Chicago, lit, pondoljek, 20. novembra (Nov. 20), 1922. akeriiki delavci potre-bujbjo močno razredno organizacij 0. PRIPRAVLJENI 10 OBLO PRI- teči PO KRIVne, DA JOK V NI TREBA PLAČATI DAVKA. New Tork, V. T. — Najvišji I magistrstni so«lnik E. WMlaml MeAdoo pravi, da ima mesto New Vork 1,500 nevsrnih ia n* m varovanih realnih kriiiM, v katerem je bilo lani od avtomobilov ubitih 1,064 otrok. Najvišji magistrata! sodnik je isrekel, da ja veliko teh otrok poneerelilo aaradi tega, ker niso U nevarna caatna kriliMa ca tarovana. V New Torku Imajo aevedo do ati pol »ea je v, ki pesi jo. da kdo ne igra na karte v javnih lokalih aH da hroinjarjl pehajo pred aeti evoje voftilke. do pesijo ne no-areine lene, da »etijo glavkovuel strele, eli da evirajo v godbi, kadar kateri poliHjaki kooHaar stope v paradi. PSOSVETA PRO SV E TA GLASILO SLOVEMSKZ MASOPUE pQQi»OaWg JEPHOTE Lastnina sLovzasjca *Aaot>rjr™egspf™^" (..„.. <«Imwv po dogovora. k— ocLov to M n« Vrtajo ^ LSS m triMzaossoe. lil f toescfaatvo M-»S. AU RES PRIMANJKUJEJO DELAVCI? Ako vprašate podjetnika ali tajnika podjetniške organizacije, ako ree delavci primanjkujejo, Bo zastokal tako milo, da vam seže njegov stok do arca. Na to bo pričel razvijati povest, da delavci zahtevajo "visoke mezde", ker je delavce težko dobiti. Kdor je tako vprašanje zastavil pred volitvami, je dobil v odgovor poleg stoka še nasvet, .da bodo delavci modro ravnali, ako glasujejo le za tiste kandidate, ki jih priporoča Hardingova Administracija. Ali res delavci primanjkujejo? Poglejmo, kaj pravijo o tem vprašanju oficijelna poročila, ki ne lažejo, ampak podajajo pravo sHko o delavskem položaju. Poročilo biroja sa delavsko Statistiko, ki tvori poseben oddelek delavskega departmenta, ne govori nikjer o primanjkovanju delavcev, ampak poye, v katerih industrijah se je število uslužbenih delavcev povišalo in v katerih skrčilo. Poročilo za september se nanaša na 2,658 podjetij v 42 industrijah, v katerih je zaposljenih 1,845,162 delavcev, Ako se številke septembra primerjajo s številkami v avgustu, tedaj se vidi, da se je število delavcev pomnožilo v trideset industrijah, v dvanajst) industrijah pa skrčilo. Največjo pomnožitev najdemo v industriji, ki pro» ducira železniške vozove in jih popravlja. In sicer se je število nastavljenih delavcev pomnožilo za 15.8 odstotkov. To pomeni, da je bilo na tisoč delavcev zaposljenih 158 delavcev več kot v avgustu. Al! ti odstotki padajo in bližnji odstotki so v tekstilni Industriji, ki znašajo 11.8 odstotkov. To pomeni, da je bilo v tej industriji zaposljenih v septembru na vsakih tisoč delavcev 118 delavcev več kot v avgustu. Livarne in tovarne, v katerih izdelujejo stroje, so na tretjem mestu. Delavci so se pomnožili za 10.1 odstotkov, ali za 101 na tisoč delavcev. In tako pada / število pomnoženih delavcev v odstotkih do tobačne industrije, ki lahko pride še resno v poštev, v kateri so se pomnožili za 5.9 odstotkov ali 59 delavcev na tisoč. Najbolj se je znižalo število nastavljenih delavcev v industriji, ki izdeluje poljske stroje in poljsko orodje. Tukaj je padlo število za štirideset delavcev pri tisoč delavcih. Ako se pazno preštudira ta Statistika, se lahko takoj spozna, da delavci nikjer ne primanjkujejo, ampak da je vpitje o pomanjkanju delavcev čezmerno pretirano.0 _ . •«, 1. - » . ^ i STARI STRANKI TUDI BREZ ZDRUŽITVE IGRATA POD ENIM KLOBUKOM. JAVKA GOVORNICA. r^C- ko fcošejo cepiti delavec in slabiti ■ »olidsrnost- Clenstvo to dtjstvo pokeznje, da ss ma jrtreba sdružiti in povzeti korake, ds očiati glavne ura- Glasovi članov S. N. P. tn litateljev Proavate. Dalnih, Mtan. — Stavke sad njih let, brezposelnost, trganje plaž, indžnnkšni in drag« šiks-ne od etrsni mogotcev proti de-lavstvn menda ie niao odprle delavcem ©ČL To oo pokazali delav ei sami dne 7. novembra, ko so izvolili rszun malih izjem vse sta-rs tlačitelje, eamo da eedaj pod demokrstskim imenom- alUi do bs obračuni s voditelji 4 la Gompere, Levrie in Jetrel, ee organizira po industriji ter poste-vi ns čelo organizacije mole kot •ta Dobe, Hovret in drugi taki značaji, ki ee no bojijo iti v zapor za principo delevztva. Ho wet in Dorehr >ta ile raje v zapor kot bi izdala ____________principe delavcev, ketere sta za- Tu v Minnesoti smo imeli oelo i otopele. To so možjs, za katerimi volilno lioto za fermsrako delov- bi morslo ststi delsvstvo t takih sko stranko, ali izvolili amo samo! slučajih in povrntti jim m*nA*t dr. Henrika Shipstcada v senat i Voditeljstva. Sentiment sa indu-Združenih držav, pri tem smo vr „trijsbio unijo je sedaj precej gli ven starino Kelloga. Kaj je možan ia da je umesten, nam je vsrok, da dolavotvo ni volilo vse pokazala železniška stavka. Po lundidate farmarakc delavske tr9bno je, da se sdružimo. Zakaj stranke do governorja doli, mi je ta(u Sedem unij je bilo ne uganke. Kandidat Shipetead jo ^^ devet pa jih je delalo, kar imel 80.000 glasov večino, drugi bj ^hko imenovsli za skebsnje. ps so bili v manjSini. Čudno je, p0t,m t0 \z pisarne rasne klerke, da eo delavoi Uko površni pri 8trojevodje in kurjači eo doUli volitvah. Vendar je izvolitev H. rama popraviU na lokomotivah 8hipeUeda v senat in strmoglav Lj T0t0vih. To jo fakt, ki ga ne ljonjc stsrogsrdniks Kelloga raz- m0M nih6e 0vrečL burilo urednike duluUkih listov Kar ^ je Mjbolj žslostno, js Heralda in Nows Tribune in so- L^ ds so celo dijaki ob počitnicah daj javkajo o veliki izgubi, ki Jo ^'univerz in drngik višjih šol Unajo o padcem Kelloga. Ured- u udajalsko delo in šli so nik News Tribune pravi, da smo Ltevkokaeiti. Pri tem sa preje-imeli v torek dne 7. novembre mali ^ en dolgr nft ur0 ^ poieg revolucijo, urednik Heralda pa ^^ |e ^^ priporoča Hardingu in kongroeu, DeUvec> iep0 inUligenco bomo naj gredo Ukoj na delo in naj imeli y prihodnosti 1 kaj ukrenejo, da ohranijo veliko bi u Uhko ^go pi republikansko Branko pred polo- $ zadostuje za enkrat. "T f,:fl\r , v Pozdrav vaem naprednim delav- Predsednik je sklical kongresr ^ T _ rfiu. 50 nAv«mhri. T« i. dva C*m ~~ 4' za dno 20. novembra. To je dva tedne pred navadnim zaseda njem. Vsekskor igrajo pri Um neko vlogo poroai sUrogardni kov in upati je, da bo kolikorto Frank A. Munsey, lastnik ln izdajatelj listov "New York Sun", "Herald" in drugih časnikov, je svoječasno priporočil, da se naj združijo konzervativni elementi obeh starih strank v eni stranki, da se tako ustvari nova meja med konzervativci in Pričakoval je, da bodo njegovo misel pozdravili vsi listi, ki podpirajo zvesto stari Itranki. Zmotil se je, kajti ti listi so protestirali proti njegovemu priporočilu. To je popolnoma naravno. Jezili so se, da je Munsey povedal, resnico. Resnica pa nazadnjake kolje v oči. • Z združitvijo ne bo torej nič. Saj je tudi nepotrebna. Dokler bo ljudstvo glasovalo za kandidate, ki jih priporočajo profesijonalni političarji starih strank, Je vseeno ako so izvoljeni republikanci ali demokratje. Razlike ni prav nobene. Obljube pred volitvami eo sicer velike, a po končanih volitvah so te obljube še bolj hitro pozabljene, kot so bile storjene. Nekega dne bo pa prišlo do sdruftitve vseh naaad-njakov. To ee bo zgodilo, kadar se bodo delavci in farmarji zavedali, da ee morajo organizirati samostojno \ svoji stranki, ki ima jasen program. Kadar delavci in far-< mar ji spoznajo to resnico, bo v obeh strankah ostalo tako malo privržencev, da bodo komaj tvorili eno stranko, čeprav se združijo Izid zadnjih volitev govori, U čas še ni tukaj ta da ae delavci in farmarji ne sa veda jo politične moči. Id bi jo Imeli, ako se politično organizirajo. V socialistični stranki Je prostor sa vse delavce in farmarje. Ampak čae pride, ko delavci ln farmArJi spoznajo raanico, da Je sanje rešitev lev ......... " Barberton, 0. — Tajna toda burna jo biU seja "male šestori ce". Zakaj pa bi nc bila, ssj šlo se Uko teakrt Ugltoi TeUvVtvo Jt biti ali ne biti ali z drugo be-koristi. Prihodnji senst bo imel «sdej postaviti hiše. božjo ali pa nekoliko več progreaistov z La odsloviti gospodo. Slednje pa se Folletom, Borshom, Brookhar- seveda ne da tako lahko laveeti, dom, Frazierjem. Shipsteedom in I kajti goapod škof jim je dal rs-par drugimi."Ti bodo že UhluMte- šumeti, da, j* Čas, da 1zajukrene-pravili v kongresu toliko' grme- jo »Ude "hiše bošje" ali pa naj nja, da ne bodo mogli sluge ke-™ skupaj razpustijo. Drugič, piUliotov toliko kratiti pravic kar j® pomisleka vredno, jim je delavakemu razredu. tudi zapoinnijo, bo tvoj boj uapešnejši kot jo bil*"' cerkvice n brez goapoda. letos. 60 hočeš doseči avoje pre- Kaj bi počele grešne duše, kdo vice, moraš imeti svojega zaatop- bi odvezoval grehe, ki jUi je gro-nika v vUdnih uradih. No ameš sno veliko in ae vsski dan mno-imeti tem samo enega zastopnico. LjnM bog pa seveda ne od-ke, peč pa mora biti velika veči- drugače^ grehov kakor, da ne, aej deUvatvo jo v večini in so grešnik podvrže razsodbi pr-glaaovi za deUvake kandidate priN« inšUnoe'», tojegoapodu"du-volitvah morajo biti v večini. t hovnemu očetu'V lati seveda od- V državni aenat 60. distrikU£<*e S^k^ * g J St. Louis okrsja je bil i.voljen N,^ ^odsren U je da e delavski kandidat Henry L. Mo. V™"*} " iTdLoval rin, v 58 distriktu p. je bil p» ?!* novno izvoljen Kd. Bibenaok, V ** V. ** 57 distriktu je bil ponovno isvo- ^ 'T^SLZtŽn jen Eh. Adsms, v 60. ponovno M gj« «« P. W.BeMettcin v'61. diatriktn gl Z Hich. Boylow. Nc bom opUoval ^^ Prfl vaeh, kar tudi ni tako važno, ^J® to še omenim, da je bil v St Louia ^ma. Grešna duša okraju ponovno izvoljen šerifo* ****** ^JS^Tfl P. L. Magie, ki je porazil delav Itno^ d u sk^ kandidata le za nekaj ^ p^ Delevaki kandidat je ao v sploJkJar ao šolo prav odloči uaods šnem dobili precej gloaov, ven., - - , A dar ne dovolj, 1 bi bili izvoljo- -projma nobeno duše prej, doni. To je krivda deleveev sami^ »sladsRajona zom ki zanemarjajo take prilike kot1* P*^*1* P"1 ln4Unci; ao volitve, ter volijo to, kar jim tega je umevno, de naši •rečete boa in far. pobožnjeki niao imeli drugega ia Sedaj pa še nekaj o poteku hoda nego ssvihati roksve ter stsvke železničarjev. De eUvka iti n» delo, de poeUvijo hUieo, na nekaterih šoleznieah še trpi kjer bodo goepod lahko odvezo toliko čeae, in eicor že ned štiri vali in odpuščali grehe. Ako se mesece in pol, jo kolikor toliko to ne udejatvi, bodo vai pogubi je krivda voditeljev. Ko smo bili ni, kajti aveti Peter ne maže za dve tedna ne atavki, je imel brat rtonj aebeškik knjig in kar je K. A. llenning, ki aeatopa 35.000 enkrat vknjiženo, tega on ne iz delavcev v železniških deUvnicah briše več. Kekor ne zemlji, tako ne aeveru, priliko, de izravne tudi v nebeeih zaključujejo ra IhS Čune in Um imajo veo popiNano. koliko je te eerkov neprcdoveU in druge nazadovala PotomUkem aveti Peter goto- reUke bo poetaU aamo mala le-cerkvica, ki jo pa pravse-prav še nikjer ni. Petru bo same jeze zrasel gre ben, ko bo doznal, kako grozno te tukajšnji verniki očitno nor-Sujejo iz njega in celo boga Same-;a. Goepod bog, eicor previjo, da « neskončno usmiljen in popuet-jiv, zsto bi oe dalo z njim že po-ravnfcti, tods Peter, sveti PeUr/ to je trma, in kar je gUvno, on ima ključ od nobeškik vret. Treba je torej poeebn« opreznosti, da ne bo s njim konflikte, če ne zbogom nebeško kraljoetvo: vso ssvijenje oči proti nebn bi oetalo brezuspešno. Rsdi tegs se ni čuditi, da oe jo seje vršiU za zaprtimi dveri. O stati bi morslo vso otrogo tajno, kar bi oe bilo tudi zgodilo, de se ni prikradel na aejo Rozino v Jaka, ki jo'"maU šeotorici" docela rasgrsl možgane, da je naetal pravcati direndaj. Zborovenju je predsedoval Dernuhov Jake, ki je iz osme ljubezni do Bozinove-ga Jaka pričel tolči po mizi mesU akladivom z "božjo mar-tro", ki je bila na miši za obrambo proti hudobnim du^ lovem. Duhov pa ni bilo možno ukrotiti kljub Umu, da je predaednik neprestano razbijal z "bogom" po mizi. Ubogega Kri-sta, ki je toliko prestal za odre šenje grešnih duš, še tukajšnji verski hipokriti zlorabljajo in zbijajo z njim po mizi kakor kovač s kladivom po nakovalo. No, pa ssj pravijo, da jo bog vsemogočen inrtudi v nekih svetih knjigah je to zapisano. Kar pa je zapisano, to še ni rečeno, da mora biti, vsaj na oni seji se je Uko p&asalo. Baje pa je tudi eam izjavil, ds je njegovo kraljestvo na onem svetu, torej na zemlji nims moči* Tu imajo moč le zemeljski kralji, ki ps so tudi ksr skokoma bližajo prepadu, tja, kjer os bd "božji milosti" že nshsjajp njihovi tovariši. Na zemlji so kraljestva nestanovitna, zaU nI čudno, da ni bilo tudi nebeško kraljestvo ustoličeno na zemlji. Preklicani zcmljani kar nič no upoštevajo nobene kraljevske visokosti, nekaj jih aicer še trpijo aodlih, a tudi ti 00 le kakor ne- PONDELJEK, $0. NOVEHBKA, 1*22. \ CešmuJ Lojze," ko bi MU gospod tukai W bi vi ne kričali tako kot sedsj Molčali bi, krščen daš, da bi. Ts! I ko vam povem, pojdite k njemu v hišo, pa mu povejte in videli boate, kaj so gospod. Hudi so grozno so hudi, kajti oni vse do, kaj vi akiepaU in govorite čez goapodai Jas pa pravim, da ao goapod olrajt, prav imajo, ds vae pošteno afikssjo, aaj gospod se vsm niso ponujali, vedno ste nadlegovsli škofa. Ksj ste misli, li, da bodo goepod kot gospud božji namestnik tukaj maievah, grehe odpuščali, zastonj delali ia poleg tegs še vsm densr dajali? To ja yeste, da ne gre. Ko bi bd jaz goapod, jaz bi vae Še druga, če sfiksal. Goepod ao še predobri, to vam povem in še enkrat rečem,' da ao predobri." Tako jih je o. ^ Ul Odhmaov Lojte in prav je i. mol. Vai ostali ao molčali, kajti dobili ao hud poper. Ojunači pe ae Dernuhov Jaka ter k zaključku eeje še napravi alodeči nagovor* "Cerkveni mož. je, oeja ae za danea zaključi, Ko. zlavčevemu Janezu pa naloži, da netoči vsakemu enega "U krat. kega**. Ti imaš fajn štof, gotovo ai ga dvakrat prekuhal. Prima. ruha, da je rea fajn. Le pijmo ns sdrsvje v Čaato bogu in mater božjo 1" Za tem ao ao pričeli raz-lajati v nadi, da ao storili veliko in bogu dopadljivo delo. — Mar. tin Želesnlkar. stevko sa aeveroaapad. To bi bilo zgodilo brea vaake izgube ae naa, ali ml amo šli na atavk za narodno pogodbo .zato ao mr. llenning in odborniki šel^niške- vo s neetrpnoetjo pričekuje poro ge oddelke A. D. F. odklonil in čUe e nepredku bsrbertonsk«' vztrajali ss nsrodno pogodbo, slovensko fsre, v keteri Še zidajo Meai»e dni poeneje pe je B. M. Je eerkvieo eedem lst, pe ns vso je vrel, predsednik tege oddelke ne so božjo Is danss ni nič. Prsvijo, redil nsčrt, ki se Imenuje po da bo, eU tisti "bo" jc še jeko njem. zs laravnsvo stsvke. Teko dvomljiv. Vsekskor bo PeUr raje povzročU. ds se je nekej še- sočaran, ko prejme obveatilo, da letnic pobotalo pod Uklml pogo- bodo ti preklieeni barbertonski jI In smo Šli nekateri delat, drugi Slovenci pocUvili njegovi nej-pe ao oateli le del j ne atevkl. To bolj priljubljeni novi Uvertšiei je bilo torej ravnotako kot a ru-1 sveti Johanei leaeno hišico, med-derji .ki ao' nekateri šli delat, j tem ko ao Ukoj v sečetku, ko je dragi pe oetali še delj v eUvkijbiU aprožena miael sa U nepo Po mojem mnenju jo U nepečaeJ trebni nadvse nazadnjaški kum-Razni voditelji bi morali vede. beg. krišeli razni sagrizenei, da tl, de kedsr so podjetniki pri-{bodo zidali velike in Upo eerkov, Materinščina pre* bivalstva največ* jih mest. ŠESi . -■ ' Mntt. ' 1 pravi jen i pogajati se poeemezno. da takrat pričenjajo ta «11 podejstl. IMevatvo pa bi moralo vztrajati še n«h*aj delj •eee. de bi bili ne pngajeeja pri pravljeai vsi. Ns ta način bi bila noše. Tako početje pe de kaki cirkuški klovni. .Ali to še ni/v*. Ti preklicani zcmljani, nc ssmo da ignorirajo kronano bučo ter so izghbili vsako spoštovanjs na usteliČence pa "boitf milosti" in jim no prizna vajo nikakih posebnih privilegi jev, UmVeč tudi nič več nc marajo verovati v kako nevidno kraljestvo. Cezdslje manj verja mejo v kako nevidno kraljestvo gori nad svezdami. To znači, da so tudi gori revolucijonsrji in so tudi gori vršijo razni preobrati Kaj, Če nimajo tudi gori kake sovjeUke vlade t Vaaj izgleda U ko. Dokaze iz zadnjih Čaaov ima mo, da kralj vseh kraljev v nebe-sih in na zemlji nima zadnje čase nikeke moči, drugače bi gotovo ščitil po svoji milosti postav ljene kompsnjone, tu doli na zemlji ps vse tista narode, ki prevračajo prestole, nakleetil z veliko prekljo ter jim pokazal, kdo ima oblast. ___________t„ ______ Sedsj pa zopčt poglejmo malo grešne*duše* Ključar Peter pa neinszsj pa plenarno aejo "male Je- storice". Ko ee je Dernuhov Jaka nekoliko umiril, ae priglasi vraUr Kozlavčev Janez, ki naznani, da je v predsobi ccrkvcni mož, Češminov Lojze, ki želi vatopj'Odpri vraU ter pusti ga, da vetopi; on jo naš mož," zaukaže predaednik. Prišlec vatopi s klobukom ne flavi, katerega pa sname, ko ugleda podobo Križa-nega in pozdravi z običajnim pozdravom: "Hvaljen bodi »Jezna Kriatuel" —"Amen na veke", mu odzdravijo vai navzoči. Do-filee prične govoriti: "Kakor ate mi naročili, tako atm napravil: Vprašal aem goapoda~ze knjige, da btf tudi mi prepiaall račune, da bi vedeli, kako amo bogati, koli ko je še denarje." "/Caj ao odgovorili goepod," vpraša Dernuhov Jake. — "Hekli ao, da nam nI treba voditi knjig, da bodo že aami uredili račune, ker ae oni bolj razumejo na knjige, ki ao itudireni. Mi, da ae ne razume mo ne račune, ker nismo študira ni." Te isjsvs povzroči ogorčenje ter med robstim aebsvljsnjem je -Jišeti tudi čedne kletvice- Pred sednik ps prične t "Ksj, U fsr. neo pe ne bo kossandiraL Kdo gs ps plsčujef Ml, mili gs plaču> mo in tako bo delsl kakor miii hočemo, drngsče na naj gre, od koder je prišej. Ssj mi gs nismo hoteli, nismo hoUU drugegs, zakaj js sploh prišel. Pa tudi preveč štele je, po hišsh noče Soditi sa dener, samo aprevljel bi ga." "Bravo, bravo," mu pritrjujejo ~ Mtfir Tork. (Jugoslovanski od-deltfk F. L. I. S.) Po ljudskem štetju 6d 1. 1920 je iheeto De-troit imelo 993,678 'prebivalcev, od kaUrih jo bilo belokožcev 952,065. Ismed Uh poslednjih pa je bilo le 813,997 Ameriksncev, katerih oba rodiUlja sU ae tudi rodila v Združenih državah. 0-stalih 638,068 so tujerodci in njihovi tukaj rojeni otroci, Ukozva-ni "foreign white s točk". Le na j U ae ozira aUtiatika o materin, ščini oziroma narodaoeti; tuje-ro&oi ao klasificiram po avoji laatni materinščini in njihovi 0-troci po materinščini avojih sta-riševi : Odstotno bi ao prebivalstvo | mesta Dctroit tako razdelilo: čet 30 odatotkov tujerodcev; skorsj 30 odato tukaj rojenih prebival, cev, katerih oba roditelja sU bi-la tujerodce; skoraj 11 odato tu. kaj rojenih prebivalcev, katerik eden izmed zUrišev je bil tujero. . dco, in 33 odeto Amerikancev, ks-terih obe roditelja aU ae že rodila v Združenih državah. Izmed tujerodccv in njihovih tukaj rojenih otrok prednjačijo Angleži in Ircij za njimi eledijo postopno Poljaki, Nemci, Zidje, Italijani, Madžari, Francozi, Ru- ' al, , f Jugoslovani ao navedeni por materinščini kot Slovenci in 8r-bo-Hrvati; njihovo akupno število je navedeno z 7,607, namre«; I Slovenci: 1,557, od teh 1,002 tujerodcev in 555 tukaj rojenih. Srbo-Hrvati: 6;05p, od teh 4,-612 tujerodcev in 1,438 tukaj rojenih. Vaeh Slovanov v Detroitu je bilo: 160,687. krasno stavbo s visokim. Zvonikom. Olej ge a peke, kake se je sopet uresničil pregovor, ki pravi. de je ^e velikem gromeaje mslo dežje. Krasne zidsnš stevba se je ae-aadosM spressenik v iseeno in is DROBIŽ. V okrožju sevbrnega tečaj* nameravejo poaUviti. radiotele-fonako portaje, ki bodo v zven t dominionako poaUjo v Kanadi, kakor je odredila kanT vlada. vo poateje bodo otvorjene v Fort Smithu, Resolutionu, 8impscnu, Normanu in Davrson Cityju. Krupove tovarne V Nemčiji so izprle veliko šUvilo delaveev, ki jim jo potekla pogodbe, o Uro. da rmo pristale ne novo pogodbo. Vee deUv^vo f Madgebor- < atavka. IUlijanaki poelaaik v Weab- ingtenu jo princ Oelaaio CaaUm. člsn posUasks zbornice, ki ge r pred krotkim imenoveU vleds v Rimu. Cssteni je člen rismke an- atokracije in apede k strsnai nacionalistov. .. .v* . .. . LISTNICA VklDMliTVA Clinton, Ind. — Ako sekte*a-U, naj vam uredništvo prav ts-ko priobči dopia kot ete ga nap«-šali. ne de bi vem kej popravil«, ga vem ne šelje JT mo. da ge lakko pošljete drugemu listu v priobšitev. -Posdrav» - ' . j. | . ' jj.-- „ . Razne vesti. ac delavce, ki ao bili prijeti pp vodji v avgustu v Mickigaau. "-Tako kršenje moro prane hati," pravi Holmce v avajom pismu, ljudatvo poaebno delavstvo ss murs sdruiiti v protestu proti taki akeiji vladnih ursdnikov in pri obrambi šrtev Jki trpe aaradi tega brespoetavnega potlačeva- Psdporst Jednoti GLAVNI STAN. aSSTSS SO. LAWNDALZ AVI., CHICAGO, ILLINOIS« Imšatalni odbori ' • UPRAVNI ODSEK. »Mfc.frlh Vfaooal Celoto* godgrodiodutk Aod~w Vldri.k, S. F. D. T, In SS. J^ulMM, Po.. sL teto* M.ltk.w Turk. (*>ik koUUk««. oddotho sim N««»k. «1. kkkojJk J.U v.rltk, ur^dk «u«U J.i. Zoverloil* Chicsgo, 1U. — (Feder. Prass.) — Po poročilih, ki so jih prsjeli tukajšnji poljaki socislisti, js bilo 40 socialistov izvoljenih v poljski parlament pri volitvah 6. novembrs. V prejšnji zbornici so imeli 33 msndstov, torej oo jih pridobili sedem. Reskckrinsrns desnica, kateri nsčeluje katoliška duhovščina, jc vodila nesaelišas boj proti socialistom in levici sploh, dobils ps jc komsj 168 mandatov. Vaeh poslancev je 444. Takoavani cen trum, ki ni nič drugega kot kamo-flažirana reakcija, je dobila oaom mandatov. % Levica šteje 188 poslancev, h katerim ae lahke prišteje tudi pot Kutencev is Galicije. Takosvsns narodnostne menjtlne — Nemci, 2idje itd. — imsjo 78 poslsncov. Lcvics obstoji is zledečih atrsnk in Itevils novoizvoljenih poclsn-cev: kmetaka atranka, 71; napredni kmetje, 48; socialistična stranka, 40; narodna delavake atranke, 17; dve radikalni kmotaki skupini, 6; komunisti, 8; poljska dršavna unije, 1. Novi parlament se otvori 88. novembre in takrat bodo 4 volitve predsednike republike. Poljaka republike meri 180,000 štirjelkih milj površine in šteje 28 miljonov prebivsleev. 401 W. H., Sa- SarUtN*M, tU.. Marti« ikl*. ffU A. VUor. Hm en, Kly. MIihu ;SJPOOPOSS SS^NAILOVSi I I IN STVASI, M sa Hšaše ak i Imi TajaUtvg 8. N. P. K 88874 S 9LA&AJHIIK^POOLI m ahvrf. Isssšseahism odbere so sa&ivr, kor ee ga je moglo napovcdetl ne podlegi ananatvenih opaaovenj in rssiskovsnj. V naravi vlsds psč nekaj VS-trojnosti. In dssl prsvimo, vre-ms js neetalno, ja vendar mnogokrat bolj vatrajne kot Človek, ki gs sssmohuja Povsod v nsrsvi vlsds red, ssto vlsds cotovo tudi v vremenskih pojsvin. Nsjbolj vplivsjo ns vrsms estronomlčni sskoni in pojsvl, kakor prlvlač-ljivoat nebeških telee, ne primer eolnee, meeees Itd., ki urejujejo tudi plimo in oeeko (naraščanje bPpadanje morjh), rotacija sem-lje In I njo v zvezi ocntrifugslns (oerednjz) sila, solnčne pege, eolačnl la lunin mrk Itd. Ako sodeluje več takih sakonov la pojavov ob iatem času, je njih ušlnek selo močan; naetsnsjo silne nevihte, orkani, potresi Itd. Zračni pritisk, vstsr, srsčns vlsgs ia rasne druge izpromem-bs -v ozračju vpllvejo tudi n:i čleveks, llvslstvo in rastlinstvo tako de nam dsjs tudi njih epe-so vanje podlsgo zs napoved vremena. Zanimivo je vedeti kako vplive aa vreara meeee eli lene. Kakor vpliva bmsss aa morje in pevsro-še plimo in eeeke, take vplive gotovo tudi ne esreljo in ■ tem ne vreme, Mendkateri Ismed nss dobre vs, de se o mleju redo vreme is* premeni in de ee v tem čeeu naštelo vreme niakeko utrdi, že stari Rimi jeni ao imeli pregevori "Prime et eeeuada dies nlhft). ter-tia eliquid, qusrts et qalnque qualls, tots luneti oteli'to jei Prvi In drugI den (pomlaju) ne pomeni nič .tretji le melo, kekšne ho četrti in poti dsn, 'teke ke vreme vea meeee (do mlaje) oste-lo. Pieao tege članke epeeaje vre* pe le mnogo let ln pritrditi me* re, de je te pregovor aanealjiv. Navadno se Četrti in peti den pe mleju vreme uetanevi ia obdršl ta svoj znsčsj vss mssse. H0BM SLUtKINJO * sUrosti od 35 do 40 lot, kot za varuhinjo petim mledoletalm otrokom, stsrim od 3 do 8 lot. IMsČs po dogovoru. Kstero veseli, naj se tskoj prijavi aa aaeiovi John Zdoilek, Bos 071, Msynard, Ohio, (Adv,) Po štajerskem je ne mnogim krajih zapadel zgodnji zneg. Tako poročajo na pr. Iz Celja. Pohorje pokriva mestoma še preocj-šnja plast simekegz blagoslove. Trdovratna deievna vremena grozijo uničiti vea poznojezenski pridelek, tudi je še veliko vprašanje, če bo mogoče po skrbeti za novo jesensko setev. Grozdjs js šc ogromno po vinogrsdnih krajih, s gs ne morejo vsegs spraviti ker primsnjkuje posode. Tndi še ni radi slsbegs vremena povsod dosorelo tako, ds gs bodo ponekod pobrali šels v prvi polovici novembrs. če ne bo dotlej še segnilo, kskor gs js Še mnogo. Letos se jč prav drsstično po-kssslo, koliko škode lshko trpi nsrodno gospodsretvo radi slsbe orgsnisseijo. V Sarajevu se je obeeil 621et ni Johen Hsjnkopf zsrsdi mize-rije, v keteri je šive! še dolgo le ss. Njegov ein Franc je večkratni milijonar, tods ni hotel pome-ga ti svojemu očetu. ka6e£T Je vendar neprijeten snek In m ge ns sms zencmerjetl. Uživajte «•* i itjMMto srvAsrs mh sniom rLcrao hs«. iu» msrtsaeo m»»«iu »H val« NNVI Hd s MUmk. e*el|w» Si Srv«H»l vatami hI »M U«»U>a Maj it® l^eil^iSHi sel Zastonj ns poekulajo Plipae M« lOlMMM SlNH MU D*tU e na AU BTB ŠTABI 40 LBTt 4a m eaa4lte aegjJutaa* vae" >toHko,' Sa fM«»«U vesele ie eegleakl leeegts Aaglelke-eleveaekt kceedejek vsai ke| delti, lete la leta. Ceee ISOO, aort* tega prti Kakor Sraga leta kodoto ge-leve tudi letos goelall svejaam grtmerae denarne darilo sa kotil Nala keaka poAllje denar v •Url kraj kttre, asaeeljlve la po alakl eeat Poleg toge je letos storila le posebne odredbe, de bede kol Ha« denarno goliMalv« tolno doetovljene. Prejemniki dobo denar na glavni poslovodja ttrbeke zadružne banke Joven Plnter 150,000 Din. iz bančne blagajne. Vse me sto jc poetalo pozorno, ko eo ge 25. L m. zaprli, ker je bil v ma atu važna oeebnoct. ¥ Mitrovtoo ee te dal pripc ljali v Oaijeku obsojena komuni eto Mckullcrja in Weieoe. Profesorje Maslariča morajo Šc obdr-žeti v Oaijeku. ker ee uvedli proti njemu novo razprave radi nekoga stavka v njegove« zagovora Cejke in Reiaa bodo pustili ne evekode. ▼lede jc aa predlog g. Pašiše •klenila, de ne ko podala ootov. ke temveč de bo ataptta prod pariaaMut s deklaracijo, ds aso-ra "končati la aajnajše poeio". Mad to "aajaajaejše poeio" epa da v prvi vrsti uradniški z*kos o katerega roakeioneraeetl amo Zs kukanje piva doma igM^g M^^JKs^« Bnokiiailo |M srage r niarine rovsvvivv in sSTVSM le aidbegB1toPVaa]£ >IM. Dobiti je Ut* zbirko oodov, rfcl»nlc lo roaolk l®nr»*, llH Mi vam doetovbao naroČilo ge go I, tolno v vse krajo, «»r»»«»» , «i»fl< < IO » gr« ijeloo Idoenloo dem« io»tm ge- Dobi in, 18. aov. — Štirje irski repubiilaai, ki ao bfli soeeleni s revolverji v žepih, eo bili po vojnem pravu včeraj ebaojeni na emrt in artreljeal Delavski poolanri v sboraiei se valcd tega dogodka aiino bičali provisaričae irska vlada, toda mi-niolar obrambe Muleehjr je edge-varil, da je te komaj eečetok ia e- Bew Tork, V. T. — Rev Jokn Holmca, župnik občanake eerkve. pravi v piamu aa Dolavakl o-brambni svet. de aamav oljno k (is njo gtevae csscriške pravice do svobode govore tvori nsjtemnejši il __ _ - ". '____Ijmint tla aaanaai v ameviom agoaovnn. lovski obrambni svet pobira dere ve ee shrambo Wiliiem Z. Footor-je m druge etrokavna orgsnmire PONDELJEK, 20. NOVEMBRA 1922. P RU S VETA PROSVETA PONDKUBK, 20. NOVEMBRA, 19« BABICA. Ibrul is llvljeaja aa kmetih. Spisala čeiki BOŽENA NKMCOVA. Poslovenil FRANCE CEGNAR. M A (Dalj^) Kočija obstane pri veliki biči, na kateri je viselo kasalo s belim levom in velikim grozdom. Na prag je stopil kum Stanički, vsel z glsve berfonasto kapo s velikim čopom in veselo pozdrav-Ijal. Kuma v erebrnl zavijači in v kratkem svilnem kriln se je ljubeznjiro smehljala, in ko se je hotela mala Jeliea za njo skrivati, prijela je za roko njo in Nežo-ko, postavila jn predse in govori las 'No, pokažite se, kskor je spo dobno!" —- "Kakor dvojčka," sodi babiea. Deklici sta sa spogledali, ps spet oči srsmežljivo po-besili Htanlčki je prijel Prožka pod pazduho, obrnil se proti hiži in silil druge, da bi žil ž njim: "Predno se začne proccaija, povemo katero pri kozarcu vina," veselo pristavi. Proikova gospa je lis, babica z otroki pa jc zunaj ostala in govorila gospodi t "Vi ioMtc že dosti časa, ker pojdete s gospodo, jaz pz pozneje ne bi prerila skozi ljudi do cerkva. Ostanem tukaj s otroki." In osta la je žnjimi na pragu. Kmalu sta ga vila okoli ogla iz ulice dva dečka v rudečih kamižolkah, za njima zopet po dva in dva, in Jožak zakriči: "Uže gredč!" — "Neži-ka in Lenčika," opominja babica, "ko pojdeta zz procesijo, glejta pod noge, da ne padeta. Barbika, pači ti malo na-nji. Vidva dečka, glejda, da s svečemi ne napravita kvara. Molite v cerkvi in pri oltarjih, da bo imel Bog ve-aelje s vami t" Med tem opomin je vanjem je priiel učitelj a lolsko mladino. — "Bog vas vzprimi, gospod učitelj; privela sem vam tudi te psglavce, potrpita a malimi I" nagovori babica starega učitelja. " Vže prav, babica, potrpeti moram tudi a temi, begajo kakor ovce, veliki in mali," aaseje ae učitelj vredovaje dečke k dečkom, deklice k deklicam. Babica je oetala v cerkvi pri vratih med atarimi sosedami, otro- ci ao se razvrstili okoli oltarje. Pozvoailo ja, ljudje eo hromeli v cerkev, cerkovnik je prineael kmet liki m dečkom prižgane vo-IČeniee. mali zvonček je zaeing ljal, duhovniki ao priatopili k oltarju — začela se je mala. Deklici sta sklenili ročiei in gledali dolgo na oltar; ko sta se pa dosti nagltabica otroke. — "Jaz sem molil, ali mislim, da Tonček ni molil," oglasi se Jolek. "Ne verjemite mu, babica, vedno sem očenai molil, ali Jolek me je drezal in ni miroval na poti!" odgovori Ton ček. — "Jolek, Jožek, ti nepobož-ni mladič, letoe bi ti moral aveti Nikolaj že iibo prinesti 1" obrne babica ozbiljno oko na ^ dečka. In na rojstveni dan ne dobiž vozila, počakaj 1" grozi ze Nežika.— (Dalje prihodnjič.) Makaun Oorkl: Ivan Erizta Tatenbah. Historičen roman Ig IT. veka slovenske ggodovtne. Josip Jurčič. (Dalja.) Da bi ga ulovil, zahteval je od Petra Zrinjakega vojaške pomoči. Peter Zrinjski, Hrvat, najbri ni luteranskemu, na avojo peet delujočemu popu zaupal, ali pa ae mu je tako energično početja zdelo ie prerano, zato mu ni poelal vojalke pomoli. Zaradi tega cesar ni bil ujet, pač pa so sa zarotniki tovsriia duhovnika Vltnjeda in djegove možne izdaje teko bali, da so ga hoteli a sveta aprsviti, ln je le ta res kasneje (1669. 1.) nagla amrti umrl na Nežirierskera jezeru. Olavni zarotniki na Ogrskem so is početka mislili na vse. Prva stvar je bila, denarja dobiti ai za vojsko. Dasi so se zarote udeležili bogati plemenita!!, vendar ao hoteli imeti gotove vsote. Zzto je bilo sklenjeno s silo odvzeti drlavni denar, kateri se je imel voziti is gorskih mest na Dunsj. Nadasdjr sam je potoval v Kremnico, da bi zvedel, kdaj se denar vozi. AH iz tega ni bilo ničeaar, ker vojaški stotnik Čobornjak (po drugih virih Hobijanič) se je tstas napil, ko je imel napaati voznike. Tako ho s« prvi črteži ponesrečili in so ogrski zarotniki dalje delali brez prave orgsnizseije. čutivli, da jim po takem treba zunanje pomoči, poklali so nekega Ladislava Halo v Carigrad. Ali tu j« bil zopet kal neuspehe, ker to, kar je Hala govoril v Carigradu, je izdal neki navzoč-ni Ork z imenom 1'anajoti, tolmač na dunajakem dvoru. Zarotniki »o ta to ob pravem čaaa zvedeli, ker je bil vodnik Nadasdy svetovalec dunajekega dvora; tedaj s« tnali Isdajstvo paralizovati in ao od odločnega delovanja upali vse. Tudi v drugih zunanjih državah ao ogmki zarotniki iakall zavetnikov. Mkof Lipaj ar je bil obrnil v Rim. &e več pa so računali na Polj«kn in na Francosko. • Drugo poglavja. /a domovinu. za veru kričanaku lioga višnjega na ;>omoč tasovte, Vaših »tarih gla« ponovte. Na »voj« protivnike navalte ognjeno, J eden drugoga izručte ljubljeno, ftivte bratinaki, poglnte vitalki. Grof Fran Prankopan. Na HrvaŠkem j* bi! duia sarotaega priprav, ljanja grof Peter Zrinjaki, hrvaški ban. On je bil vaeakosi pravi narodnjak. Zato je Madlare mi-alil aamo upotrebitl. a namen njegov ja bU vidno, vapoatavlti sop*t hrvaško drŽavo, katera bi bila obsegala vso danainjo trojedino kraljevino z voj. no granieu ln bi ao bila potem raztegnila na jug med Hrbe n na »everotapad med Hlovonee. V tem njegov« namena ga je podpirala duhovita, kra-tjegova sena, Anka Katariaa Zrmjeka, ki ja tudi brata svojega, mladega Frana Krsta Fran-kopana, kneza trzatakega, pridobila za to idejo*-Na dvorih Petra Zrinjskega in Frankopanovv>; namreč v Čakoveu, Oklju, Bakru, Orobnikn in Novem v Vinodolu, posebno pa na prvo imenova* nih gradovih, udomačile so se po teh hrvalkih veljakih domače slovanske modrice, govorilo in pl-, salo ee je hrvaiko, ne pa samo latinsko in nem-iko, kakor je drugo dbilo tačaa v navadi. Dokas temu imamo ie dandanalnji. Fran Frankopan, bogatai ln veljak se že tačaa ni sramoval peti 4n pisati hrvažke pesmi in delati drame celo v našem — slovenskem jeziku. (Njegovo hrvalke pesmi in odlomek njegove slovenske veseloigre je na svetlo dal ,kakor jih ja naiel v dvornem arhivu na Dunaju, g. Iv. Koetrenčič L 1871. v Zagrebu. Pis.) Ravno tako je preložil Pe-ter Zrinjski "Sireno morja adrijanskega", kate- • ro je speval brat njegov Nikola. Žena Zrinjakega je sama napisala hrvaiki molitvenik. Koliko spisov pa jc utegnil kruti čas uničiti ,ki je vladal teh dveh sto let, odkar so živeli ti junaki 1 Misel, da se velika slovanska država na jugu mora raztezati tudi na naio Blovenako, je imela in vriila bal duhovita Anka Katarina Zrinjska. To misel izvesti pa ni bilo lehko, kajti tačaa na-1 rod ni veljal dosti, tačas je bila vsa početna moč v rokah viijcga duhovenstva in plemstva. Pač eo imeli Msdlsri in Ilrvsti tačas domače, narodno plemstvo. No Kranjskem, slovenskem štajerskem in drugod pri naa pa je bilo plemstvo nem-" iko, is tujine naseljeno. To plemstvo in viije duhoven*! vo se ni dalo p^jeti pri narodnem, pa-trijotlčnem čutju. 8 srcem sa svobodo slovenske domovine se ni dalo pri njem opraviti ničeaar, ker ni imelo srca za slovensko stvar. Katarina Zrinjska je morala torej misliti ter svojega moia in brata na to nagovoriti, da so is-kulali drugim potem delati preko meje, z drugim vabilom vabiti zaveznika. Caatilakomnost, želja po oblsati, moči, veljavi, gospodstvu — to so svojstvs. ki morejo nadomestovati (čeprav ne nadomestiti) rodoljubje v velikih početjih. In to je Katarina Zrinjska razumela. Poznala je moža,, ki je bil na slovenskem Atajerekem dovolj vpliven ,da je mogel pomoči; ki je bil tudi. daai Nemee in tortj tem protinemikim tal-., njem ne po naravi nagnjen, vendar pridobljiv, ker je imel baš zgoraj omenjena evojetva. Leta 1660. ob aijajni priliki, ko ao velikali in Ijad-stvo ceoarju Leopoldu L v Nemškem Oradea pri-sesali vernost in zvestobo in kjer je bila s mčžem in bratom Franom Frankopanom tudi ona, spb-znala je Ivana Krazma Tatenbaha. Ta je Imel tačaa atoprav devetnajat let, a bil že dve leti ole-njen s Ano Teresijo grofico Forgačevo. Katarina Zrinjaka je. kakor vaaka lena taka refti hitro opazi, tndi uvidela, da je storila na mledega. neizkuienega In v ljubezni vaekoliko razkošnega grofa Tatenbaha el-bočjl vtiak, nego bi mu emel Tatenbah sprejemljiv biti. Ni je torej tudi keaoeje stalo telko, znanje a mogočnim Ta- teabahom ponoviti ia rabiti evoj vpliv__kakor je bila prepričana — ta domovino. (Dalje prikodajU.) RESNIČNA BAJKA. Pripovedovali vam bomo danea železnem Timurlengu, hromem panterju, areČnem osvajalcu, o Tamerlanu, kakor ga , imenujejo diavri, o človeku, ki je hotel o-pustoiiti vea avet. , Petdeset let je iel po zemlji in njegova železna atopala ao razbijala države in meata, katera jc preiel, kakor zabijajo alonove »tope v zemljo mravljišče in povsod i je poatavljal piramide iz kosti premaganih narodov. Uničeval je življenja, s smrtjo ae je boril za nadvlado in se ji malčeval, ker mu je ugrabila Džegangira, e-dinega sina. On, ki jc pod avoje noge motal avet, je hotel, da smrti reii njene Irtve, da bi poginila smrt od gnjeva in lakote. Od onega dne, ko mu jo umrl njegov sin Džegangir in odkar jc videl narod v Samarkandu osvo-jalca zlega' sveta v plavkaatočr-nem odelu in glavo posuto s pepelom, od tega dne pa do onega čaaa, ko ga jc zgrabila smrt t O-trari,, trideaet let se ni Timurleg niti enkrat naamehnil; žel je skozi svet a stisnjenimi ustami, srce pa mu je izumrlo do vzake usmi-ljenosti, polnih trideaet lat. Neko! ja Tirnur obedoval v divni dolini Kanigule, pokriti z ai vzel en moj dolg na eebe in zadaj aem prilla k Tebi, da mi vr-nei moj dolg. Dejali so mi, da vedno govoril: Pravica je sila. Jaz v to verujem. Toda proti ni moral biti pravičen, ker jaa eem mati" Timurleng je bil toliko moder, da je čutil žilo, ki se krije za temi besedami in je dejal: "Sedi in govori; jaz pa te bom poslušal!" | Ona se vsode pred kralja in prične govoriti. ■"Prihajam od daleč, iz dežele Italije, iz mesta Salerno; ti za to mesto niti ne vel. Moj oče je bil ribič in tudi moj mož je bil ribič. Moj mož je bil zelo lep človek in gliiSan, to zrečo pa zem mu dala jaz! Imamo enega aina, ki je naj-lepii dečko na tem avetu. . •" ■Kakor moj Džegangir" — pravi počasi eilni borec. NajlepU in najpametnejži dečko je bil'moj ain. Šeat let je i-mel, ko so ae izkrcali na nali o-bali arabski pomorski razbojniki. Ubijejo mojega'očeta, ubijejo tudi mojega moža ter ubijejo mnogo mnogo ljudi in zagrabijo in odnezo mojega aiha, ki ga iičem Hrom sveta že itiri leta. Sedaj vim, da je sin pri Tebi, ker Ba-jazitovi vojaki zo ujeli morzke razbojnike, ti pa zi premagal Ba-, azita in mu vzel vae, kar je imel. Hoj ain mora biti pri Tebi in Ti mi moral eina vrniti!" Vai navzoči ao ae z grohoto* naamejali in kralji, ki vedno ai. * slijo, da ao silno pametni, ao r*. kli na glaa: "Ona je nora!" In Timurlcngovi prijatelji kne. si in vojskovodje so se tudi srne-jali in rekli: "Ona je v reanici nora!" Samo oeenik Karmeni je resne gledal to ženo, v katero je gle. dal njegov goepodar iznenaden. "Ona jc tako nora, kakor e nora vzaka mati" — reče pe«. nik, toda Timurleng, bič sveta zaikliče: Žena! Reci mi, kako si preko morja in rek, akozi gozdove in planine prišla aem 1 z te Tvoje zemljet Kaj To niao nikjer na-padle divje zveri, niti ljudje, ki so dostikrat hujii od najbolj div. jih zveri!" (Konec prihodnjič.) Očetovski svet. Oče daje hčer- • ki nekoliko dni pred poroko sledeče navodilo: "Torej naj se vse pripravi za večerjo. Jed moral na vzak način izbrati po okusu ženina, ker vel, da ae mora na smrt obsojenim vedno izpolniti zadnjo željo." Olajievalne okolnozti. "Torej tebi je sodiiče kazen znižalo od 12 na 8 let. Pa zakaj!" "Zato ker imam ženo. Če bi i-mel pa ie dve ženi, pa sploh n« bi bU obsojen." #—MW#aM»»»MMa#M»aaM»aaaaaM».»»M»a»»ascm ROJAK PAJK JE V trgovini nad 1« let. na tisoče dolarjev razpošlje blaga po celi Ameriki pa se nI nikdar alilalo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od nas enkrat kupi, le kupi. Pošilja brezplačne eenike po celi Ameriki za ure, zlatnina, srebrnina, diamante, prstane, dalie prave glasne Columbia gramofone, slovenske in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, zastave, regalije, kape i. t d. ^ , On je edini pravi zastopnik v Conemaugh, Pa., za Columbia gramofone in ploice. En aam poskus in prepričali se bodete. IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. <> i #aa#aapa»a##aaa#at»aooaooooaoo+oooooooaoooeoooo e e o«»eo Oblaki rol in jasmina, ki so jo na-živali samarkandski pesniki "ljubico cvetlic" odkoder so se vide-H plavi minareti ogromnega me-iU.- > VH3 VSAK DOBER ROJAK, KI MISLI NA SVOJCE V STAREM KRAJU, POSUE DARILO ZA Ho žic Jaz izplačam vsako poftiljatev hitro in gotovo še pred božičnim praznikom. Jaz računam najnižje cene in pošiljam de- ' > nar popošti in brzojavno^ J.* Pišite po naš cenik. emil kiss bankir 133 SECOND AVE. NEWYORK,N.Y. Prodajam tudi parobrodna listke. si^msi^i m^msi^i DENAR GOVORI! Varčujta in pripravljajte al a tem noodrisnost sa Vašo starost Vložite Vale prihranke v neoporekljivo algurnost ln 4% zavod, kateri Vam nodl od Vaših vlog. Vljudno ata vabljeni, da nam zaupate Vale prihranke te pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen evoj denar pri naa na / "Special Interest Account" Uveejenl znate biti. da bodo VaM dolarji v pravih rekah In boete glede njih aigurnoeU lahko mimo epalL FRANK SAKSER STATE BANfl GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE I Str—I, Naw Yarfc» Jt t. ^ J