Državni svet
št. 1, april 2008, letnik III, ISSN: 1854-9489
BILTEN
Prvi meseci so za nami
Začetno obdobje delovanja Državnega sveta - od konca decembra 2007 do srede aprila 2008 - je bilo živahno. Najbolj pomembno je za Državni svet tisto, kar se dogaja navzven - zakonske pobude, odložilni veti, mnenja, javni nastopi, posveti in podobno. Seveda ne gre brez navznoter usmerjenih aktivnosti in razmišljanj, kot so konstitutivne aktivnosti, delovanje profesionalnega strokovnega štaba, poslovniške izpopolnitve in podobno. Pomembno je, da navznoter usmerjena pozornost in energija ne predstavlja prevelikega deleža, saj bi to lahko vodilo v entropijo in okrepitev dilem o utemeljenosti Državnega sveta kot institucije.
V	nekaj mesecih delovanja Državnega sveta v tem mandatu se je pokazalo, da so bila stališča, ki jih je sprejel Državni svet, pogosto pomembna v smislu spodbude za bolj premišljeno in uravnoteženo delovanje Državnega zbora in Vlade. Naj omenim samo Predlog zakona o nominiranju lastništva Zavarovalnice Triglav in veto na zakon o zaključku denacionalizacije.
V	prvem primeru je Državi svet s svojim predlogom zakona prehitel Vlado in postavil osnovo za ponoven poglobljen razmislek o tem, kaj storiti s 34 odstotnim lastniškim deležem v Zavarovalnici Triglav. Pri oblikovanju svojega predloga zakona je Državni svet upošteval referendumsko voljo državljanov, ki je bila pred tem izražena. Upošteval je tehtne pomisleke vlade glede tehničnih omejitev pri določanju upravičenj, uvedel kriterije dolgoročne koristi za kar se da velik del državljanov Slovenije. Predlog zakona je nedvomno dajal najboljše možne odgovore na najdaljši spisek relevantnih vprašanj, a je v Državnem zboru padel. Bistvo zakona je bilo v prenosu lastniškega paketa delnic na ZPIZ. Pomembne poslanske skupine so zakon pohvalile in podprle, a to ni bilo dovolj da bi zakonski predlog Državnega sveta lahko nadaljeval zakonsko proceduro. Teoretično bi sicer lahko bilo tudi drugače, saj bi 21 manjkajočih poslancev opozicijskih strank s svojimi glasovi lahko doseglo zavrnitev sklepa odbora za finance, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. A sedaj je bolj pomembno gledati naprej in uskladiti strategijo pri zavzemanju stališč do novega vladnega predloga
zakona. Le-ta je namreč na prvi pogled na moč podoben predlogu Državnega sveta, saj omenja lastniško upravičenje ZPIZ. Težava pa je v tem, da v nadaljnjih določilih zakona to vsebinsko usmeritev povsem nevtralizira, lahko bi celo rekli, da jo izmaliči. Bistvo teh dodatnih določil je, da morebitna kupnina od prodaje delnic ne bi šla v dobro računa ZPIZ, ampak bi ostajala na računu KAD, ki bi s to kupnino "posloval" naprej. ZPIZ-u bi ostajali zgolj dividendni in drugi donosi - a le-teh se realno v dogledni prihodnosti žal ne moremo nadejati v omembe vrednih velikostih. Lastništvo ZPIZ nad tem delniškim paketom bi bila zgolj optika ali kozmetika. To še bolj utrjuje naslednje določilo vladnega zakona, ki predvideva, da mora ZPIZ ostati vsaj 25 odstotkov +1 delnica lastniško prisoten v Zavarovalnici Triglav. Rešitev je s tem dokončno postavljena na glavo. Namesto, da bi pokojninska blagajna kaj imela od delniškega paketa v zavarovalnici, bo lahko zgolj "cedila sline". Utegne pa se celo zgoditi, da bo morala najemati kredite, da bo lahko sledila pričakovanim in napovedanim dokapitalizacij am Zavarovalnice Triglav.
Državni svet je na zakon o zaključku denacionalizacije sprejel veto, ki je kasneje v Državnem zboru tudi padel. Pri tem se je ponovno
pokazalo, da bi bilo smotrno izboljšati možnosti sodelovanja med Državnim svetom in Državnim zborom v tem smislu, da bi Državni svet lahko dal veto samo na določene člene zakona in bi imel Državni zbor možnost v 4. branju zakona tudi vsebinsko odločati o posameznih rešitvah zakona, zakon kot celota pa ne bi bil izpostavljen. V primeru obravnavanega zakona je šlo predvsem za nasprotovanje pospeševalni naravi zakona, saj bi ta zakon ustvaril pritisk na odločanje pristojnih organov, razširil bi pravice, omogočil ponovno odločanje o že pravnomočnih odločitvah in bi bil ugodnejši za tuje denacionalizacijske upravičence, kot pa za slovenske v tujini, konkretno na Hrvaškem.
Tudi v tem mandatu se potrjuje, da Državni svet ni strankarsko dirigirana institucija. To tudi ne bi bilo koristno za razvoj demokracije in za postopno zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja v slovenski družbi. Je pa res, da se stališča Državnega sveta običajno precej skladajo s stališči tistih strank, ki gojijo vrednote svobodne, libertarne družbe in aktivne politike socialne vključenosti. To kažejo tudi tematike javnih posvetov, ki jih organizira Državni svet.
Mag. Blaž Kavčič, predsednik
Na začetku novega Državni svet uspel z Državni svet za politični Državni svet	Posveti v
mandata	odložilnim vetom	in interesni dialog	mednarodno	Državnem svetu
stran 2	stran 2	stran 5	stran 7	stran 8
Na začetku novega mandata
Na 1. (ustanovni) seji Državnega sveta v novi sestavi 12. decembra 2007 so državni svetniki za svojega predsednika izvolili mag. Blaža Kavčiča in za podpredsednico Lidijo Jerkič. Novi sekretar Državnega sveta je postal Marjan Maučec.
Prve štiri mesece novega mandata so zaznamovali odložilni veto na Zakon o pacientovih pravicah, Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju nenomini-ranega kapitala zavarovalnic, uspešni odložilni veto na Zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu. Vodstvo Državnega sveta se je sestalo z vodji poslanskih skupin, predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom, predsednikom Vlade Janezom Janšo, predsednikom Državnega zbora Francetom Cukjatijem ter predsednikom Ustavnega sodišča Jožetom Tratnikom.
Državni svetniki v mandatu 2007-2012
Matej Arčon, Drago Bahun, mag. Stojan Binder, Rudi Cipot, mag. Dušan Črnigoj, Toni Dragar, Rajko Fajt, Darko Fras, dr. Janvit Golob, dr. Zoltan Jan, Mihael Jenčič, Lidija Jerkič, mag. Blaž Kavčič, Bojan Kekec, Marijan Klemenc, Jože Korže, Alojz Kovšca, Jernej Lampret, Branko Majes, Borut Meh, prof. dr. Jože Mencinger, Jože Mihelčič, Vincenc Otoničar, Milan Ozimič, Bojan Papič, Anton Peršak, Boris Popovič, Peter Požun, Rastislav Jože Reven, dr. Andrej Rus, mag. Dušan Semolič, Jože Slivšek, Drago Ščernjavič, Branimir Štrukelj, Boris Šuštaršič, Jernej Verbič, Bogomir Vnučec, Peter Vrisk, Cveto Zupančič, Drago Zura.
Profesionalizacija funkcije predsednika Državnega sveta
Državni svet je na 5. seji 19. marca 2008 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu in ga poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Državni svet predlaga, da se uresniči odločba Ustavnega sodišča v smeri profesionalizacije funkcije predsednika Državnega sveta s plačo, ki je določena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Državni zbor bo novelo zakona predvidoma obravnaval na majski seji.
Proti "prisilnemu" dokončanju denacionalizacijskih postopkov
Uspešen odložilni veto na Zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja
Državni svet je na izredni seji 4. marca 2008 sprejel odložilni veto na Zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Državni zbor pri ponovnem odločanju 27. marca 2008 ni potrdil zakona. Zanj je glasovalo 39 poslancev, 21 pa proti. Za izglasovanje zakona je bilo potrebnih 46glasov.
Državni svetniki so zakonu očitali, da s »prisilnimi« zakonskimi instrumenti sili odločevalce k hitremu in s tem nekakovostnemu odločanju, da se ustvarjajo nove pravice, da se širi krog upravičencev iz tujine in da se uvajajo nova pravna sredstva izredne obnove že končanih denacionalizacijskih postopkov.
Jože Mihelčič: »Ta zakon, ki ga je Državni zbor sprejel, po mojem prepričanju ni v duhu razprav, ki so spremljale njegov sprejem. Tudi v obrazložitvi Vlade, ki je predlagala sprejem tega zakona, je zapisano, da zakon ne širi kroga opravičencev ter da ne predstavlja dodatnih obveznosti za državni proračun niti za zavezance. Sedaj, ob pozornem branju tega zakona sem prepričan, da temu ni tako in da posamezni členi dopuščajo razlago, na podlagi katere obstaja možnost, da se bo ta krog upravičencev zelo razširil. Predvsem, recimo, 2. člen zakona govori o tem. Nadalje posamezni členi omogočajo prenos zadev iz različnih pristojnosti. Zakon tudi odpira, ponovno daje možnost upravičencem, da odprejo ali pa ponovno vložijo zahteve za zadeve, ki so bile že zaključene, za katere je bil že izdan pravnomočen sklep ali pravnomočna odločba. Zdi se mi, da zakon stremi k nekako podobnemu načinu vračanja, kot je bilo to premoženje odvzeto. Z določanjem rokov, s sodiščem - med drugim postavlja sodišču roke, v katerih mora sprejeti sklep - pomeni nek revolucionaren način. Na neki način suspendira komisije, strokovne komisije, ki pripravljajo strokovne podlage za vračanje, in nalaga upravnim delavcem, da pripravijo podlage in sprejemajo tudi sklepe. In čeprav je bil zakon sprejet v duhu tega, da se denacionalizacija zaključi, dopušča še vedno odprto zadevo med lastniki oziroma upravičenci za vračilo stanovanj in pa najemniki teh stanovanj, kar jih še vedno pušča v nekem prisilnem odnosu.«
SLOVESNOST V SPOMIN 50 TALCEM
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je 9. februarja 2008 z nagovorom pri spominskem obeležju za Kamnitnikom pri Škofji Loki poklonil spominu petdesetim ustreljenim talcem. 9. februarja 1944 so Nemci na tem mestu ustrelili 50 talcev, pripadnikov NOB, dan poprej pa zažgali štiri partizane - sodelavce tehnike v Veršterskem mlinu. Storjeni
zločin je bil del nemškega poskusa zatreti odporniško gibanje na širšem območju Škofje Loke, ki se je v tistem času pod okriljem OF zelo okrepilo. V svojem nagovoru je mag. Kavčič poudaril pomen spomina na žrtve NOB, ki so se borili za lastno in narodovo svobodo. Njihov pogum in žrtev sta del slovenske narodove preteklosti, na kateri se je razvila slovenska država, danes enakopravni del širše
evropske politične skupnosti. Ohranitev spomina nanje je zato del razumevanja sedanjosti in mladim generacijam omogoča visoko vrednostno osmišljanje žrtev za svobodo in za prihodnost.
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA PISAL PREDSEDNIKU SENATA ITALIJANSKE REPUBLIKE
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je 13. marca
2008 pisal Francu Mariniju, predsedniku Senata Italijanske republike. V pismu se je odzval na dogodke v Rodiku, ko so predstavniki optantov iz Unije Istrijanov manifestirali ob priložnosti obeležitve dneva spomina na žrtve fojb, eksodusa istrskih Italijanov in na žrtve drugih nasilnih dejanj na vzhodni italijanski meji. Pismo je dostopno na spletni strani www. ds-rs.si.
Slab kompromis za paciente
Odložilni veto na Zakon o pacientovih pravicah
Državni svet je na prvi izredni seji v novem mandatu 24. decembra 2007 na pobudo državnega svetnika Petra Požuna izglasoval odložilni veto na Zakon o pacientovih pravicah, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 19. decembra 2007. Državni zbor je 29. januarja 2008 ponovno odločal o zakonu in ga z 49 glasovi za in 26 glasovi proti sprejel.
Državni svet je ugotovil, da Državni zbor pri sprejemanju zakona ni upošteval pripomb uporabnikov zdravstvenih storitev, ki so jih v postopku priprave in obravnave zakona v Državnem zboru posredovala zainteresirana združenja bolnikov. Tudi Komisija Državnega sveta za družbene dejavnosti v prejšnjem mandatu predloga zakona ni podprla, ker predlagatelj v javno razpravo ni vključil civilne družbe, varuha človekovih pravic in posameznih društev bolnikov, da bi v medsebojnem dialogu lahko predstavili svoje pripombe in poiskali boljše rešitve. Sprejeti zakon ne ureja varstva pacientovih pravic, saj so te pravice ostale razpršene v številnih zakonih in pacient svojih pravic dejansko ne bo mogel uveljaviti tako, kot je bilo mišljeno v ciljih sprejetega zakona. Na to opozarjajo tudi številne nevladne organizacije.
Državni svet zakona ni podprl tudi zato, ker ne določa sankcij in kazni za neizpolnjevanje obveznosti. Zakon o varstvu potrošnikov, ki ureja razmerja, pravice in obveznosti v izrazito konkurenčnem okolju, določa sankcije in kazni za neizpolnjevanje obveznosti. Prav tako zelo natančno opredeljuje roke, v katerih je treba nastali problem razrešiti, nespoštovanje teh rokov je tudi visoko sankcionirano. Zakon o pacientovih pravicah je v tem pogledu primerjalno z Zakonom o varstvu potrošnikov zelo pomanjkljiv. Tako ne predvideva sankcij zaradi nezagotavljanja pravic, za prekoračitev čakalne dobe in ne možnosti zdravljenja zunaj javne mreže doma ali v tujini, če bi pacient, na primer, moral na poseg čakati predolgo. Državnemu svetu se zdi nesmiselno, da zakon predvideva le sankcije za delo, ki je bilo opravljeno, pa ga ne bi bilo treba opraviti ali se ne bi smelo opraviti, ter nizke kazni za pravne osebe, če ne opravijo svojih dolžnosti.
Marijan Klemenc: »Pravice, ki so zapisane v zakonu, v bistvu niso ocenjene objektivno in jih mreža izvajalcev javne zdravstvene službe ta trenutek po mojem mnenju še ne more nuditi pacientom. /.../ Zaradi vseh ostalih prenagljenih odločitev v tem zakonu se lahko zgodi, da zdravstvena služba ne bo uspela zagotavljati teh pravic. Prišlo bo do pritožb, pri čemer bo država spet morala iz svoje mošnje odšteti za paciente.«
Darko Fras: »Zakon je kompromis, ki pa torej že po svoji definiciji ne more zadovoljiti vseh strani. Vendar to razumem kot dodatno zavezo, tako Vladi oziroma ministrstvu kot verjetno tudi parlamentu, da se ta zakonodaja nadgradi oziroma izboljša. Prav gotovo pa bo praksa potrdila ali ovrgla naše bojazni in domneve. Skrajni čas je, da vendarle pridemo do tega zakona in da se v praksi začne uporabljati, seveda pa ga je potem mogoče nadgrajevati.«
Ustavno sodišče pritrdilo opozorilom Državnega sveta glede Zakona o visokem šolstvu
Na zahtevo Državnega sveta po presoji ustavnosti in zakonitosti Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 (Uradni list RS, št. 119/06, ZViS - UPB), njegovih sprememb (Uradni list RS, št. 94/06, ZViS-E) in Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-370/06 z dne 17. januarja 2008 razveljavilo osmi odstavek 50. člena Zakona o visokem šolstvu.
Bistvena sprememba zakonske ureditve položaja Sveta, ki je bila uvedena z ZViS-E, je prav določitev Sveta kot neodvisnega in samostojnega organa. Razlog za takšno spremembo je bil po navedbah zakonodajalca predvsem ta, da je Svet z ZViS-E dobil tudi vlogo evalvacijskega organa, pri čemer so bila za ta del njegovega delovanja upoštevana merila, potrebna za članstvo v ENQA. Po enem od meril mora biti telo, pristojno za zagotavljanje kakovosti, neodvisno od visokošolskih zavodov, ministrstev ali drugih interesnih skupin. Zato je ureditev, po kateri strokovne, organizacijske in administrativne naloge za Svet opravlja organ v sestavi ministrstva, ob zgoraj navedenih značilnostih organov v sestavi ministrstva sistemsko neskladna in kot takšna v neskladju z 2. členom Ustave.
Ustavno sodišče je pritrdilo Državnemu svetu tudi v zvezi z izpodbijanim 15. členom ZViS-E. Ugotovilo je, da je ZViS-E v neskladju z Ustavo, ker ne ureja pravnega položaja diplomantov dosedanjih študijskih programov, ki so ob upoštevanju 49. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04) zaradi pridobitve višje stopnje izobrazbe nadaljevali študij po študijskih programih iz 33. člena Zakona o visokem šolstvu. Izpodbijana določba z novo ureditvijo razmerij med dosedanjimi in novimi študijskimi programi ni uredila pravnega položaja tistih študentov, ki so na podlagi 49. člena ZViS-D ob vpisu v študijske programe iz 33. člena ZViS utemeljeno pričakovali, da bodo po končanem študiju iz 33. člena ZViS pridobili eno stopnjo višjo izobrazbo. Gre za diplomante dosedanjih univerzitetnih programov, ki so pred uveljavitvijo ZViS-E vpisali magistrski študijski program po 33. členu ZViS (druga stopnja).
Na podlagi izpodbijane določbe pa izobrazba teh univerzitetnih diplomantov že brez magistrskega študija ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih druge bolonjske stopnje (magistrski študijski programi). Za diplomante za pridobitev magisterija znanosti je bilo določeno, da se jim v novih študijskih programih prizna 60 točk, kar pomeni, da se jim prizna del študija tretje stopnje. V skladu z izpodbijano določbo tudi izobrazba teh diplomantov že
brez doktorskega študija ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih tretje bolonjske stopnje (doktorski študijski programi).
Načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala brez stvarnega razloga. Izpodbijana določba posega v pravni položaj tistih študentov, ki so pred sprejemom prvega odstavka 15. člena ZViS-E na podlagi takrat veljavne ureditve (49. člena ZViS-D) ob vpisu v študijske programe iz 33. člena ZViS utemeljeno pričakovali, da bodo po končanem študiju iz 33. člena ZViS pridobili za eno stopnjo višjo izobrazbo. Zakon ne ureja položaja omenjenih študentov. Zato je Ustavno sodišče ugotovilo, da je ZViS-E v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Zakonodajalec bo moral pravni položaj teh študentov posebej urediti in jim z novo ureditvijo zagotoviti možnost, da bodo lahko pridobili za eno stopnjo višjo izobrazbo od tiste, ki so jo imeli pred začetkom študija, in ne, da bodo ohranili tisto, ki bi jo imeli, tudi če ne bi nadaljevali študija. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Ustavno sodišče je tudi tokrat v določeni meri pritrdilo najbolj utemeljenim pomislekom Državnega sveta, ki so bili preslišani v zakonodajnem postopku.
ZPIZ lastnik kapitala nekdanjih zavarovancev Zavarovalnice Triglav
Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic
Državni svet je na 2. seji 9. januarja 2008 na podlagi zakonodajne pobude določil besedilo Predloga zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic in ga poslal v Državni zbor v obravnavo in sprejem. Državni zbor je na seji 2. aprila sprejel sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada je namreč v Državni zbor poslala svojo verzijo zakona.
Državni svet je 18. julija 2007 na novelo Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic sprejel odložilni veto. Državni zbor je zakon na 28. izredni seji ponovno sprejel. Državni svet je vztrajal na stališču, da je zakon, s katerim je želela Vlada onemogočiti privatizacijo Zavarovalnice Triglav v višini 35,25 odstotka kapitala nekdanjih zavarovancev iz leta 1990, nesprejemljiv. Zato je 18. septembra 2007 zahteval zakonodajni referendum, ki ga je predsednik Državnega zbora z odlokom razpisal za 11. november 2007. Na referendumu je bilo proti zakonu 71,12 odstotka volivcev. Tako zakon ni bil potrjen. Za volivce ni bilo sprejemljivo, da bi se črtala zaveza po sprejemu posebnega zakona, ki bi moral določiti kriterije, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja, ter so bili proti temu, da bi Kapitalska družba kot upravičenka do delnic lahko po predlogu zakona kot njihova imetnica prosto razpolagala z delnicami, pa čeprav z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zakon, ki so ga predlagali državni svetniki, naj bi omogočil dokončnolastninskopreoblikovanje zavarovalnicterzagotovil učinkovito upravljanje z lastniškim deležem Zavarovalnice Triglav d.d. in hkrati upravičenje iz upravljanja tega kapitala čim širšemu krogu sicer individualno nedoločljivih zavarovancev pravne predhodnice Zavarovalnice Triglav d.d. Predlog je predvidel, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije postane zakoniti imetnik delnic, ki so bile prenesene na Kapitalsko družbo kot dosedanjo upravičenko, da Kapitalska družba v imenu in za račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravlja z delnicami oziroma premoženjem, ki izvira iz razpolaganja z delnicami, da se razpolaganje Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z delnicami lahko izvede tudi na obrazložen predlog Kapitalske družbe ter da se sredstva iz razpolaganja delnic lahko namenijo za nadaljnje upravljanje s premoženjem za druge naložbe ali za polnjenje pokojninske blagajne.
Brez odložilnega veta na Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence
Državni svet na 3. izredni seji 8. aprila 2008 ni izglasoval odložilnega veta na Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Zahtevo, da Državni zbor še enkrat odloča o zakonu, je podprlo 12 državnih svetnikov, 12 pa jih je bilo proti. Delodajalci so zakonu očitali, da bistveno spreminja ureditev varstva konkurence predvsem na področju vodenja postopkov pri Uradu za varstvo konkurence ter pri določanju sankcij in kazni za ugotovljene kršitve. Novi zakon naj bi tudi spremenil in omejil sodno varstvo zoper odločbe urada. Šlo naj bi za neustreznost, neprimernost in nesorazmernost nekaterih novih ureditev delovanja urada. Predlagatelji odložilnega veta so zakonu očitali nesorazmerno povečanje sankcij in bistveno zaostrovanje postopkov pred uradom ter zmanjšanje pravic strank v postopku.
Za protiinflacijsko koalicijo
Državni svet je na svoji 3. redni seji 23. januarja 2008 podprl pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije in jo naslovil na Vlado Republike Slovenije. Državni svetniki v pobudi ocenjujej o, da se v zadnjih mesecih v Sloveniji razmere zaostrujejo, tako na političnem, socialnem kot tudi
gospodarskem področju. Ob pridružitvi Evropski uniji, uvedbi evra, vstopu v schengensko območje in predsedovanju Evropski uniji naj bi prezrli posebnosti trga dela, strukturna neravnovesja in njegovo rigidnost ter podcenili pomen javnih financ. Inflacija je sicer visoka, a obvladljiva; gospodarska rast je zadovoljiva in obetavna. S ciljem ohranitve relativno ugodnega gospodarskega gibanja in umiritve spod-buje nega inflacijskega pričakovanja je Državni svet dal pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije. Oblikovala naj bi jo Vlada Republike Slovenije v obliki sveta za ekonomsko, fiskalno in socialno politiko. Svet bi sestavljali najmanj štirje ministri (za finance, gospodarstvo, delo, javno upravo), člani Ekonomsko-socialnega sveta, predstavniki Združenja bank, Banke Slovenije, ZPIZ, ZZZS in predstavniki strokovne javnosti. Naloga sveta bi bila pripraviti celovite ukrepe, s katerimi bi ustavili inflacijski val in postopno odpravili strukturna neskladja, ki se danes kažejo v neobvladovani inflaciji. Svet bi bil strokovni in posvetovalni organ vlade, pripravljal bi ukrepe, ki bi jih sprejela vlada, oblikoval mnenja o vladnih ukrepih. Svet bi bil koordinator oziroma arbiter pri reševanju sporov.
Slovenska kultura kot blagovna znamka
Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011
Državni svet je na 5. redni seji 19. marca 2008 podprl Predlog resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011. Državni svet ugotavlja, da se sedanje besedilo resolucije bistveno razlikuje od prvotnega osnutka, saj je Ministrstvo za kulturo vanj vključilo številne prejete pripombe in konkretne pobude. Vendar pa po oceni državnih svetnikov manjka razmislek o vlogi slovenske kulture v preteklosti glede na posebnosti slovenske politične zgodovine in o tem, kakšno vlogo naj bi kultura imela v prihodnosti glede na spremenjene okoliščine in vključenost Slovenije v Evropsko unijo. Pri tem so ostala odprta vprašanja nacionalne identitete glede vloge kulture, ali sooblikuje in zagotavlja nacionalno identiteto in jo ohranja ali jo samo izraža. Zastavlja se tudi vprašanje možnosti, kako naj se Slovenija, ki bo tudi v prihodnje težko uveljavljala svojo posebnost in stvarno samostojnost kot politični in gospodarski dejavnik, uveljavi s svojo kulturo, ki zagotavlja lasten obstoj, prepoznavnost in celo neke vrste »blagovno znamko«. Državni svet opozarja, da je predlog programa premalo ambiciozen in premalo zahteven do drugih področij in dejavnosti, prav
tako pa izpostavlja pomen slovenskega jezika, saj ta predstavlja gibalo slovenske identitete, sporazumevanja ter duhovnega in umetnostnega izražanja, zato se je zavzel za dosledno uporabo jezika v šolah in na fakultetah. Državni svet se zavzema tudi za ustanovitev institucije, ki bi promovirala jezik in kulturo zunaj meja ter utrjevala mednarodne povezave, kar vključuje promocijo filma, glasbe, gledališča in literature. Med pomanjkljivostmi Državni svet opozarja na neuravnoteženost med obravnavo tradicionalnih in etabliranih umetniških praks na eni strani in na drugi strani novih, še ne tako uveljavljenih ali tudi bolj množičnih umetniških praks, ki se največkrat odvijajo zunaj sfere javnih zavodov, s čimer je povezano tudi pereče vprašanje ustvarjalcev, ki jih program in zakonodaja obravnavata kot t. i. samozaposlene na področju kulture. Državni svet pozitivno ocenjuje zlasti spremembe, ki prinašajo boljše možnosti za enakovredno upoštevanje invalidov, predvsem kot obiskovalcev kulturnih prireditevoziroma uporabnikovumetniških del (bralci, gledalci, poslušalci).
Državni svet za politični in interesni dialog
Vodstvo Državnega sveta bo tudi v novem mandatu nadaljevalo s prizadevanji za konstruktiven dialog med različnimi institucijami, političnimi in drugimi interesi ter iskalo možnosti za uresničitev najboljših rešitev v korist državljanov. Tako se je takoj na začetku sestalo s predsednikom Republike Slovenije, predsednikom Državnega zbora, predsednikom Vlade, predsednikom Ustavnega sodišča in z vodji poslanskih skupin.
v
TL i.
Foto: Bor Slana/Bobo
Premier Janez Janša in predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič za krepitev sodelovanja
Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je 9. januarja 2008 sprejel novega predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča, s katerim sta osrednjo pozornost namenila možnostim za krepitev prihodnjega sodelovanja med Vlado in Državnim svetom. Predsednik Vlade je predsedniku Državnega sveta zagotovil podporo pri iskanju vseh možnosti, ki bi v prihodnje Državnemu svetu omogočile, da bi se lahko bolj zgodaj vključeval v zakonodajni postopek. Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je zavzel, da bi bilo Državnemu svetu v tem okviru omogočeno tudi vlaganje amandmajev. Sogovornika sta pozornost namenila tudi vprašanju prihodnje vloge Državnega sveta, pri čemer sta se strinjala, da je treba odpreti prostor razpravi o tem vprašanju. Premier Janez Janša je ob tem dejal, da v zadnjem letu mandata te Vlade ter ob dejstvu, da Slovenija v prvi polovici leta predseduje Svetu Evropske unije, korenitejših sprememb, ki bi zahtevale tudi ustavno dvotretjinsko večino, ni pričakovati. Predsednik mag. Blaž Kavčič je zagotovil, da bo Državni svet v omenjeni razpravi deloval konstruktivno z namenom iskanja najboljših rešitev.
*1
«
A
Zahteve Državnega sveta, vložene na Ustavno sodišče, imajo pomembno težo
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in sekretar Državnega sveta Marjan Maučec sta se 16. januarja 2008 sestala s predsednikom Ustavnega sodišča Jožetom Tratnikom. Predsednik mag. Kavčič je predstavil poglede vodstva na vlogo in pristojnosti Državnega sveta v slovenskem političnem prostoru ter primerjalno glede na evropsko dimenzijo. Ocenjuje, da so njegova ustavna pooblastila ustrezna, s svojo sestavo, ki predstavlja različne družbene in gospodarske interese, pa pomeni pomembno kakovost pri izboljšanju zakonodaje oziroma odločitev v prid državljanov. Predstavil je tudi pogovore pri predsedniku Vlade in s poslanskimi skupinami, ki potekajo v smeri učinkovitejšega sodelovanja Državnega sveta v procesu zakonodajnega postopka. Predsednik Ustavnega sodišča je dejal, da imajo zahteve Državnega sveta, vložene na Ustavno sodišče, zelo pomembno težo.
Srečanje predsednika Državnega sveta in predsednika Republike Slovenije
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je 18. januarja 2008 sestal s predsednikom republike dr. Danilom Türkom. Predsednika sta izmenjala stališča o vlogi in pomenu Državnega sveta ter o možnostih njegove nadgradnje v prihodnosti. Predsednik Državnega sveta
mag. Kavčič je predsednika republike dr. Türka seznanil tudi s pogovori z vodji poslanskih skupin o učinkovitejšem vključevanju Državnega sveta v zakonodajni proces in o možnostih sodelovanja pri oblikovanju zakonov v zgodnejši fazi njihovega nastajanja.
Predsednika Državnega sveta in Državnega zbora o možnostih medsebojnega sodelovanja
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in predsednik Državnega zbora France Cukjati sta se 15. januarja 2008 na srečanju pogovarjala o možnostih medsebojnega sodelovanja. Predsednik mag. Kavčič je predstavil svoje videnje vloge Državnega sveta in možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Sekretar Državnega sveta Marjan Maučec je predstavil pogovore s poslanskimi skupinami v zvezi z možnimi spremembami za učinkovitejše vključevanje v zakonodajni postopek, na primer z vlaganjem amandmajev po odložilnem vetu. Kot je dejal predsednik mag. Kavčič, so te pobude v smeri boljših zakonskih rešitev. Predsednik Državnega zbora France Cukjati je pozdravil možnost vključitve Državnega sveta v zgodnje nastajanje zakonov in možnost neformalnega sodelovanja s poslanskimi skupinami v procesu zakonodajnega postopka. Predsednika sta spregovorila še o obnovi dvorane Državnega sveta in možnostih za vzpostavitev samostojnega informacijskega sistema Državnega sveta. Predsednik Državnega zbora je pri tem izrazil svojo podporo in poudaril, da bodo upoštevani predlogi Državnega sveta. Predsednik Državnega zbora je še poudaril, da bo v prihodnje treba narediti korak v smeri institucionalizacije Državnega sveta, katerega položaj ostaja nedorečen.
Pogovori vodstva Državnega sveta z vodji poslanskih skupin
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in sekretar Državnega sveta Marjan Maučec sta se med 10. januarjem in 26. februarjem 2008 sestala z vodji poslanskih skupin SDS (Jožetom Tankom), SLS (Jakobom Presečnikom), LDS (Jožefom Školčem), ZARES (dr. Matejem Lahovnikom), DeSUS (mag. Francem Žnidaršičem), SNS (Zmagom Jelinčičem Plemenitim), SD (Miranom Potrčem), NSi (Jožefom Horvatom), Lipe (Sašom Pečetom) ter z nepovezanim poslancem dr. Slavkom Gabrom in članico Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Mario Pozsonec.
Namen pogovorov je bil preveriti možnosti za konstruktivno sodelovanje med Državnim svetom in Državnim zborom v procesu sprejemanja zakonodaje ter glede prihodnjega razvoja Državnega sveta.
Izhajajoč s stališča, da ima Državni svet pomembne pristojnosti, ki bi jih bilo smiselno okrepiti pri njihovem uresničevanju, je vodstvo Državnega sveta vodjem poslanskih skupin predstavilo svoje poglede na možnosti učinkovitejšega vključevanja Državnega sveta v zakonodajni postopek. Ena od pristojnosti Državnega sveta je sprejem odložilnega veta na zakon. O zakonu, na katerega je Državni svet sprejel odložilni veto, mora Državni zbor ponovno odločati. Pri tem Poslovnik Državnega zbora ne dopušča možnosti za ponovno presojo razlogov za odložilni veto. Zato bi bilo smiselno uvesti možnost t. i. četrtega branja, s katerim bi lahko spremenili sporni del zakona, ki gre sicer zaradi odložilnega veta v ponovno odločanje, ali celo, da bi bila Državnemu svetu dana možnost vlaganja amandmajev že med samim sprejemanjem zakona. S tem bi se lahko sporne določbe spremenile oziroma dopolnile, lahko bi se izognili tudi morebitnemu vlaganju novega zakona oziroma novemu zakonskemu postopku,
obenem pa bi se lahko zmanjšala nujnost vlaganja zahtev po presoji ustavnosti in zakonitosti zakonov, ki jih je Državni zbor kljub opozorilom na neustrezne rešitve pri ponovnem odločanju ponovno sprejel.
Vodje poslanskih skupin razumejo in ocenjujejo Državni svet v okviru njegovega ustavnega položaja in pristojnosti. Na načelni ravni so se večinoma pozitivno opredelili na pobudo vodstva Državnega sveta po učinkovitejšem vključevanju Državnega sveta v zakonodajni postopek. V pogovorih z njimi je bilo zaznati pripravljenost na dialog o morebitnih spremembah Poslovnika Državnega zbora v smeri iskanja ustreznih rešitev, ki bi pomenilo bolj smiselno uresničevanje določenih pristojnosti Državnega sveta, na primer odložilnega veta. Spremembe bi bile v smeri možnosti, da Državni svet vloži amandmaje na predlog zakona že med zakonodajnim postopkom ali pa da sprejme odložilni veto le na sporne določbe zakona, o katerih bi Državni zbor pri ponovnem odločanju ponovno razpravljal in uveljavljal možnost popravka spornih členov (t. i. četrto branje). Njihovo pripravljenost za morebitne spremembe je razumeti v smeri sprejemanja boljše zakonodaje oziroma optimizacije zakonodajnega postopka.
Glede prihodnje vloge in položaja Državnega sveta se vodje poslanskih skupin niso posebej opredeljevali. Pri nekaterih poslanskih skupinah je bilo zaznati razmišljanja v smeri preoblikovanja Državnega sveta v t. i. zbor pokrajin ali vsaj v okrepitev dela lokalnih interesov, če bo zaživela regionalizacija.
Tudi dijakom topli obrok
Predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane
Državni svet je na 4. seji 20. februarja 2008 načelno podprl Predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Pri tem je opozoril, da so bili podobni zakoni že v parlamentarnem postopku, zato načelno podpira prizadevanja za reševanje problemov subvencioniranja dijaške prehrane, ker predlagatelj z zakonom želi sistemsko urediti prehrano dijakov na podoben način, kot je ta že urejena za študente, in bi s tem prispeval k njihovemu bolj zdravemu prehranjevanju. Vendar pa Državni svet opozarja na nekatere pomanjkljivosti predloga zakona, na primer, naj se dijaška prehrana v predlogu zakona opredeli bolj splošno in naj se obrok kot predmet subvencioniranja opredeli natančneje, kot je že predlagano v mnenju Vlade. Poleg tega je pomembno, da dijak dobi topel obrok v času pouka in praviloma znotraj šolskega prostora. Državni svetniki so izrazili številne pomisleke o izvedbi predlaganih rešitev v praksi, predvsem v velikih šolah s 1000 dijaki in v okviru predvidene časovnice dveh let. Državni svet meni, da bi predlagatelj moral pripraviti temeljito analizo, kakšen bo vpliv na urnike zaradi daljšega odmora za obrok, čeprav bi odmor za obrok verjetno koristil dijakom, tudi če bi se zato pouk podaljšal za pol ure. Vzpostavitev prostorskih zmogljivosti (kuhinja, jedilnica, razdelilnica hrane) bi bila zelo visok strošek, a ponekod za njihovo vzpostavitev v okviru šole niti ni možnosti, čeprav bi za to morda lahko izkoristili prostore bližnjih osnovnih šol in dijaških domov.
POSVET ZADRUŽNIKOV
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je udeležil že tradicionalnega XXXV. Posveta zadružnikov v Portorožu, ki je pod naslovom Zadružni pogled v prihodnost evropskega kmetijstva potekal 13. in 14. marca v Portorožu. Glavne teme so bile pregled skupne kmetijske politike, prihodnost kmetijstva po letu 2013, podnebne spremembe in varo-
vanje okolja, program razvoja podeželja 2007-2013, zakon o generični promociji, reforma trga z vinom, upravljanje, nadzor in vodenje v zadrugah ter strategija razvoja slovenske živinoreje. Predsednik mag. Blaž Kavčič je v svojem uvodnem nagovoru med drugim poudaril: »Ne glede na vse omejitve, ki se pojavljajo, slovenski pridelovalci in ponudniki storitev na področju
kmetijstva, gozdarstva in prehrane ne bi smeli in verjamem, da tudi ne boste zanemarili svoje tradicije ter zavezanosti kakovosti in skrbi za okolje. Skrbi, ki je hkrati v skladu s splošno evropsko usmeritvijo k varovanju okolja, iskanju obnovljivih virov energije, soočanju s podnebnimi spremembami, ohranjanju biotske raznovrstnosti in upravljanju z vodami. Zakaj ne bi za spre-
membo prav Slovenija postavljala nove, višje standarde in predstavljala odličen zgled na teh področjih?«
ODPRTJE RAZSTAVE RASTOČA KNJIGA V NUK
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je 27. marca 2008 v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice svečano odprl razstavo Rastoča knjiga, ki je posvečena
predstavitvi slovenske knjige v Trubarjevem letu in v času predsedovanja Slovenije Evropske unije. Predstavitev je zasnovana na zbirkah slovenske nacionalne knjižnice. Sestavljajo jo srednjeveški kodeksi in stari tiski ter drugi izvirniki, faksmili, reprinti knjig in zemljevidov ter posnetki na različnih materialih.
Vodstvo Državnega sveta na 4. skupnem parlamentarnem srečanju v Bruslju
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in sekretar Državnega sveta Marjan Maučec sta se 11. in 12. februarja 2008 v Bruslju udeležila 4. Skupnega parlamentarnega srečanja o lizbonski strategiji. Teme, o katerih so razpravljali na plenarnem srečanju in v delovnih skupinah, so bile: Notranji trg in strategije - raziskave in razvoj, Odzivi na globalizacijo, Vlaganje v ljudi in v trg delovne sile ter Merjenje napredka in nadzor nad izvajanjem lizbonske strategije. Predsednik Državnega sveta mag. Kavčič je sodeloval v delovni skupini o notranjem trgu ter raziskavah in razvoju. Osredotočil se je na vlaganje države v raziskave in razvoj, ki bi moralo do leta 2010 doseči 3 odstotke BDP. V letu 2006 pa je ta vložek v Sloveniji dosegel 1,6 odstotka BDP, vendar se povečuje. Do leta 2010 naj bi Evropska unija dosegla 2,7 odstotka. Po njegovem mnenju je ključno vprašanje, kaj storiti, da bi lahko dosegli ta ambiciozni cilj. Pri tem je poudaril, da bi morala država spodbujati podjetja k vlaganjem v raziskave in razvoj ter ustvariti možnosti za konkurenčno okolje. Udeleženci so se strinjali, da je konkurenčnost trga zelo pomembna za dosego zastavljenega cilja glede deleža v BDP. Medparlamentarno srečanje je potekalo teden dni pred obravnavo poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o lizbonski strategiji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu ter mesec dni pred spomladanskim Evropskim svetom, kjer naj bi evropski voditelji nadaljevali z drugim triletnim ciklusom prenovljene strategije.
Srečanje predsednikov parlamentarnih odborov COSAC
Predsednike parlamentarnih odborov COSAC sta na srečanju 18. februarja 2008 v parlamentu Republike Slovenije uvodoma nagovorila predsednik Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije Anton Kokalj in predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar. Srečanje je bilo namenjeno majskemu XXXIX. rednemu zasedanju COSAC na Brdu pri Kranju. Trojka je potrdila tudi strukturo 9. polletnega poročila, ki obsega štiri področja: vključenost nacionalnih parlamentov v postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe in njihova nova vloga, ki
jo Pogodba opredeljuje, vključenost nacionalnih parlamentov v odločanje za vstop v schengensko območje in vključenost nacionalnih parlamentov v pristopna pogajanja z državami kandidatkam, ter potrdila izbor dveh zakonodajnih predlogov za izvedbo preizkusa za nadzor načela subsidiarnosti, in sicer s področja dedovanja in oporok ter s področja izvajanja načela enakega obravnavanja oseb zunaj področja zaposlovanja. Imenovana pa je bila tudi nova stalna predstavnica sekretariata COSAC Loreta Raulinaityte. Razpravljavci so ocenili dosedanje delo v zvezi z oceno nadzora načela subsidiarnosti glede Okvirnega sklepa Sveta o spremembah Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu. O sodelovanju med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti je spregovoril Franco Frattini, podpredsednik Evropske komisije, o demografskih izzivih in njihovi povezanosti s problematiko medgeneracijske solidarnosti pa Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve.
Predsednik mag. Blaž Kavčič sprej'el predsednika Odbora regij Luca van den Brandeja
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je 3. marca 2008 sprejel Luca van den Brandeja, predsednika Odbora regij, z delegacijo. V delegaciji Državnega sveta so bili predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar, predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras ter sekretar Državnega sveta Marjan Maučec. Predsednik mag. Kavčič je poudaril, da slovensko predsedstvo Evropski uniji razume stike z Odborom regij kot izjemno pomembne. To ne velja le zaradi vidne vloge, ki jo ima Odbor regij pri odločanju v Evropski uniji, pač pa tudi zaradi konkretnih vsebinskih vprašanj, s katerimi se srečuje na področju kohezijske politike. Ob tem je gosta seznanil tudi s projektom regionalizacije Slovenije, ki se je zaustavil pri vprašanju števila pokrajin in prenosu pristojnosti. Brande je poudaril pomen regionalizacije z vidika neposrednega stika z državljani na lokalni ravni ter načelo partnerstva in subsidiarnosti, ki sta temelja za uspešno delovanje evropskih institucij. Tu gre predvsem za sodelovanje med Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti in regijami. Ob tem
je dejal, da sestava Državnega sveta prinaša prednost, kadar gre za uresničevanje lokalnega interesa, in dodatno kakovost pri odločanju in razvijanju demokratičnih načel.
Pobuda za posmrtno odlikovanje francoskega senatorja Vincona
Predsednik Republike dr. Danilo Türk je sprejel pobudo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča in veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Franciji dr. Janeza Šumradeja, da posmrtno odlikuje senatorja Sergeja Vincona za zasluge pri razvoju slovensko-francoskih odnosov. Senator Vinson je bil prvi podpredsednik francoskega senata in predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, obrambo in oborožene sile. Od leta 1995 je bil predsednik Skupine prijateljstva med Francijo in Slovenijo. Po njegovi zaslugi so se stiki med obema državama poglobili. Z odlikovanjem bo Slovenija izrazila senatorju visoko priznanje za njegovo prizadevanje na področju razvoja odnosov med državama, saj je prispeval k vzdrževanju političnega dialoga na različnih ravneh. Državni svet zelo ceni njegovo prijateljsko naklonjenost Sloveniji in pri tem izhaja iz pozitivnih izkušenj medsebojnega sodelovanja v okviru dvostranskih odnosov.
10. konferenca Združenja evropskih senatov
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je udeležil 10. Konference Združenja evropskih senatov 17. in 18. aprila 2008 na Dunaju. Tema konference je bila Vloga informacijskih in komunikacijskih tehnologij v zakonodajnem procesu.
NA PLANICI NAD CRNGROBOM V SPOMIN NA PREBOJ SELŠKE ČETE
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je 29. marca 2008 skupaj s člani NOB, vojnimi veterani in predstavniki Mestne občine Kranj na Planici nad Crngrobom poklonil spominu na preboj Selške čete Cankarjevega bataljona iz nemškega obroča in 15 padlih partizanov.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ NA GORENJSKEM
Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je 16. aprila sestal s predsednikom Uprave Sava, d. d. - Holding Janezom Bohoričem, direktorjem LE Tehnika Dragom Lemutom, sestanek predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča s predsednikom Uprave Gorenjske banke, d.d. Zlatkom Kavčičem in članom
uprave Gorazdom Trčkom ter z županom Mestne občine Kranj Damjanom Pernetom, direktorjem BSC mag. Bogom Filipičem. Teme pogovorov so bile vloga predsednika Državnega sveta pri razvoju gorenjske regije ter prepoznavanju in iskanju konstruktivnih rešitev pri ključnih regijskih vprašanjih ter strateško nadaljevanje razvoja Gorenjske ob podpori
ključnih finančnih akterjev.
SREČANJE GENERALNIH SEKRETARJEV PARLAMENTOV V LIZBONI
Sekretar Državnega sveta Marjan Maučec se je v Lizboni udeležil srečanja generalnih sekretarjev	parlamentov
držav članic Evropske unije in Evropskega parlamenta, kjer so razpravljali o programu naslednje konference pred-
sednikov parlamentov držav članic Evropske unije 20. in 21. junija v Lizboni. Slovenija in Italija sta predlagali ustanovitev delovne skupine, ki bi preučila možne načine za okrepitev sodelovanja nacionalnih parlamentov za učinkovito uporabo možnosti, ki jih predvideva Lizbonska pogodba.
Okoljska učinkovitost evropske sheme trgovanja z emisijami
Državni svet je na pobudo Slovenskega e-foruma - Društva za energetsko ekonomiko in ekologijo organiziral dvodnevno mednarodno konferenco Okoljska učinkovitost evropske sheme trgovanja z emisijami. Konferenco, ki je potekala 20. in 21. marca 2008, je odprl predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je med drugim dejal: »Evropska unija si je kot vodilni globalni igralec na področju varovanja podnebja s podnebno-ener-getskim svežnjem zadala ambiciozne in zahtevne, a uresničljive cilje. Pri njihovem doseganju ima pomembno vlogo prenova sheme trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, ki upošteva najnovejša znanstvena spoznanja o nujnem hitrejšem in obsežnejšem zmanjševanju izpustov ter poskuša odpraviti napake dosedanje sheme. Po drugi strani pa spremembe močno zadevajo konkurenčno sposobnost energetsko intenzivnih industrij v Evropi in tistega dela energetskega sektorja, ki je vezan na premogovništvo. Zato ni naključje, da so v okviru podnebno-energetskega svežnja v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji v ospredju prav vprašanja, kako uskladiti vodilno vlogo Evropske unije na področju boja proti podnebnim spremembam s
pomembnimi gospodarskimi interesi ter pri tem onemogočiti, da bi egoizmi držav članic Evropske unije in dinamika borznih transakcij načeli njeno učinkovitost in okoljsko integriteto.«
Javna razprava o Predlogu zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti
Državni svet je 3. aprila 2008 organiziral javno razpravo o Predlogu zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Večina razpravljavcev je nasprotovala predlaganemu konceptu zborničnega sistema. Čeprav sta v okviru usklajevanja obe poklicni zbornici z Ministrstvom za okolje in prostor dosegli minimalni konsenz o ključnih vprašanjih, pa je na koncu Vlada sprejela besedilo zakona, ki obema zbornicama odvzema javna pooblastila, s čimer se ukinjata neodvisnost in načelo samoregulacije stroke. Obe zbornici, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, nasprotujeta predlogu zakona, ki ukinja obvezno članstvo in zbornico prenaša na društveno raven. S predlogom zakona se ukinja sedanja vloga zbornic reguliranih poklicev, kar je v nasprotju s prakso v državah celinske Evrope. Z ukinitvijo obveznega članstva se posledično prenašajo javna pooblastila z zbornic na pristojno
ministrstvo. Temu strokovna javnost nasprotuje, saj bi se tako zmanjšala neodvisnost stroke, ki bi bila še bolj izpostavljena vplivu spreminjajoče se dnevne politike ter prevladujočega kapitala. To pa bi škodilo javnemu interesu za kakovostno okolje. Nekateri so opozorili, da predlagani model za ustanavljanje novih zbornic, ki ne bi bile dovolj močne, lahko vodi le v razpad sistema. Zbornic, ki združujejo regulirane poklice in delujejo v javnem interesu, ne smemo enačiti z interesnimi zbornicami, ki zasledujejo ekonomske interese. Če se je Vlada odločila za uvedbo prostovoljnega članstva v arhitekturni in inženirski zbornici, se postavlja vprašanje, ali se bo ta trend nadaljeval tudi v drugih zbornicah reguliranih poklicev, na primer v zdravniški zbornici. Ker so nekateri nezadovoljni z dose-danj im delovanjem obeh zbornic, bi bilo treba izboljšati njuno organiziranost v smeri uvajanja načel dobre prakse. Razpravljavci se niso strinjali s predlaganimi pogoji za pridobitev poklicnega naziva arhitekt, saj je arhitektom, ki opravljajo storitev kot samozaposleni v kulturi, vzeta pravica do poklicnega naziva arhitekt. Poleg tega se tudi niso strinjali, da arhitektura ni del kulture.
PREGLED DOGODKOV 12. december 2007
1. (ustanovna) seja Državnega sveta 24. december 2007
1.	izredna seja Državnega sveta
9.	januar 2008
2.	seja Državnega sveta
Srečanje predsednika Vlade in predsednika Državnega sveta
10.	januar - 26. februar 2008 Srečanja vodstva Državnega sveta z vodji poslanskih skupin SDS, SLS, LDS, ZARES, DeSUS, SNS, SD, NSi, Lipa, nepovezanim poslancem dr. Slavkom Gabrom in s članico Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Mario Pozsonec
15.	januar 2008
Srečanje predsednika Državnega sveta in predsednika Državnega zbora
16.	januar 2008
Srečanje vodstva Državnega sveta s predsednikom Ustavnega sodišča 18. januar 2008
Srečanje predsednika Državnega sveta in predsednika Republike Slovenija 23. januar 2008
3.	seja Državnega sveta 9. februar 2008
Predsednik Državnega zbora na slovesnosti v spomin 50 talcem za Kamnitnikom v Škofji Loki
12. februar 2008
Predsednik in sekretar Državnega sveta na 4. Skupnem parlamentarnem srečanju v Bruslju 20. februar 2008
4.	redna seja Državnega sveta
21. februar 2008
Predsednik Državnega sveta sprejel predsednika Lions Clubs International
3.	marec 2008
Obisk predsednika Odbora regij Luca van den Brandeja
4.	marec 2008
2.	izredna seja Državnega sveta 13. marec 2008
Predsednik Državnega sveta na XXXV. Posvetu zadružnikov
19.	marec 2008
5.	redna seja Državnega sveta
20.	marec 2008
Posvet Okoljska učinkovitost evropske sheme trgovanja z emisijami 29. marec 2008
Predsednik Državnega sveta na slovesnosti v spomin na preboj Selške čete Cankarjevega bataljona iz nemškega obroča in 15 padlim partizanom na Planici nad Crngrobom 1. april 2008
Predsednik Državnega sveta podelil znak kakovosti v graditeljstvu ob odprtju sejma Megra v Gornji Radgoni
3.	april 2008
Javna razprava o Predlogu zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti
4.	april 2008
Sekretar Državnega sveta na srečanju generalnih sekretarjev parlamenta v Lizboni Predsednik Državnega sveta na 60-letnici zadruge M Sora Žiri 8. april 2008
3. izredna seja Državnega sveta
9.	april 2008
Posvet Na križišču V. in X. vseevropskega koridorja
16.	april 2008
Predsednik mag. Blaž Kavčič na Gorenjskem
17.	in 18. april
10.	Konferenca Združenja evropskih senatov 23. april 2008
6. seja Državnega sveta
NAPOVEDNIK 13. maj 2008
Posvet Iskanje učinkovitih rešitev za preprečevanje posledic dodelitev, predodelitev in izvržb otrok po razhodu staršev 20. maj 2008
Posvet Revščina in človekove pravice 12. - 13. junij 2008
9. mednarodna konferenca Slobiom 2008 17. junij 2008
Posvet Kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja nad starejšimi?
Vse o Državnem svetu Republike Slovenije si lahko preberete na spletni strani www.ds-rs.si.
Izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 97 98, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si produkcija: Modra celica oblikovanje: arnoldvuga+, David Fartek tisk: Grafiko d. o. o. naklada: 1.000 izvodov