in Visoke Pure! Prostorna koča z mnogimi posteljami. Prešernova koča na Stolu. Dohod iz železniške postaje Žirovnica 4 ure, do Prešernove koče na Malem Stolu čez Žirovniško planino vodi popolnoma varna, izborno nadelana jahalna steza. Na Veliki Stol (2239 metrov) % ure. — Razgled s Stola po celi Kranjski in Koroški od tod najpreglednejši in najzanimivejši. Velezanimiva je pot od koče preko Vajnaša po grebenih na Golico. Dom na Vršiču (1606 metrov). Dohod po kolovozni cesti skozi divje romantično dolino Pišenco vrh sedla med Mojstrovko in Prisojnikom iz železniške postaje Kranjska gora samo 2% ure; planinska promenada. — Pristop na Mojstrovko (2332 metrov) lahek, V/i ure, na Prisojnik (2547 metrov) nekoliko napornejši. Sestop v Trento (izvir Soče) 2 uri. Poleg navedenih so otvorjene že tudi večje stavbe SPD., ki se tako po nepopisno krasni svoji legi in zelo ugodnimi dohodi, kot po izborni hotelski oskrbi in postrežbi še predvsem priporočajo vsem prijateljem narave, izletnikom z rodbinami, društvom itd. Le-ta planinska letovišča z najpopolnejšo oskrbo, vedno svežimi jedili in dobro pijačo, ki so kaj pripravna in ugodna za daljše bivanje so: Bistriška koča ob izviru Kamni: ške Bistrice, iz osrčja Savinjskih Alp. Dohod iz Kamnika po cesti kolovozni ali romantično izpeljani, dobro nadelani jahalni stezi (velezanimivc tesni potoka Bele) ob naravnem mostu »PredaselJ« 2Vz ure. Od tod se ti nudijo premnogi izleti in gorske ture. Najzanimivejše so: Kamniško sedlo (Kamniška koča — že oskrho-vana — (1921 metrov), ure, Grintovec (2559 metrov) 5 ur, Velika Planina (Koča na V. Pl. 1555 metrov — že oskrbovana) 3 ure. Aljažev dom v Vratih (1010 m). Najirnpozantnejša stavba SPD. — tu-ristovski hotel — tik pod 1000 m visoko znamenito Severno triglavsko steno! Dohod iz železniške postaje Dovje-Mojstrana (2Va uri) po dobro nadelani cesti mimo prekrasnega slapa Peričnika in po celi divje-romantični dolini »Vrata«, ki slovi kot ena izmed najlepših dolin v Alpah, sploh je planinska promenada brez primere in ti ostane vedno v hvaležnem spominu. Turistovski hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru. Najnovejša planinska postojanka SPD. ob gorenjem zahodnem koncu Bohinjskega jezera — bisera Julijskih Alp! Krasne promenade ob jezeru (kopališče, čolnarna!) 1 uro od hotela sloviti in mnogoopevani slap Savice! Dohod iz železniške postaje Bohinjska Bistrica peš 2Vz uri; vozni promet (omnibus trikrat dnevno, tja. in nazaj). Zahtevajte brošuro, ki jo je ravnokar izdal Osrednji odbor Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani. Hall oglasi. Beseda S vinarjev. Nalmaniši inesek 50 vl-narjev. Pismenim vprošaniem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusla In se plačujejo vnaprei; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malil? odasov ob 6. url zvečer. Kdor kdor kdor kdor ^naj nemudoma sporoči svoj naslov pod »Poitnl predal 47“, Ljubljana. želi svojo sedanjo negotovo in slabo plrčano službo zamenjati z boljšo, išče dobrega In lahkega postranskega zaslužka, uživa ugled in zaupanje pri svojih prijateljih in znancih, se ne plaši pred akvizacljsklm poslom, če se mu dobro izplača, onaDaDnoaaDBDaaDaaaaaDnannaa Kneza Auersperga radioaktivno kopališče Toplice na Kranjskem olenjske železnice Straža-Topl Akratov vrelec 38°C, kl daje nad 30.000 hi ra‘ Postaja dolenjske železnice Straža-Topllce’ v vrelec 38«C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komlortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralglja (ishlas), nevrastenlja, hfsterla, ženske bolezni Itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotel Velebit lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel Ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova mo- J zgradba; oskrbljen je z lzvrs' Pred hotelom velika terasa. derna zgradba; oskrbljen je z Izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza a parobrodom z Reko. Vse Informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. V posebno sobo se sprejmeta za bodoče šolsko leto 1 do 2 dijaka oziroma 2 gospodični CORČEVfl KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X A.GOREC • LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA Šr.M NOVI SVET NASPROTI K0LIZEJA-ZAH--TEVAJTE PRVI' 5L0V.CENIK:’ BREZPLAČNO »v . t — Mlad trgovec čedne zunanjosti, Inteligenten In marljiv želi v svrho etabliranja, ženitve z mladim, čednim dekletom z nekaj premoženjem. Resne pouudbe s sliko, ki se vrne pod »Srečna bodočnost" na .Anončno ekspedicijo* J. Hočevar, Ljubljana. v popolno oskrbo. Naslov v r Anoncni ekspediciji" Jos. Hočevar, Šelenburgova ulica 6 v Ljubljani. L MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno In solidno. Zaradi pozne sezite. Prodajam vse v moli zalogi nahajaiofe se damske slamnike kakor tudi raziSčen nakit po globoko znižanih cenah. fr" ISA HORVAT, modlstka UUBUANA, Stari trg Stev. 21. mr mr Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! SANATORIUM • EMONA BOLEZNI. ZA NOTRANJE • 1NWRURG1CNE PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 fiE^ZDWwMK:TOMARW-DR-FR.DERGANC V skladišču blaga Malvina Weisz Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti »Kazine". i Od 4 K 90 v naprej hišne halje, vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Me-stni trg 5—6.__________________________ Plašče (Arbeitsmanteln) v vseli barvali, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 607—10 Išče se strojnik. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo. Proda se skoro nova pritlična hiša z vrtom v bližini farne cerkve v Zagorju Savi. Več se poizve pri Jakobu Vodopovicu istotam. * Pisemski papir. Najnovejše, umetniške razglednice priporoča •Ljubljana, Sv. Petra cesta Marija Tičar št. 26 in Resljeva cesta št. 0 1 C g •I S cG a im. ti 1 96 (fO V 1 96 0 1-96 n » 1 96 2 90 0 < 5’ 2-50 * 1 96 pnie e » 1-96 Na deželo se izpod 10 kron ne pošilfa. Pošilja sc tudi po poštnem povaetju, ako bla&o ne ugaja, se denar vrne. Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so našs svetovnoznani K sgradfef i. 0 sanice Kra9Jevo>Ra£ka v Srbiji iprelme«1 500 delavcev 5 pod siedetirmi po&oJS: zidarje od 6 e!o 8 K, minerje od S do 7 K, navadno delavce od 3 do 5 K dnevno. — Sprejmem tudi dva dobra poliria »Bača 10 K. Kasicp takoj. VoSnja stane 30 K En se nobenemu ne peSlfe, vsak mora priti na svoje stroike. limeti mora potni list. Ivan Preieren, podjetnik, Kraljevo, (Srbija). \ " ■>mv-F Alfred Fr&nkl, kom. družba trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastop., Stritarjema, "culica, štev. ©- P51 Radi minule 1 sezone prodaja rBALHAN“ Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 38 — Telefon št. 100. (Centrala: TKST) mednarodna Bpedlclja, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blepa, kleti. Prosta skladišča za redul užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje v a Hclitve in iirevnianje pohitiva v mestu ln na vse strani z. patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščili. Omoiacije aa. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Daiii*a'ic delniške parobrodne družbe v Trstu, br/.ovoztie proge Trst-Benetke in obratno ter lrat-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega &loyda Cunard-Llne za t. in U. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke*. Sžaoaoxxie cea©. □Točn©- pcfctrsss 1 Mostni trs 5-6« ^