NOVICE 601etnica mašnlštva pri Sv. MarJetl pri Rimskih topllcah. Dne 22. t. m. bo pri nas izredna slovesnost. G. Edvard Janžek, vpokojeni župnik v Sv. Marjeti, obhaja 601etnico, odkar je bil posvečen za mašnika. Najzgovornejši priči njegovega župnikovanja sta obe cerkvi. Podružnico Lurd je sam pozidal, farno cerkev pa povečal in popolnoma prenovil. Za lepoto hiše božje vneti mož je imel tudi v dušnem pastirstvu lepe uspehe. Še mnogo let! Dva smrtna slučaja. V noči od četrtka na petek je umrl na srčni kapi Ijutomerski okrajni glavar g. dr. L. Brunčko. Pogreb je bil v soboto, dne 7. julija, ob petih popoldne. Pokojnik je bil rojen leta 1884 na Janževem vrhu pri Breznu ob Dravi. Leta 1911 je. promoviral, leta 1919 pa je vstopil v službi pri politični upravi in je služboval kot glavar šest mescev. Pokojni zapušča ženo in otroke. — V Brežicah je umrl znani odvetnik dr. Ljudevit Stiker. Dragoceni kelih zopet najden. Iz Sv. Ožbalta ob Dravi poročajo: »Naš dragocen zlat kelih ukraden!«, razneslo se je bliskovito pred tremi leti tudi po časopisju. Skrbno skritega, varno založenega, močno zabarikadiranega ga je na Marijino obiskovanje pri pospravljanju na dilah na srečo našla farovžka služkinja. — Ne javljamo te vesele novice za neugnane skomine drznim in zvitim tatovom, ne, ne; vedeli si bomo marveč zvesto okovariti ta naš dragocen zaklad, pa ne doma, temveč previdneje in varneje kje drugod, kadar ne bo v uporabi! Tovariši iz vojnih let, pomnite! Dne 12. avgusta letos vsi na naš sestanek na Brezje! Dobro pomnite ta dan, držite strumno disciplino in pridite vsi, prav vsi! Polovična vožnja pod običajnimi pogoji. Glavni odbor ZSV v Ljubljani. Razne novlce iz Ruš. Tovarno za vžigalice v Rušah je konzorcij (ggGlaser, Pogačnik in Gorišek) prodal družbi, ki proizvaja znane švedske vžigalice. Družba je pokupila že več tovarn na Madžarskem in na Hrvatskem, tako da se je konzorcij nadejal premočne konkurence in je rajši Bprejel ponudbe imovite družbe za nakup tovarne. Za izkupiček sl je nakupll g. Hinko PogaCnlk lep gradič v Domžalah na Kranjskem z obširnim posestvom in se namerava iz Ruš preseliti na Kranjsko. Za spotnin hoče pospešiti in financirati zgradbo Sokolskega doma v Rušah. — Smolniška nedelja se je letos obhajala izredno slovesno. Po nekdanji navadi je bila zopet procesija okoli cerkve. Pod štirimi lipami na štirih vogalih cerkvenega prostora so postavili lične oltarčke, prekrasno ozadje pa je dajalo zeleno pohorsko gorovje. Obiskovalcev je bilo veliko od blizu in daleč. — Ruše so dobile letos dve novi sušilnici za bmelj in nadaljnji razvoj hmeljarstva je seveda odvisen od cen, ki jih bode hmelj imel letos. Velika nesreča in zgnba. V ŠmiheIu nad Mozirjem se je zgodila trem posestnikom velika nesreča in zguba. Dne 1. t. m. ob štirih popoldne je ubila strela enemu posestniku Lovru Goličnik pet glav goveje živine, drugemu, vdovi Jozefi Mikek, pa tri in g. Matiji Goričar, županu v Mozirju, pa eno dveletno jalovko. Zguba znaša nad 50.000 Din. Ne samo prizadeti posestniki, ampak sploh cela župnija je žalostna. Strele in hudega vremena, varuj nas, o Gospod! Dve smrtni nesreči. Iz Hrastnika poročajo: V torek, dne 3. t. m., je zahtevala voda dve žrtvi v Hrastniku. Okoli štirih popoldne je kopala svojo 6mesečno hčerko žena čevljarja Viranta. Ker je bila deklica močna, jo je mati za hip pustila sedeti v vodi in odšla v hišo. Ko se je vrnila, ie bilo dete mrtvo. Uboga mati se je v joku zgrudila na tla. Prihitele so bližnje ženske in zaščitna sestra, da pomagajo, a bilo je prepozno. Nekako ob istem času se je kopal 161etni steklarski delavec Hladnik v Savi ter utonil. Žrtev kopanja. Pretekli Cetrtek, 5. julija, so se šli trije dečki v starosti od 11 do 14 let iz Brezovice na Bizelj skem kopat v reko Sotlo. Najstarejši, komaj Uletni Ivan Malus, se je hotel priučiti plavanja na ta način, da si je na prsa naložil dolge in suhe trave, ki bi naj ga držala nad vodo. Skočil je s travo v vodo, ki je deloma do 3 metre globoka in se je res držal nekaj časa nad vodo. Kmalu pa mu je voda odplavila travo, zgubil je oporo v vodi, ni mogel nazaj k bregu in je vpričo preplašenih tovarišev izginil pod vodo in utonil. Čez nekaj ur so domačini našli truplo nesrečnega fanta. Pri orožništvu v Vojniku je shraajenih šest vkradenih biciklov. Komur je bilo kolo vkradeno, naj pride pogledat, če je med vkradenimi tudi ajegovo, ali pa naj pri orožniški postaji svojega kraja vpraša. Izsledil jih je naš orožnik g. Jožef Božič. — Bodite previdni, ko kupujete bicikl od človeka, ki nima te vrste trgovine. Kajti v slučaju, da je kolo vkradeno in prodajalec nima premoženja, zgubite denar. Državna gimnaziia v Matiboru — vpisovanje se vrši v pondeljek, dne 3. septembra, dopoldne ob 8. uri v ravnateljaki pisarni. Vsak učenec mora prinesti s seboj kratni list (rojstni list) in zadnje šolsko izprlčevalo. Stari smejo biti (učenci-gimnazijci) najmanj 10 in največ 13 let; izjeme dovoljuje veliko županstvo na posebno prošnjo. Sprej^mnega izpita ni; oglasijo pa se naj za gimnazijo le dobro pripravljeni ter teleano in duševno dobro razviti učenci in učenke. V ozira vrednih slučajih se učenci mor«jo vpisati tudi tekom počitnic. Naročnikl, pozor! Mnogim naročnlkotn je potekla naročnina 1. julija. To lahko vidijo iz ovitka, na katerem ima vsak naročnik napisano, do kedaj ima plačano naročnino. Komur je naročnina potekla, naj takoj pošlje denar za drugo polovico leta. V drugi polovici julija se bo začel list ustavljati vsem, ki ga do takrat ne bodo plačali. Porabite torej položnice, ki smo jih zadnjič že poslali ter pošljite čimprej naročnino. N e k a teri naročniki »Slovenskega Gospodarja«, posebno v Savinjskidolini, sozadnjič dobilipomotomapoložnice »N a š e ga d o m a«. Te položnice so se pomešale med »Gospodarjeve«. Teh položnic ne rabite za pošiljanje naročnine za naš list. Vsem naročnikom v Savinjski dolini smo danes še enkrat priložili prave položnice. — Uprava »Slov. Gospodarja«. BISEROMAŠNIK JANEZ ERST. LENART. Mislinjska dolina še ni obhajala in menda tudi dolgo več ne bo slovesnosti, na kakršno se pripravlja ravno sedaj. Nadžupnik, dekan in častni kanonik v Šmartnu pri Slovenjgradcu, g. Janez Krst. Lenart, ki je pred 10 leti obhajal zdrav in krepek svojo zlato mašo, bo slavil v četrtek, dne 19. julija, svojo bisernico ali 60letnico mašništva. Mnogokrat je videl v svojih dijaških letih našega nesmrtnega škofa A. M. Slomšeka in rad pripoveduje o njegovi ljubezni do mladine in še posebe do dijaštva. In pozna se mu v celem njegovem 601etnem delovanju, da se je navzel Slomšekove vneme za čast božjo ter za blagor slovenskega naroda. Gospod biseromašnik se je s sveto gorečnostjo lotil duhovnopastirskega delovanja irv povsod zapustil imenitne sledove svoje vneme. Še prav posebe ga hvali popolno preurejena cerkev in šola ter nova cesta na Tinju, nova župnijska cerkev v Poljčanah in prenovljena nadžupnijska in petere podružnične cerkve v Šmartnu pri Slovenjgradcu. Za sebe vedno skromen, je svoje prihranke obračal v dobrodelne namene in je bogato zalagal domače dijaško semenišče, pomagal čč. šolskim sestram pri vzgoji ženske mladine, se spominjal naših domačih in zunanjih misijonov, snovanja nove bogoslovnice v Mariboru in Še mnogih drugih naprav. Vneto je deloval za narodno probudo v šoli, v kateri je pogosto nadomeščal tudi pravega učitelja, in v društvih, kjer še zdaj z mladeniško navdušenostjo pogosto nastopa in priporoča, naj delujejo po Slomšekovem navodilu: Sveta vera bodi vam luč in materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. Ob prevratu je bll v silno ogroženem slo venjgraškem okraju predsednik narodnega sveta in je kot tak neustrašeno branil naše narodne pravice. Seve so ga zaradi tega naši nasprotniki strahovito sovražili in še celo v lastni hiši dejansko napadali. Kdorkoli pride v ta kraj, vidi še danes na stenah nadžupnijskega poslopja sledove takratne razdivjanosti. Po tem vsem pač ni čuda, da se je zaslužnega gospoda spomnila najvišja svetna in cerkvena oblast. Nj. VeliČanstvo kralj Aleksander mu je podelil red sv. Save, presvetli naš škof Andrej pa ga je odlikoval z imenovanjem častnim kanonikom lavantinske ško fije. Od 27. maja t. 1. naprej je gosp. slavljenec že v 87. letu svojega življenja, pa še vedno zvesto in goreče vrši svoje nadžupnijske in dekanijske posle in krepko posega v zadeve javnega življenja. Možu takega neumornega delovanja po Slomšekovih načrtih, odličnemu našemu pristašu in zvestemu sotrudniku našega lista od vsega početka, vnetemu duhovniku in mnogozaslužnemu narodnemu buditelju iskreno in prisrčno Čestita k njegovi izredni proslavi 601etnice mašništva »Slovenski Gospodar«. ZDRAVLJENJE RAKA IN DRUGIH DOSLEJ NEOZDRAVLJIVIH EOŽ- NIH BOLEZNI. Vsa javnost se nepopisno zanima za iznajdbo g. Poljšaka, s katero se je lotil v baraki mariborske bolnice zdravljenje raka in drugih doslej neozdravljivih kožnih bolezni. Zaupanih mu je od zdravniške komisije 28 težkih slučajev obolenja vseh vrst raka in zgoraj omenjenih kožnih bolezni. Z zdravljenjem je pričel gosp. Poljšak pod nadzorstvom in vodstvom zdravnika g. dr. Vilimeka v torek, dne 3. julija. Komisija bode pregledala potek zdravljenja v petek, dne 13. julija. Urednik »Gospodarja« si je ogledal te žive mrliče pred začetkom lečenja in sedaj, ko so se rane po vestnem nakladanju Poljšakovega mazila vnele ter izgnojile. Nobeden od 28 slučajev ni brezupen in g. Poljšak je trdo prepričan, da bodo zapustili bolnico prav vsi če že ne popolnoma zdravi, pa bo vsaj njihovo prežalostno stanje zboljšano in olajšano. Na obrazih vseh teh nesrečnih je čitati trdno zaupanje in veselost nad že dosedanjimi in vsakemu očesu vidnimi uspehi. Za Poljšakovo zdravilno iznajdbo in napredovanje v zdravljenju se zanima že tudi ino- zemsko Casopisje. Bogzna koliko pisem prihaja na g. Poljšaka ne samo iz vseh delov naše države, ampak tudi iz Bolgarije, Nemčije, Francije in iz Amerike. Bog daj g. Poljšaku popolen uspeb, trpeče človeštvo se mu bo že oddolžilo za njegovo iznajdbo, ki bo ena največjih in najbolj koristnih! Strašna usoda uboge družine. V nedeljo, dne 7. t. m., zvečer se je zgodil v Mariboru v gostilni »Grajska klet« nesrečni slučaj, da je bil zaboden z nožem v srce revni delavec K. Kebrič, oče petero malih otrok. V gostilni je bila neka družba, ki se je začela prepirati. Nastal je pretep in Kebrič, ki je v gostilni igral na harmoniko, je priskočil, da bi pomlril prepirajoče, kar pa se mu ni posrečilo. Eden izmed nemirnežev, najbrž pijan, je potegnil nož in je nesrečnega moža zabodel naravnost .v srce. Kri je bruhnila in na potu v bolnico je nesrečnež izdahnil. Kebrič, ki je bil zelo miren in priden delavec, zapušča ženo s petero nedolžnimi malo letnimi otroci. Najmlajši je star pet mescev, a najstarejši 16 let. Mati je bolna, sredstev nimajo nobenih, premoženja tudi ne. Živeli so od tega, kar je oče s svojimi pridnimi rokami zaslužil. Strašna je usoda uboge rodbine! Nimajo niti toliko, da bi si kupili kruha! Za stanovanje nimajo in za druge potrebe seveda tudi ne. —• Obračam se do usmiljenih src z iskreno prošnjo, da priskočijo nesrečni rodbini na pomoč. Prosim denarnih in drugih prispevkov na naslov vdove: Amalija Kebrič, vdova delavca, Maribor, Loška ulica 8. Za vsak najmanjši dar za te največje nesrečneže se že v naprej najiskreneje zahvaljujem. — Franjo Žebot, narodni poslanec in občinski svetovalec. 251etnica mature. V nedeljo, dn« 8. julija, smo se zbrali maturantj« 1902.—3. leta pri svojem tovarišu g. Ferdo Robiču, vadniškemu učitelju v Mariboru, da obhajamo svojo 25letnico. Obiskali smo po skupni sv. maši grobove svojih nepozabnih vzgojiteljev, profesorjev Lavtar in Koprivnik ter se živahno spominjali svojih umrlih tovarišev Janžek, Diet ner, Starašina in Lešnik Mirka, ki so bili v kratkih presledkih kmalu poklicani pred večnega Vzgojitelj* narodov. Po sestanku v »Mariborskem dvoru« smo se popoldne zbrali v Pekrah na posestvu tovariša Robiča in njegove blage soproge, ki istotako letos slavi 251etnico svoje mature na učiteljišču v Gorici. V iskrenih besedah je pozdravljal jubilarje msgr J. K. Vreže in omenjal, da je ob svojem nastopu profesorske službe leta 1899 prevzel razredništvo ravno pri današnjih slavljencih ter jih vo dil do vstopa v javno življenje; hvalil je njihovo nekdanjo rnarljivost in vdanost ter njihovo dosedanje 251etno smotreno neumorno delo vzgajanja naše ljube mladine in še posebe na njihovih sedanjih odličnih upraviteljskih mestih. Presrčnega pozdrava in zahvale ter pesniško navdahnjenih bodril g. gostitelja vw»eli, smo gledali obširno sliko žalostnih ; in veselih dogodljajev, ki nam jo je i razvil g. upravitelj Dr. Pinterič iz Šmiklavža pri Ormožu, ter poslušali I o mnogih zanimivostih iz 251etnega vzgojnega dela, ki so nam jih podajali v vznešenih besedah gg. upravitelja From od Spodnje Sv. Kungote in Lešnik iz Hajdine ter mešč. šol. ravnatelj Korže od Sv. Lenarta v Sl. gor. Ločili smo se z osveženo voljo, delati neumorno tudi v bodoče za blagor naše mladine in z veselim zaupanjem, da se snidemo prihodnje leto pri svojem tovarišu g. Fromu. Rodbina Pleteršnik v Pišecah izumrla. Dne 13. septembra bo poteklo pet let, kar nas je zapustil g. profesor Maks Pleteršnik, ki ga slovenski narod ne bo pozabil radi njegovega slovarja. Dne 4. julija 1.1. pa je zatisnila svoje oči v 82. letu svojega življenja njegova blaga sestra Marija, ki je zadnja potomkinja te plemenite rodbine. Dne 6. julija so jo njeni številni prijatelji s tremi duhovniki pospremili na pišečko pokopališče, koder počiva poleg svojega brata profesorja, ki ga je tako iskreno ljubila. V poslovilnem govoru je domači g. župnik povdarjal, kako se je vsikdar odlikovala po svojem globokovernem življenju, po svoji vestnosti in delavnosti, po svoji brezmejni gostoljubnosti in darežljivosti. Dekliška Marijina družba je položila kumici svoje zastave žalni venec, cerkveni zbor pa ji je zapel pri hiši žalosti in pri grobu ginljivo slovo. Draga Mimi, živela si čednostno, umrla svetniško. Uživaj plačilo pri svojem Gospodu, kateremu si tako zvesto služila! Tabor Marijinh družb in Dekliških zvez iz Dravinjske doline bode v nedeljo, dne 22. julija 1928 v Studenicah. Ob pol deseti uri bo v Studenicah slovesnost 700 letnice Lavantinske škofije, po slovesnosti gorej omenjeni Tabor. Nastopijo tudi Orli. Mladina iskreno vabljena! Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1, javlja tem potom, da ima do nadaljnega uradne ure za stranke od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Umrl je pri Sv. Barbari v Slov. g. dne 4. t. m. Janez Šabedar, trgovcc, mesar, gostilničar in bivši posestnik po dolgotrajni bolezni v 59. letu. Darežljive njegove roke posebno ubogim se marsikdo hvaležno spominja. Ob koncu svetovne vojne, v kateri je tudi on kot četovodja služil, je preživljal vse, revne in premožne, ker je bilo splošno pomanjkanje vsega živeža. K njemu je vse hitelo, si napolnit prazen želodec. Prav po Gregorčiču je ravnal: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje! Njegova dobra dela ga spremljajo čez grob pred božji stol! Bog mu plačaj vse obilo! Bil je veliko let občinski svetovalec, predsednik cerkvenega konkurenčnega odbora, lovski najemnik itd. Svetel mu spomin in slava! Elektrika v Beltincih. Že lansko leto se je v Beltincih ustanovila zadruga, ki si je stavila nalogo, da pre- skrbi za občino električno luč. Priprave so se ves čas vršile, s pravim delom pa se radi raznih ovir ni začelo. Sedaj se je tudi v tem oziru storil odločilen korak. V kratkem bo postavljen transformator in še to jesen dobijo Beltinci električno razsvetljavo. Protialkoholna predavanja. Zadnji čas prireja g. profesor Pavlič iz Murske Sobote v večjih občinah Slovenske krajine skioptična predavanja o treznostnem gibanju in pogubi alkohola. Med drugim je imel predavanja tudi v Črensovcih in Beltincih. Obe predavanji sta bili zelo dobro ob iskani. V Beltincih ga je poslušalo do 1000 ljudi, večinoma možje. Novo župnišče. G. provizor Greif Ivan je začel v Turnišču zidati novo župnišČe, ki bo eno največjih in gotovo najlepših v Slovenski krajini. ŽupnišČe je že pod streho in do oktobra bo popolnoma gotovo. Nabori v Ormožu. Pretekle dni so se vršili za ormoški okraj nabori. Da se nabori brez kričanja, razgrajanja in pijančevanja niso izvršili, ni pač potrebno naglašati. Bog ve, kdaj bo mogoče mladino tako vzgojiti, da bo spoznala, da ob priliki naborov še ni treba pozabiti na človeško dostojanstvo in kričati ko žival. Žalostno je bilo gledati mlade fante, ko so se šele popoldne in celo pozno v noč vračali domov popolnoma pijani. Zastaviti bo treba vse sile, da se odpravi to zlo, ki je zlasti v današnji kritični dobi tako usodno. Proslava 7001etnice obstoja lavantinske škofije v Vojniku se vrši v petek, soboto in nedeljo, dne 13., 14. in 15. julija, s slovesno tridnevnico pred izpostavljenim Najsvetejšim, katero vodita dva čč. ggč kapucina, eden iz Ptuja in drugi iz Celja. V petek in v soboto je ob pol šestih pridiga, in šestih sv. maša z blagoslovom, ob desetih sv. maša in pridiga, popoldne ob pol treh sv. križev pot, pridiga in litanije z blagoslovom. V nedeljo zju traj je ob šestih sklep te pobožnosti s skupnim sv. obhajilom, skupno pri digo in sv. mašo. Vojničani! Udeležimo se te pobožnosti v prav obilnem številu, da slovesno proslavimo 700letni jubilej lavantinske vladikovine! ŽALOSTNA USODA RAZISKOVAL- CEV SEVERNEGA TEČAJA. Od v maju ponesrečenih raz iskovalcev severnega tečaja je rešen, kakor smo že poročali, le general Nobile. Generala je otel z ledenega otoka švedski kapetan-pilot Lundberg. Ko se je spustil drugič z letalom na plavajoči otok, da bi se lotil rešitve ostalih Nobilovih tovarišev, se mu je letalo tako poškodovalo, da ni mogel z njim v zrak. Po Lundberga sta odfrčali dve švedski letali: eno je vzelo z otoka kapetana, drugo je vrglo ostalim peterim Nobilovim tovarišem živila in obleko Ruski ledolomilec »Krasin«, ki je že bil v bližini usodepolnega ledenega otoka, je obtičal v predebelem ledu in ne more ne naprej in ne nazaj. Glavno upanje je stavil svet v »Krasina«, a sedaj ga ne pustita led ter zima, da bi dovršil re- šilno delo. — Učenjak Amundsen, ki je poletel na letalu s pilotom, da reši Nobila, se je gotovo ponesrečil smrt* no. O Amundsenu ni od njegovega odleta do danes nobenega glasu. — Čisto v negotovost je zavita usoda onih potnikov ponesrečenega zrakoplova »Italija«, ki so ostali v drugi gondoli, ko se je Nobilova odtrgala ter padla na ledena tla. Niti gluha in ne sluha ni o onih treh raziskovalcih, ki so se podali na ledeno pot od Nobilove skupine, da bi opozorili letala in ledolomilce na strašno nevarno bivališče Nobila in tovarišev. Kedaj in kako bo rešenih pet živih mož, ki še čakajo na plavajočem ledenem otoku, o tem še dosedaj ni prav niC znanega. Celotna evropska javnost je začela ostro napadati po časopisju Italijane, ker so zakrivili s svojim generalom in »Italijo« toliko nepotrebnih smrtnih človeških žrtev ter gmotne in materijalne škode.. S ponesrečenim poletom na severni tečaj se ni osramotil pred celim svetom le general Nobile, ampak tudi Mussolinijeva fašistično širokoustna Italija. Grozna nesreča na morju. Dne 8. juMja se je potopil parnik »Angamos«, ki je bil last južnoamerikanske države Chile. Ladjo so uporabljali za prevažanje vojaštva ter delavcev. Parnik je bil oddaljen od obali le kakih 300 m. Vihar ga je pognal na skalo, kjer se je razbil, parni kotli so eksplodirali in je utonilo v celem 289 oseb. Rešilo se je le 6 oseb. Med ponesrečenimi so vojaki, mornarji in delavci, ki so bili na potu na salpetarska polja v severnem Chilu. Požar in vihar. Popolnoma je upepelil požar poljsko mesto Odrzyrov. Zgorelo je 300 hiš, a na srečo je zgubil pri tem ogromnem požaru življenje samo eden človek. Na Litvanskem je divjal zadnje dni silen vihar, ki je podrl v teku treh ur nad 300 kmečkih hiš. Neurje je ruvalo s koreninami vred lOOletne hraste in je uničenih 200 ha gozda. Velika izbira papirnaiih servijetov se dobi v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Cena: 3, 5.50, 10 Din, a najlepši po 34 Din za 100 komadov. Nobena slovesnost po novi maši, nobena gostija ali druga pojedina se naj ne vrši brez teh re« okusnih servijetov!