POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
(
ntM^GR
£eto XlL 1921/22 Štev. 5.-6.
' » ''	*.	j*8'	4<2i
VSEBINA:
Stran
Dr. }. Samsa: t Dr. Anton Mahnič.....................................  ...	65
Tine Debeljak:	Telemah	na	obali.....................................69
Dr. Fr. Detela: f Profesor dr.	Josip Marinko.............................70
Fr, Omerza: Ajshilova Orestija: Agamemnon.	(Dalje).....................73
Dr. I. Pregelj: Iz moderne...................................................77
Miran Jarc: Gruda........................................................79
Jan. Okorn: Iz	cikla:	Orient.........................................79
Iv. Dolenec: Skozi Derdap v Negotin. (Konec).......................  •	,	.	80
Fr. Omerza: Homerjeva Iliada.	Spev XIII. (Dalje)........................83
Fr, Pengov: Pet velesil......................................................87
Drobiž..............................................................90—96
V zalogi so še vsi letniki, in sicer popolni II.—IV.po 2 50Din, V.po 3 Din, VII.—IX. in XI.po 4 Din; nepopolni I. (manjka št. 3.) po 2 Din, VI. (manjka št. I.) po 3 Din, X. (manjka št. 1.-8.) po 1 Din.	Cene	veljajo	brez	poštnine.
▼▼▼▼ f f f
»Mentor« izhaja v zavodu sv. Stanislava V Št. Vidu nad Ljubljano in stame za dijake 10 Din, za druge naročnike v Jugoslaviji 20 Dih na leto, za Italijo 10 lir, za Ameriko 1 Dol, — Urejujeta Fr. Omerza in dr. J. Samsa.
Tiska Jugoslovanska tiskarnu v Ljubljani.
Odgovorni lastnik Al. Market.
I
LETNIK XII.
1921/22
ZVEZEK 5-6
DR. I. SAMSA.
DR. ANTON MAHNIČ.
»Mož se mora držati načela.« Dr. A. Mahnič, Rimski katolik, VII., 430.
. /
1. Mahnič med Slovenci.
Če je velik tisti, ki posvečuje celo svoje življenje spopolnitvi svoje lastne osebnosti po vzoru krščanskega nravnega ideala, — ih tisti, ki vse svoje delo obrača v korist narodu in domovini, — tedaj je bil dr. Anton Mahnič eden največjih mož našega naroda.
Anton Mahnič se je rodil 14. septembra l. 1850. v Kcbdilju v občini in župniji Štanjel, ob državni železnici na severnem robu goriškega Krasa. L. 1863. je vstopil v prvi razred državne gimnazije v Gorici, 1. 1871. je dokončal gimnazijske nauke z odličnim zrelostnim izpitom, v oktobru istega leta pa je vstopil v goriško bogoslovno semdnišče, kjer je 1. 1875. končal bogoslovje. Še istega leta je bil imenovan za prefekta v kn. nadšk. deškem semenišču v Gorici, katero je zapustil kot ravnatelj
1.	1895. Kot prefekt je mnogo študiral, se pripravljal za doktorat in se vpisal na teo-logični fakulteti na Dunaju. L. 1880. je postal suplent bibličnih ved novega zakona v goriški bogoslovnici. L. 1881, je bil promoviran za doktorja bogoslovja. L. 1884. je priobčil v »Slovencu« znamenito estet-sko-kritično razpravo »Dvanajst večerov<, »ki pomenja v poznejši književni obliki (1887) pravi programni temelj vsemu nadaljnjemu Mahničevemu delu na slovstvenem polju slovenske kritike in vsebinsko-načclne presoje slovenskih tipičnih knji-
ževnikov«.’ L. 1888. je začel izdajati revijo »Rimski katolik«, ki je izhajal do 1. 18%., ko je postal Mahnič biskup krčke škofije. Osem letnikov »Rimskega katolika« je izraz Mahničeve misli in osebnosti, nad vse
bogata zakladnica Mahničevih filozofskih, etičnih, slovstvenih, narodnostjo - politič-
1	I. Pregelj, »Čas«, XV. (1921), str. 169. Ta številka »Časa«, posvečena spominu Antona Mahniča, mi je bila glavni vir pri tem sestavku.
nih, versko-političnih, pedagoških, kritičnih in estetičnih nazorov, je prva obširna slovenska katoliška estetika.
V	»Rimskem katoliku« je veliki »kladi-var«2 Mahnič z brezobzirnostjo in doslednostjo, ki ji ni primere v slovenski zgodovini, pripravljal in zahteval ločitev duhov v slovenski javnosti »Tu liberalizem, tu katolicizem!« je bil njegov bojni klic, ki je kmalu odmeval po vseh poljih tedanje slovenske kulture. S tega vidika je z neizprosno logiko in odločnostjo, ki nas danes osupne, kritiziral in presojal vse tedanje literarno, politično, narodnostno, sploh vse javno življenje. Mahnič je razkrinkal tedanji slovenski liberalizem v vsej njegovi klaverni in puhli hinavščini in ne-odkritosrčnosti. Tudi možje, ki ne stoje na pozitivno verskem stališču, kakor profesor dr. I. Prijatelj in dr. Dr. Lončar, priznavajo, da je šele Mahnič začel v Slovencih stvarno temeljito kritiko. Zato je »Rimski katolik« trden mejnik in trajen spomenik slovenske kulture. Ne more umeti slovenske katoliške renesanse in ne naše sedanje dobe, kdor ne pozna Mahniča in »Rimskega katolika«.
Mahničev nastop je silno razburil tedanjo slovensko javnost. Mnogi katoliški krogi, med njimi tudi nekateri duhovniki, niso odobravali njegovega ostrega nastopa, češ: Ne podirajmo še zadnjega mostu, ki nas veže z nasprotniki! Narodnost nam je vendar vsem skupna. Tem plašljivcem odgovarja Mahnič: »Povsem nemogoče je, da bi združeno ljubili narod in mu služili tisti, katerih nazori o Bogu, o človeku, katerih verska načela si nasprotujejo ali se celo izključujejo. Nemogoče je, da bi verni katoličani z liberalci sveto služili sveti domovini. Kaj tedaj ostane katoličanom? Ločiti se od liberalcev!«’
Če hočemo Mahniča pravično soditi, moramo dve stvari upoštevati: Prvič, on je bil mož načel4; drugič, bil je v dno duše
J Tako imenuje Mahniča dr. I. Prijatelj v »vojem delu »Janko Kersnik in njegova doba«.
a »Rimski katolik« II. (1890) 149.
*	»Rimski katolik« VII. (1895) 430.
prepričan, da so svobodomiselna načela, ki so se takrat širila v slovenski javnosti, prava kuga za naš narod. Za moža takega razuma in take energije, kakor je imel oboje Mahnič, je bil takoj dan neizpodbiten sklep: »Bilo bi želeti, da bi se, kar nas je zavednih katoličanov, od liberalcev popolnoma ločili: v slovstvenem delovanju, v politiškem, v časopisju: v vsem, v vsem!«5 Če je resnična Goethejeva beseda, da je najgloblja vsebina svetovne zgodovine boj med vero in nevero, tedaj je imel Mahnič popolnoma prav, Ker je bil sam o tem trdno prepričan, je z ostrim nožem svoje filozofske in teološke izobrazbe odkrival zmote v slovstvu, v politiki, v šoli, v narodnostnem vprašanju, povsod. Kaj čuda, da je pri svoji neizprosni odločnosti podrl tega in onega malika, ki so ga takrat Slovenci častili, — zlasti med slovstveniki — ali vsaj pokazal njegove usodne zmote (Stritar, Tavčar, Aškerc), kaj čuda, da je z nabrušenim nožem svoje filozofske kritike včasih tudi občutno zadel (Gregorčič!). Čc je tuintam preveč zarezal, morda tudi na napačnem mestu potipal, mu bomo kot zdravniku in vzgojitelju mladine in varuhu naroda odpustili. Mahničeva kritika ni strogo estetska in literarna, njegova kritika je kritika krščanskega filozofa in pedagoga. To trdi Mahnič sam, ko ocenjuje v »Hrvatski straži« pesnika Kranjčeviča: »Mi prepuštamo drugim, da raspravljaju o umjetničkom obliku, o pjesničkoj vrijedno-sti Kranjčeviča ... Mi čemo, Sto drugi... nijesu učinili: Kralnjčevičevu muzu pozvati pred sud krščanske istine.«® Ali morda taka kritika ni opravičena? Ali ni potrebna? Je-li manj vredna, kakor strogo estetska in literarna? Ali ni šele na podlagi Mahničeve filozofske kritike možna prava estetska kritika? Če veljajo etični zakoni za vsa svobodna človeška dejanja, ali ne veljajo tudi za pesnika, umetnika? Mahnič odgovarja: »Božji in etični zakoni veljajo
* »Rimski katolik« VII. (1895) 453.
• »Hrvatska straža« I. (1903) 97.
tudi za umetnika in umetnost.« To je bistvo Mahničeve kritike, tega stališča" mu še nihče ni ovrgel in mu ga tu/di nihče ne bo. Načina, kako se je bojeval za svoje ideje, morda danes ne bi uporabljali. Brezobzirno kakor nevihta — Gregorčič ga je imenoval »nevihta s Krasa« — je prišel in posegel v motno in vsak polet dušeče ozračje, dokler ga ni razčistil popolnoma. Nevihta nikomur ne prizanaša, pod njeno silo tudi nedolžni tipi, a injena korist je splošna in trajna. To je bil Mahnič med Slovenci.
2.	Mahnič med Hrvati.
27.	marca 1. 1897, je bil Mahnič na Krku vstoličen kot škof krčke biskupije, S tem se začenja druga, daljša doba Mahničevega delovanja, delovanja med brati Hrvati. Dočim je bilo dosedanje Mahničevo delo med Slovenci po večini teoretično, je med Hrvati takoj začel udejstvovati svoje ideje v praksi. Najprej je hotel imeti idealno svečenstvo, ki se zaveda svoje vzvišene naloge. Narod njegove biskupije je potreboval dviga, pobude in pomoči v vsakem oziru, ne najmanj v socialnem in gospodarskem. Zasnoval je velipokotezne načrte, da bi širil med svojim narodom pravo krščansko kulturo, pod ta pojem pa je štel tudi g o -s p o d a r s k o b 1 a g o s t a n j e. Že 1.1902. je ustanovil na Krku svojo lastno tiskamo »Kurykta«T, ki je tiskala liste in druge publikacije za duhovnike in ljudstvo. Že prihodnje leto je začela v tej tiskarni izhajati »Hrvatska straža«, ki je imela za Hrvate isti namen, kakor za Slovence »Rimski katolik«. Prvi glavni pisec člankov je bil bi-skup Mahnič sam. Od I. 1904.—1908. traja borba biskupa Mahniča za hrvatski jezik kot učni jezik pri verskem pouku v ljudskih šolah krčke biskupije. Vzporedno s tem bojem nasproti avstrijsko-ogrskim in italijanskim mogotcem gre Mahničevo iniciativno delo za kulturni in gospodarsko-sccialni preporod naroda na Kvarnerskih
7 Starogrško ime za otok Krk.
otokih in v Istri. V dobi svetovne vojne (1914—1918) se Mahnič neprestano z vso odločnostjo zavzema za pravice svojega ljudstva, nastopa proti rekvizicijam živil, skrbi za prehrano na otokih. Odločno se je izjavil za znamenito »majniško deklaracijo« (31. maja 1917), ki so jo dr. Krek in tovariši predložili dunajskemu parlamentu in avstrijski vladi in ki je bila prvi akt in korak ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z neustrašenim pogumom se je potegoval za naše ujedinjenje in za naše narodne pravice v svetovnoznanih člankih, ki so izhajali v zagrebških »Novinah« leta 1918. Avstrijski ministrski predsednik mu je v pismu z dne 24. novembra zagrozil, da ga bo znala vlada »mit ganzer Staats-gewalt zerdriicken«, ako ne odneha. A Mahnič je stal neupogljiv. Avstriji so bili dnevi šteti. Prišla je Italija. 31. decembra 1918 izroči Mahnič posebno spomenico mirovni konferenci v Parizu, kjer protestira proti nasilju, ki ga izvajajo Italijani nad 'duhovniki in ljudstvom njegove škofije. 4, aprila 1919 ga Italijani zvabijo na ladjo, češ, da so pripravljeni ga peljati v Senj, a ga odvedejo v prognanstvo v Italijo. Dne 12. septembra istega leta piše Mahnič sijajno spomenico iz Rima, v kateri se izjavlja za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zavrača razne očitke proti sv. stolici. Iskrena njegova ljubezeln do ujedi-njene domovine mu narekuje te-le besede: »Osvanuo nam veliki dan, a na nebu nam se ukaza znak s natpisom SHS. Narode moj, u ovom češ znaku pobijediti! Hrvati, Srbi, Slovenci! Božja je volja, da ostanete na vijeke nerazdruživo ujedinjeni. Promi-sao odredila vas je za visoke ciljeve, Samo u jedinstvu je vaš spas, vaša budučnost. Gdje je izdajnička ruka, koja se usuduje rušiti ovo jedinstvo? Što je Bog združio, čovjek neka ne rastavlja!«8
10.	marca 1920 se Mahnič zelo bolan vrne na Krk; 1. julija pride v Zagreb, da bi se šel zdravit v Varaždinske toplice, 14. septembra obhaja na smrtni postelji
« »Čas« XV. (1921) 260.
svojo sedemdesetletnico. 14. dec. 1. 1920. Mahnič boguvdano umrje v nadbiskup-skem dvorcu na kaptolu v Zagrebu.
3.	Mahnič med dijaki.
Ker je Mahnič ljubil svoj narod, je ljubil tudi nado svojega naroda, njegovo mladino, njegovo dijaštvo. Že kot prefekt v goriškem deškem semenišču je dijake zelo rad imel. Ko jih je peljal na izprehod ali izlet, jim je pogosto kupil smokev, češenj in se sam z njimi veselil. Posebno so mu bili priljubljeni pridni in nadarjeni dijaki, navduševal jih je (na razne načine, naj se vadijo v slovenščini. Bil je tako dober in nesebičen, da je bolnega dijaka na lastne stroške spravil h Kneippu v Worishofen in ga tam vzdržaval, dasi ni žel nobene hvaležnosti od njega za to.
Zgodovina slovenskega dijaštva in naših visokošolskih organizacijah je tesno spojena z Mahničevim delovanjem. Kakor drugod tako so se tudi v dijaških vrstah začeli ločiti duhovi za Mahniča in proti Mahniču. Del dijakov se je z navdušemjem oklenil Mahniča. »Rimski katolik« je Mahnič pošiljal dijakom brezplačno. Slovenski vi-sckošolci na Dunaju so imeli tedaj samo eno društvo »Slovenija«, ki je bilo že močno prevzeto od liberalnih idej. 15. junija 1889 sklene občni zbor »Slovenije«, da se naj odbor zahvali na daljnem brezplačnem pošiljanju »Rimskega katolika«. A tudi Mahničeva struja v društvu je bila še močna, »Rimski katolik« je zopet prišel v društvo, a je bil 21. februarja 1891 po dolgi in burni debati iz »Slovenije« znova izključen. S tem je društvo kot tako izjavilo, da je liberalno, V januarju 1892 je Mahnič pričel v »Rimskem katoliku« svoja pisma »Slovenskim dijakom«, V juliju istega letu je začel s četrto številko svojega lista priobčevati posebno dijaško prilogo, ki je izhajala do konca 1. 1893. Tega leta je Mahnič v svojem listu (str. 53—60) priobčil članek »Sifmljiva znamenja v slov. visokošolskih in dijaških krogih«, 4. marca istega leta protestira »Slovenija« proti temu članku. Toda razkol v »Sloveniji« je bil neiz-
ogiben, v aprilu 1893 izstopi nekaj visoko-šolcev katoliškega mišljenja iz »Slovenije«, ker ne morejo sprejeti pogojev, ki jih odbor stavi na svobodo njih vesti. Julijska številka^ »Rim. katolika« pa prinaša zaupnico, ki jo je izreklo Mahniču deset slovenskih katoliških visokošolcev na Dunaju; tu je tudi priobčena zaupnica višjegimnazij-cev iz Ljubljane. 2e 20. maja 1893 so vi-sokošolci, ki so bili iz »Sloveinije« izstopili, predložili nižjeavstrijskemu namestništvu v potrdilo pravila slov. katol. akade-mičnega društva »Danica«, 11, julija 1894 so bila pravila potrjena in 24, oktobra jc bil ustanovni občni zbor »Danice«. V januarju 1894 dobi Mahnič uradni dopis ravnateljstva državne gimnazije (sedaj Vodnikova I. drž. gimnazija) v Ljubljani, v katerem se mu javlja, da je »Rimski katolik« na srednjih šolah na Kranjskem prepovedan. A Mahnič je že imel močno dijaško falango okrog sebe. V januarju 1895 je pričel izhajati katol. visokošolski list »Zora«, za 1. 1895. kot priloga »Rim, katolika«.
Kakor jc Mahlnič prvi oče slovenskega katoliškega dijaštva, tako sc je kot krčki biskup z vso dušo oklenil hrvatskega dijaštva. Na njegovo pobudo se je na Dunaju ustanovilo hrvatsko katol, akad. društvo »Hrvatska«, čigar ustanovni občni zbor se je vršil 12. maja 1903. V »Hrvatski straži«, I. (1903) 287—290 pa jc Mahnič pozval hrvatsko omladino, naj se z vajo v materinščini pripravljajo za krščansko prosvetno delo. V smislu tega poziva je prinašala »Hrv. straža« do 1. 1907 posebno »Prilogo« za razprave in spise iz dijaških vist, V oktobru 1905 jc začela izhajati »Luč« kot glasilo hrvatske katol. omla-dinc. V avgustu 1906 jc bil na njegovo iniciativo prvi počitniški sestanek hrvatskih in slovenskih kat. visokošolcev na Trsatu; v istem mesecu sc je vršil sestanek hrvatskih ta slovenskih abiturientov v Ljubljani.
28,	aprila 1907 je bil ustanovni občni zbor hrvatskega kat. akad. društva »Domagoj* v Zagrebu. V avgustu istega leta pa je bilo prvo zborovanje jugoslovanskega kat. dijaštva v Zagrebu. To je bil prvi mogočen
razmah celokupnega jugoslovanskega katoliškega dijaštva, vse delo in ves program mladih prekipevajočih sil — vse je bilo usmerjeno v duhu Mahničevega dela in njegovih smernic. Sedanji rod h r -vatske katoliške inteligence, naj bo že v Splitu, Zagrebu ali Sarajevu, je Mahničevo delo. In kako so ga ljubili njegovi Domagojci, kako so mu bili vdani! Njegova beseda jim je bila evangelij. Težko bolan piše koncem julija 1920 prelepo poslanico” hrvatsko - slovenskemu katol. dijaštvu na velikem zborovanju v Mariboru. In še v zadnjih trenutkih svo-
11	Priobčena v »Zora-Luč« XXIII. (1920/21) 1—4.
jega zemskega življenja je mislil na svoje ljubljeno dijaštvo.10
* * *
V	čem je veličina biskupa Mahniča?
Mahnič je bil velik, ker je v svojem lastnem življenju, na svoji lastni osebi oživotvoril ideal katoliškega življenja in ker je celemu našemu narodu, predvsem njegovi mladini kazal pot do tega ideala. Pojdimo za njim, za Mahničem! Nas narod, (naša država potrebuje mož, kakršen • je bil dr. Anton Mahnič.
10 Prim. njegovo oporoko slov.-hrvat. dijaštvu pravtam str. 113—114.
..
TELEMAH NA OBALI.	v	'	DEBELJAK	TINE.
(Pesem novega rodu svojemu Mornarju tistih dni — f Mahniču.)
Telcmah mladi na samotni obali zaril si v nedolžne dlani je gldvo in tožil v daljavo:
— O, moje roke so mlade pa rade
obdelale vrt bi prostrani — a prst preperela je in ne rodi... iz vsake rože obraz zre lobanje: votle oči in temine brezdanje (črna morja .'.. črni.... črni cvetovi) o, moji vrtovi!-----------
P Na obali slonim, pa bi šel v svet, da si natrgam cvetov, da pripeljem si ladjo (na pomlad domov in nasipljem si z rožami vrt ...
O	dalja, dalja: daj meni rož!
O	dalja, dalja: daj meni mož, tla mi začrtajo sled
prek zarij večernih, prek bisernih morij v daljni, cvetoči svet!.. .
O,	daj mi Mornarja!--------------
In razdelila se zarja je z daljnih rdečih obzorij in z belimi jadri ladjo cvetov pripeljal Mornar je iz daljav ..,
(v ritmu Jutranjih psalmov pospremili ladjo so vali k razpaljeni in izsušeni obali)
in natresel Mornar je cvetove v objem Telemahu, o! — še čez vence »kodrastih, solznatih las in čez otožno-bolehni obraz — in čez vso zarjavelo obal...
in še dalj:
čez vse pušče zastrtih vrtov čez vse obraze izmozganih lobanj čez vse laze, razore iin lehe
sejal je ,,. sejal rdeče rože Mornar z ladje z -belimi jadri------------
::::::.
t PROF. DR. JOSIP MARINKO.	dr.	fr.	detela.
I
Življenje profesorja dr. Josipa Marinka od rojstva do leta 1909., ko je od profesorske službe, od vodstva Katoliškega rokodelskega društva, od vodstva dijaške kuhinje v Novem mestu in od Dolenjskih Novic slovo vzel, je natančno in z veliko ljubeznijo opisal v Dolenjskih Novicah leta 1909. Podgorjanski. Toda čc se o prerano umrlih mladeničih na dolgo in široko piše, kakšnih neizmernih zaslug bi si bili kmalu nabrali za slovenski narod, zakaj bi se ne smel moža, ki je v resnici mnogo storil za svoje rojake, ki je po dolgem, truda in uspehov polnem življenju legel v hladni grob, star prijatelj še enkrat spomniti?
Dobrova pri Ljubljani je sloveča božja pot Matere božje. Kraj se prišteva še Gorenjskemu, a leži že na meji in narečje prehaja v dolenjščino in za »kolo« se sliši tu in tam »kavu«.
Malo nad Dobrovo se vidi sclišče Ko-manija, rojstni kraj dr. Josipa Marinka. Na Komainiji je gospodaril Marinkov oče, za očetom Marinkov brat in sedaj je tam go-
spodar njegov nečak. Rodil se je Josip Marinko 1. marca 1848. Seveda ga takrat niso klicali za Josipa, ampak Jožek je bil in Marinka se je pisal, kakor se sploh po Gorenjskem sliši Martinka, Jurka, Jernej-ka, Marka.
Mali Jožek je hodil v šolo najprej na Dobrovo in tu se je pri učitelju Andr. Praprotniku tako uspešno učil, da so starši sklenili, da bo študiral. O sv. Mihelu 1. 1859. je prestopil v tretji razred ljubljanske normalke.
V	Ljubljani je ob prostih urah hodil gledat vojake, ki so se po nesrečnih bitvah pri Magenti in Solferinu vračali iz Italije, in slišal je, kako so ljudje zabavljali čez poveljnika Gyulaya. A prostega časa mi imel mnogo; zakaj šola, kateri je bila glavna naloga priučenje nemščine, kjer so sc učili razen verouka vsi predmeti v nemškem jeziku, je zahtevala mnogo napornega dela. Brez priprege inštruktorja ni speljal vsak učenec, Zalo je bila prva skrb staršev, ki so pripeljali sinove v šolo, dobiti dobro gospodinjo in strogega inštruktorja. Plačevalo
se je inštruktorju navadno po dva goldinarja, časih tudi po trideset grošev na mesec. Seveda se je ravnal mnogokrat tudi ta pouk po plači in podjetni intruktorji so si pomagali s tem, da so po šest, osem dečkov skupno poučevali.
Marinko je bil bistroglav deček in narava in navada ga je silila k delu. V tretjem in četrtem razredu je bil odličnjak in pre-miant. V jeseni leta 1861. je bil sprejet v prvi razred latinskih šol in odtedaj naprej se je vedno pisal Marinko in postal kmalu tudi Josip.
Gimnazija je stala na Vodnikovem trgu in imela pod svojo streho normalko z učiteljiščem, realko, licejsko knjižnico in muzej. Za normalce se seveda gimnazijec ni več brigal; z realci pa so bili prepiri na dnevnem redu in »Schulfuchs« in »Stall-fuchs« je letelo sem im tja.
Tudi v gimnaziji se je Marinko moško nosil. Odličnjak je bil skoz vse razrede
V	drugem razredu, ki je imel dva oddelka, je dobil v enem oddelku sedanji knezoškof dr. A. B. Jeglič prvo darilo, v drugem pa Marinko. In kako slovesno so se razdelila takrat odličnim dijakom darila! Za slovesnost se je zanimala vsa Ljubljana in gospodinje so letale, če njih odlični gojenci niso premogli črne obleke, po hišah na posodo prosit. Na dan slavnosti se je zbrala v okrašeni dvorani redute ali strelišča najvišja gospoda. Premianti najvišjih razredov so z latinskimi, nemškimi, slovenskimi govori stopali pred občinstvo in godba je zaigrala na čast vsakemu obdarjencu, ko se je klanjal cesarjevi podobi in zbranim dostojanstvenikom.
Stanoval je Marinko v drugem gimnazijskem razredu pri gospodinji Mariji Lenarčič. Ta gospodanja je imela na Stolbi pod gradom hišo in majhen vrt s prekrasnim razgledom na ljubljansko ravnino in gorenjske planine. Še više pod gradom pa je živel v svoji hiši sredi vrta upokojeni župnik, stari Metelkovec iin homeopat Janez Zalokar. Na Zalokarjev vrt so hodili dijaki, ki so stanovali na Stolbi, metuljev in hroščev lovit in jagode trgat. Kadar je pa kateri
kaj pobolel, je bil gospod župnik s kroglicami takoj pri rokah. »Pokaži jezik!« je bila zdravniška preiskava, kroglice so pomagale in za honorar je dajal bolniku zdravnik jabolk, hrušek ali grozdjiča,
Ljubljana je v tistih časih še s ponosom kazala nemško lice. Nemško so občevali ne samo uradniki, ampak tudi trgovci in obrtniki. Malo je bilo zavednih Slovencev, ki so se zbirali ali okrog Bleiweisa ali okrog radikalnega mizarja Regalija. Dijaki Slovenci so se zdeli meščanstvu milovanja vredni fantasti. A z letom 1861. se je začelo Slovenstvo dramiti in vstajati, V Ljubljani se je ustanovila čitalnica, zbirališče rodoljubov iz mesta in z dežele in iz vse Slo-
■ : ■ : ' .
 ii!___________
venije, in kljub prepovedi so zahajali v čitalnico tudi dijaki, v prvo sobo, namenjeno navadnim gostom. Tu so razpravljali kulturna in politična vprašanja in s svetim strahom pozdravljali prvake, ki so prihajali na večerne sestanke v drugo, gosposko sobo. Nepopisno navdušenje je budila javna slovenska beseda, slovenska pesem, slovenska igra. Nastajali so pa tudi spori z Nemci itn nemškutarji in po šentpeterskem predmestju, po tedanji Blatni vasi, sedanji Kolodvorski ulici, ali skoz Prečno ulico, kjer je imel Dežman svojo hišo, se je večkrat slišalo v poznih urah kričanje: »Don Quijotc de la Blatna vas!« V Zagrebu je
namreč izšla 1. 1862. iz peresa dr. Val. Zar nika, domačega učitelja pri baronu Rau-chu, brošura s tem imenom, naperjena proti Karlu Dežmanu.
Leta 1863. je bil tretješolec Marinko v Alojzijevišče sprejet. Tu je dobil prijetno družbo veselih tovarišev. Hišni red je odmerjal čas delu, odmoru in počitku. Kako naglo so tekle ure odmora pri igrah na dvorišču ali na vrtu! Osmo- in sedmošolci, gospodje, katerim se je nižešolec le spoštljivo bližal, so se seveda samo izprehajali in pomenkovali ali kegljali; nižešolci pa so žogo bili, po drevju plezali im telovadili. Izmed na,'živahnejših fantov je bil Marinko, Močan in gibčen se je odlikoval v vseh telesnih vajah, zdravje in zadovoljnost mu je žarelo iz rdečih lic in gosti lasje so se mu kodrali na glavi. V prešerni samozavesti je nastopal kot princeps haudegenorum, pol latinsko, pol nemško, slovenski izrazi takrat še niso bili tako pri rokah. A za telesnimi močmi niso zaostajale dušne in sošolci, pridni in nadarjeni, kakor Jeglič, Ločnikar, ki je kot bemediktinski opat umrl v Ameriki, Tonejec (kot pisatelj Samostal), Dobida, Erker, sedaj stolni župnik, Žiga Bohinec, niso tekmovali samo pri igrah, ampak tudi pri knjigah. V tretjem razredu je bil Marinko prvi, Jeglič drugi premiant, v četrtem in šestem razredu je bil prvi Fran Ločnikar, v petem, sedmem in osmem zopet Jeglič. A niso se omejevali na šolske predmete. Marinko je bral hrvaške, češke, ruske, francoske knjige; živo pa so gorela ml^da srca za vstajajoče Slovenstvo. S kakšnim hrepenenjem so čakali alojzniki Glasnika ali Cvetja iz Celovca! S kakšnim navdušenjem so brali Jurčiča! A živahno so tudi spremljali politične dogodke. Obžalovali so razprtije med Poljaki vn Rusi, ki- so leta 1863. v krvav upor izbruhnile. Danska vojna 1. 1864. sc je zdela vsem odveč, ker ni nihče prav vedel, zakaj in čemu se Avstrija bojuje. Naslednjega leta so se zbirali v Ljubljani prostovoljci, ki so sc pošilali za cesarja Maksimilijana v Mehiko. Kolikrat so marširali v glasnih trumah po Poljanah mimo Alojzijevišča na kolo-
dvor! Vsebolj pa so razgreli dijake dogodki
1.	1866., vojna z Italijani in Prusi. Lombardija, katero je bila Avstrija 1. 1859. izgubila, je bila daleč od domovine, a Beneška, za katero je sedaj šlo, je bila čisto blizu, znana, skoraj domača dežela. Nepregledne množice vojaštva so šle na Laško; krepki graničarji so taborili pri Kolizeju in plesali kolo. Nestrpno je čakalo vse poročil z bojišča. Prusov se niso tolikanj bali; zakaj tem je šel nasproti s silno vojsko slavmi poveljnik Benedek. Na Benedeka se je vse zanašalo in profesor Heinrich je v šoli na zemljevidu češke dežele kazal, kako mar-širajo Prusi ob meji gori in doli kakor brez glave in ugibljejo, kje bi bil Benedek. Benedek pa preži skrit kakor pajek, in ko razprede svoje mreže, jih bo zgrabil in razbil. Benedek, Križmanič, Henikstein so bil’ na vseh jezikih; nadvojvoda Albreht ni bil še poznan. Na deželni dvorec, tedanji Ion-tovž, so hodili ljudje brat poročil z bojišča. In prihajale so brzojavke, z Laškega jasne in ugodne in po slavni zmagi pri Kustoči 24. junija je bil vsak veselo prepričan, da je Benečija rešena. S severnega bojišča pa so dohajala poročila pozno in tako čudno zavita, da so budila neprijetne slutnje. Ka| je pomagal uspeh pri Trutnovu, kjer je Gablenz srečno odbil Pruse, ko se je pa moral kmalu zopet umakniti! In potem Nahod, Skalic, Sadova 3. julija! In zopet je šlo od ust do ust vprašanje, kdo je kriv, kdo je izdal avstrijsko vojsko. Profesor Hcin-rich vendar ni bil v zadregi. »Kultura mora zmagati,« je dejal. »Kultura zmaga vedno. Tu se ne da nič pomagati.« Majhna tolažba je bila pomorska zmaga pri Visu 2G. julija. Benečija je bila izgubljena.
Še bolj pa je zanimala dijake domača politika. Naj si so še tako dobrohotno ocenjevali domače slovstvo, v politiki so bili neizprosni in ostro so sodili Bleivveisa in Tomana. Po več dijakov skupaj si je naročilo »Slovenski Narod«, ki je 1. 1868. začel izhajati v Mariboru, in zvesto so ga čitali in natanko proučevali. Ob počitnicah pa so se prirejali sestanki, kjer so resno in važno obravnavali dnevna vprašanja. Tako
so na Bledu razvijali smele načrte, prena-	prikoračili ž njimi okrašeni v gimnazijo,
rejali svet in obsojali politično vodstvo.	Učinek je bil velik in ogenj takoj v strehi.
»Da, fantje, zdajle pa pojde,« je dobrohotno	»Čechische Swornoster-Miitzen!« je klical
pripomnil tedanji gorjanski župnik K. Te-	neki profesor. — »Nein; polnische Kon-
deschi. »Z voli nismo spravili voza naprej;	federatke,« je menil drugi; »Russische Pu-
vpreči bo treba teličke.«	delmiitzen«, zopet drugi. Sklicala se je
A tudi vzaspamim Ljubljančanom je bilo	konferenca in prevratne čepice so se pre-
treba javno pokazati, kako mladina misli	povedale. Samo doma na počitnicah so se
in čuti. Mnogo dijakov si je naročilo v Pragi	še postaivljali nekaj časa dijaki ž njimi pred
čepice s peresi in nekega lepega dne so strmečimi kmeti.	(Dalje.)
CESSSP
AJSHILOVA ORESTIJA: AGAMEMNON. fr. omerza.
(Dalje.)
Agamemnon.
O	hčerka I.ecle,;1" hiše zvesti mi čuvaj,
915 z odsotnostjo se mojo sklada g|ovor tvoj: obširen bil je namreč. Toda hvala ta primerna bi bila iz tujih ust samo.
In sploh ne delaj z mano kiot z mehkužnežem!
Za ženske to je le. Tud nisem kak barbar,
920 da v prahu pred menoj bi vpila mi v pozdrav.
Preprog mi ne razgrinjaj, to zavist rodi; bogove s takim krasom smeš častiti le.
Po pisanih preprogah smrtniku samo hoditi ni mi moči nikdar brez strahu.
925 Kot smrtnika me časti, ne pa kot boga!
Brez pisanih preprog in krasnih prtov teh se širi slave glas. Da misli dobro kdo, največji dar je božji. Tega le blagruj, ki v slolnčnem svitu sreče šel je proč od nas.
930 Če v vsem tako bom srečen, nimam nič strahu.
-Klitajmestra.
Tegd mi ne gov6ri, moja želja ni.
Agamemnon.
Spremenil mnenja nikdar svojega ne bom,
Klitajmestra.
Si mar obljubil iz strahu, da to storiš?
Agamemnon.
Jaz dobro vem, zakaj sem storil tale sklep.
Klitajmestra.
935 Kaj Priamos bi storil, ko bi zmagal on?
“ Klitajmestra, hči Tindareja in Lede.
Agamemnon.
V škrlatu prišel bi gotovo pisanem.
Klitajmestra.
Ne boj tedaj se tega, kaj bo rekel kdo.
Agamemnon.
Kar ljudstvo govori, ima veliko moč.
Klitajmestra.
Če svet zavida te, zavisti vreden si.
Agamemnon.
940 Prepirati se hočeš, to za žensko ni.
Klitajmestra.
Če srečen si, je prav, da tudi se podaš.
Agamemnon.
Želiš li tudi ti, da zmagaš v boju teni?
Klitajmestra.
Ubogaj! Zmagal boš, če rad uklčniš se.
Agamemnon.
Če torej to želiš, odveži čevelj kdo,
945 ki suženj je niogam, da stopiš lahko nanj.
(Služkinja mu odvezuje čevlje.)
Če stopim na škrlatne božje prte te, zavisti me nikar ne gleda naj oko!
Po	dragih teh	tkaninah s strahom	grem	sam6,
da	ne oskruni	noga takega krasu.
(Stopi z voza. Kaže na Kasandro.)
950 O tem dovolj naj bo! A tole tujko tu
prijavno sprejmi v hišo! Če je mil vladar, ga z milostnim očesom gleda bog z neba; saj jarma sužnosti ne nosi nihče rad.
Od	mnogega bogastva cvet je to	izbran,
955 da	vzamem ga	domov kot vojske	častni	dar.
Besedi torej tvoji jaz uklonim se
ter pojdem po škrlatu v hišo svojo zdaj.
(Agamemnon koraka počasi proti palači, za njim Klitajmestra. Služkinje spravljajo preproge. Kraljevo spremstvo odide pri stranskih vratih.)
Klitajmestra.
(Odhajaje.)
Veliko je morj6, ga li izčrpa kdo?
V obilici sc hrani sok škrlaten v njem,
960 ta vedno nov zaklad, barvilni kras oblek.
In tega so bogovi dosti dali nam; . kaj revščina se pravi, hiši znano ni.
Na tisoče preprog bi obljubila jaz,	'
če to bi bil ukazal hiši božji glas,
965 samo da duša ta bi prišla mi nazaj.
Če živ je le koren, požene brstje koj in vročim žarkom solnca brani senca pol.
Ko vrnil si se sem pod svoj domači krov, naznanjaš v zimskem mrazu gorko nam pomlad.
970 In kadar v kislem grozdu vino Zevs zori, po hiši hladen vetrič takrat že pihlja, ker zmagoslavno mož se vrnil je domov.
(Agamemnon odide v hišo. Klitajmestra na pragu.)
O	Zevs, mogočni Zevs, čuj prošenj mojih glas:
Na skrbi naj bo tvoji, kar storiti češ!
Zbor.
975 Kak6 da strašna slika ta obleta vedno mi duhd, ne skrije se očem nikoli slutnja zla?
Kaj prerokuje mi glas, ko ukazal in plačal mu nisem? 980 Zakaj pregnati se ne d£
kot vešča črna temnih sanj,
brez strahu se usede
n.a prčstol dragega sred?
Res lnarsikak že dan minul je od takrat,
985 ko zmetali so ven vrvi, da pesek skdkal je od tal: odhajal z ladjami je voj.
Zdaj vrnil se je spet domov, to priča lastno mi oko.
990 A včndar žalosten napev, prekletstva glas,
včdno mi v srcu doni, ki naučil ga nihče ni peti in manjka lire mili zvok.17 995 Src6 je tožno in ječi, sladke nima več nade.
Ne vara notranji me glas: že bliža se resnica, vse se izvrši.
V	strahu bije src6 močn6.
O	naj bo slutnja nvoja laž,
1000 ne zg6di se, bogovi vi!
Če v zdravju prevelikem lice ti cvete, dobro ni to.
Meja ni močna dovolj.
Saj sosed bolezen ne nčha kljuv*ti nikdar ob zid.
1005 Plava li srečno ti btiod?
Kmalu zadeneš ob čer skrito v m6rju.
Če del bogastva vržeš prej s tresočo r6ko iz ladje ven 1010	in	zmeriš dobro vsak lučaj,
ne pojde hiša čisto v dnio, ki polna je preveč blagi, in čoln pot6pil se ne bo.
(Odide.)
,7 »Manjka lire mili zvok.« Žalottink niso spremljali z liro, ampak s piSčalmi.
Zevs dobrotni 1015 da nam obilo darov; vsako leto polje bogato rodi: ne boj se nič, gladu ne bo.
Če zgrudi se pa kdaj v naročje smrti mož, kri pa črna
teče pred njega na tla, bo kdo li nazaj ga pričaral?
Kje je, ki dobro je znal mrtve buditi iz sna?a8 Zevs ga je kaznil hud6.
Zgled svarilni.
Če ne bi branil božji glas odkriti mi usodni glas, da naj nikar na pravim več, prehitel jezik bi srce in čuvstva svoja vsa razlil.
Zato pa v temi zdaj ječi.
Duša joka.
Upa nobenega ni, češ, nekoč vsaj dobro razvije se vse, kar dušo bolno zdaj mori.
Klitajmcstra.
(Na pragu.)
1035 Po tebe sem prišla, Kasandra, kličem te.
Naklonil ti je Zevs, da v hiši naši smeš brez jeze vfide svete vzeti z drugimi služabniki, kjer božji nam oltar stoji.
(Kasandra sc ne gane.)
No, stopi včndar z v6za, kaj ti če napuh!
1040 Še Herakles:lu je moral, kot se govori, prodan nekoč za sužnja, jesti trdi kruh.
Če vpregla te je torej sila v jarem ta, da v hiši si bogati, sreča je zatč.
A kdor je dobro žel, ko upal ni nikdar,
1045 natančen je kot ura, s sužnji sploh surov.
Pri nas imaš pa vse, kot dlobro je in prav.
Voditelj zbora.
Glej, tebi govori besede jasjie te.
V	usode tesnih zankah, reva, zdaj tičiš; boš slušala tedaj al slušala ne boš?
Klitajmcstra.
1050 Sam6 če taka ni kot lastovka'" morda, da zna le jezik svoj barbarski neumljiv, razume me ir sliši, kar svetujem ji.
”* To je Asklcpios, ki ga je kaznoval Zevs z bliskom.
Herukles, v izvirniku sin Alkmcnin. Ker jo umoril Ifita, ga jc prodal Zevs lidijski kraljici Omfali.
,0 Grkom sc je zdel barbarski t. j. vsak negrški jezik enak cvrčanju lastovk, ki ga nihče ne razume'
1020
1025
1030
Ubogaj! V teh razmerah je najboljše to.
Poslušaj jo tedaj in stopi dol z voza!
Klitajmestra.
1055 Jaz nimam časa več pred vrati stati tu.
Pri žrtveniku namreč sredi hišnih sten pripravljene stoje že ovce, klavni dar.
Saj kdo bi upal še, da radost pride la7 Če torej slušaš me, odlašaj mi nikar.
1060 Če tega ne razumeš, kar ti govorim,
pokaži vsaj z roko, če v ustih ni glasu.
(Migne z roko, a Kasandra sc nc Žane.)
Voditelj zbora.
Tolmača manjka, mislim, da ji razloži.	.
Enaka je kot zver, ki pravkar si jo ujel,
Klitajmestra.
Le naj besni in sluša trme svoje glas!
1065 Ker ravnokar je padlo mesto, dom ji drag. poprej nositi uzde znala pač ne bo, da v krvi se Doleže kljubovanje to.
Pa kaj — dovolj besed, dovolj sramu zame.
(Odide.)
(Dalje.)
 ::::::::::::::::::::::: irs^c^j)-
IZ MODERNE.
Sloviti poljski modemik, pesmik Kazi m i e r z Przervva-Tetmajer je spesnil ob sloviti Bocklinovi sliki »Otok mrtvih« nasledno ilustracijo:
Wyspa umarlych ... Nagie, strome skaly, wkolo dalekie, nieskoriezone morze, gaj cyprysowy, ciszi} skamienialy, spok6j w6d wieczny ... Bčg šmier ci pos«;pny duszoni ten grodziec zostawil ost«;pny i odwr6ciwszy twarz, odszedl w bezdrože.
I	w dlugiej lodzi o milczijcem vviošle Charon tu z brzegu biale wiezie dusze
i	w ciemne, vvazkie wwozi je zarošle mi«;dzy dwa slupy z katnienia, na kt6rych dwa lwy o glowach grožnych i ponurych patrzij na siebic — zasluchane w glusz«;.
Po krzesanicach mech si$ pnie zielo ny, cyprysy smukle nad morska glsbinij widzi( sw6j smutny ksztalt odzwierciedlony
i	nieruchome patrzij w niebo w g6rze,
DR. I. PREGELJ.
gdzie nigdy zloto nie plynie i r6že, a tylko sine ingly oblok6w ptyna.
Slohce i ksi$žyc tu si? tocz$ kolem zawsze spokojnem, zawsze jednakowein: nad w6d granafem, pod nieba popiolem, wstaji| z przepašci i schodza powoli w otchlari w martwego blasku aureoli, dlugo lšniac šwiatlem cichem i matowem.
Tu dusze cieniom podobne, milczace, snuj^i si^ biale przez ciemng zielonošč po bladych plamach, kt6re kladzie slorice; lubz wazkiclvokienkutych w skalach šciennych, patrzif po falach szklannych i bezdennych, patrzij si«; w mglista, vvieczna nieskoriezonoič.
Inne na glazach, co si«; vvznosza z wody, siadajgi z na d6l pochylona twarza.
Mijajif slorica zachody i wschody, one, w 'granacie morskich fal vvidome
i	na drzew widmie: biale, nieruchome siedzi), do glaz6w podobne, i marzn . ■.
Dusze. co serca plon^ly požarem, te, co za wiele czuty i cierpiaty; co si^ pytaly pod uczuč nadmiarem: z jakiego kruszcu twarda Boža r^ka kuje pierš ludzkg, že u ogniu nie p^ka? te w te spokojne, morskie ida skaly.
Prevod: Otok umrlih .., Gole, strme stene — vseokoli daleč neskončno morje — gaj ciprcsni, v tišini okameneli — pokoj voda večni... Bog 3mrli temni — je z dušo ta gradič zapustil osameli — in odvrnivši v stran obraz odšel v brezpotje.
In v dolgi ladji ob molčečem veslu — Haron tu z brega bele prevaža duše — v temne, ozke vodi jih gošči — med dva stebra kamenita, na katerih — dva leva z glavama groznima in mračnima — gledata nadse — poslužujoča v gluhost.
Po skalah »mah se pne zeleni — ciprese vitke nad morsko globino — vidijo svojo vitko postavo odzrcaljeno — in negibne strmijo v nebo navzgor — kjer nikdar zlato ne polje ne rože — a samo sinje megle oblakov plujejo.
Solnce in mesec se tu krečeta v krogu — povsem pokojnem, povsem enakomernem — nad temno modrino voda, pod nebes pepelom — vstajata iz prepada in zahajata počasi — v zapad, v mrtvega bleska avreoli — dolgo bleščeča sc v svetlobi tihi in motni.
Tu duše, sencam podobne, molčeče, — snivajo bele skozi temno zelenje — po bledih pegah, ki jih meče solnce; — ali pa iz ozkih oken, vdrtih v skalnate stene — gledajo po valovih steklovitih in brezdanjih, — strmijo v meglovito, večno brezkončnost.
Druge na skalah, ki se dvigajo nad vodo, — sedijo z navzdol pavešenim obrazom. — Zamujajo solnca zahode in vzhode — one, v modrini morskih valov vidne — i ob zelenju prikaznim (podobne); bele, negibne — sedijo skalam slične, in sanjajo...
Duše njih, ki so jim srca gorela žarko — U, ki so silno čutili in trpeli; — ki so izpraševali pod neizmernim čustvom; — iz katere kovine trda božja roka — kuje prsi človeške, da ne razpočijo v ognju? — Take (duše) gredo v te pokojne, morske skale.
Pesnik Tetmajer jc vidci slovito Bockli-novo sliko in jo z besedami »ilustriral«, orisal v pesmi. Povod Tetmajerjevi besedni umetnini je torej doživljaj tuje, v drugi osebnosti in snovnosti vzrastle umetnine, je pesniški izraz občutja in misli, ki jih je doživel pesnik ob slikarju. Slikarja Bock-lina odlikuje čudovita, izvirna romantika, ki se javlja v njegovih vizionamo grotesk-
nih slikah bajeslovnega ozadja in roman-tičnomitične narave. Drobec te narave je »Otok mrtvih«, ki je videti kot nekaka realistična ilustracija iz Dantejevega Č i -s t i 1 i š č a ali pa kot nekak svet iz vonji-vosti Odiseje (Kalipsojin otok). Slika diha mistično tišino smrti in je po svojih barvah realizem ekspresionista. Tetmajer je soroden umetnik. Čudovito globoko čuv-stvuje naravo, divjeromantično naravo svoje Tatre, pa tudi bujno vizionarnost svojih svetov: začarani les, zapadla jezera, tišino visokih sneženih planinskih vrhov. Ko je gledal »Otok mrtvih«, ga je v sebi doživel in se je samo toliko uklonil slikarju, da je podredil svojo domišljijo čr-težu slikarjevemu. Tako je pesem zares ilustracija (navadno ilustrira slikar pesnika!), čudovit oris barvne slike. Toda pesnikova naloga z orisom še ni bila končana. Podati je moral še komentar slike, poento svojega orisa, filozofijo slike, tako kakor jo je doumel: to je otok duš, ki so bile v življenju preveč čuvstvene. Imamo torej zanimiv zgled pesmi pred seboj, zgled, na katerem moremo proučevati način umetniškega obra-zovanja v slikarstvu in poeziji. Imamo pa tudi v pesmi zgled, kako sorodno čuvstvu-jejo v s i umetniki ene dobe, tako, da če hočeš umeti kulturni okus gotove dobe, moraš pogledati v slikarstvo tistega časa prav tako kakor v poezijo (zlasti liriko) in glasbo. Meje med poezijo, slikarstvom in glasbo sploh niso neprestopne, kar dokazuje slikar D i s r a e 1 i, ki je obenem tudi pesnik i. dr. Tetmajer je torej tudi nekak slikar, a nama dvema bo ostal pesnik, čudovit pesnik poljski, ki je poleg Kasprowicza in Žeromskega znan vsej Evropi. Njegovo pesem bi imenovala priložniško slikovno pesem. Klasična je v morju neštevilnih podobnih v svetovnem slovstvu. Pri nas imamo le manjvredne slikovne pesmi, izvzemši nekaj dobrih Medvedovih in otroških »Vrt-čevih«, Zupančičeva »Pred Bilekovim .Kropilnikom'« je bolj refleksivna balada,
Omenim naj še, da naši moderni pesniki in slikarji tekmujejo med seboj, kako bi ustvarili svoje slike v narodnem duhu in ornamentiki ljudstva (Gaspari, Smrekar, Golar). To je poteza narodnega okusa
(češko!), dočim so Tetmajer, Bocklin in pri nas Župančič bolj občečloveški, klasični v čuvstvovanju in izbiranju motivov. (Prim. grandioznost slike v že omenjeni Župančičevi »Dies irae«!)
GRUDA.	MIRAN	JARC.
V	popoldanskem brezvetriju pokrajina počiva.	Seljak z volovi trudi se po poti: voz ječe
Gozdovi, polja, v hrib prislonjene vasice,	pod goro hlodov se pomika dalje, v tla
pozdravi vdanih cerkvic, osolnčene gorice...	sta človek in žival oba zamišljena. —
v ta svet še ni dahnila težka mestna megla siva.	Povsod le gruda, gruda nema — kamor	pogled
gre.
Vsa zemlja tu je kakor duša teh ljudi: preprosta v svoji tajnostni ogromnosti, le če si čist, umeješ njeno šepetanje.
Tam v daljah za gorami mesto pa kriči in se razjeda v divji razdvojenosti — bolnik, ki lek so mu le še bolestne sanje.
 ...................................
IZ CIKLA: ORIENT. i.
O Egiptu sem sanjal sinoči, v deželi hieroglifov in mumij se je mudila moja duša, Preko Sahare je prihajalo zamolklo tuljenje leva, ko sem pogledal sfingi v oči in jo z drhtečim glasom vprašal (srce ni želelo odgovora): »Kdo si, kaj pomeniš?« In rekla je: »Večno iskanje sem, ranjena noga popotnikov in zagonetni pogled prevaranih. x
II.
Rusija, mati naša sveta, do tal, do črne zemlje se ti pripogibljemo. Le eno besedo nam reci, le za hip zdrobi pečat svojih usten in veseli bomo. Kot vzhodna čarovnica si, kot cvet, ki raste samo ob mesečini, kot jutro, ki gleda krvavo roso. Mir bodi na tvojih poljanah, mir v tvojem srcu, obilnost v tvoji nepoznani, skrivnostni duši! Ne poznamo te, ne vemo za tvoje steze, a v dnu tvoje globine se skriva beseda, ki bo nam razodeta skrivnost Jn sodba in obsodba.
OKORN JANEZ.
IU.1
Pri maši grškega meniha v Hagiji Sofiji sem bil. Stopil je iz klešč belih zidov in po 500 letih je spet dvignil kelih in daroval Vsestvarniku Vseodrešenika in klical ime Vseposvečujočega. Bili smo vsi eno; zakaj sveta Rusija je imela v posesti Rim zapada in kletev je bila vzeta od nedolžnih.
IV.
Jokaje sem prosil (kot trmast otrok): »Gospod, daj, da bomo vsi eno!« In videl sem jezero krvi in reko krvi, ki je vanj tekla, in iz krvi so se dvigala nova drevesa in do njih so vodile ceste od! štirih vetrov in od poldneva in večera. In zaječal sem: »Gospod, kaj?« In rekel mi je: »V krvi sem umil narod, ki je moj, in iz krvi se bo dvig-
1	Grki imnjo izročilo: Ko je padci Carigrad, je neki menih ravno maševal. Ko »o pridrli janičarji, je menih odšel in zid se je zaprl za njim. Ko pa pade Carigrad spet v krščanske roke, se odpre zid in menih spet jame brati sv. mašo tam, kjer jo je končal.
nilo novo življenje. Vi pa, ki stojite na štirih vetrovih sveta, obljudite pota in hitite po cestah, ki vodijo do drevesa življenja, ki ga hočem zasaditi v srcu svete Rusije!« Amen, Gospod!
V.
Na Golgoto gre narod in krvave so njegove stopinje. Ne vemo, če je prva postaja ali je deseta, ali velikonočno jutro in Oljska gora ne bosta izostala, četudi je postaja šele prva. Trnjeva je pot za narod in za vse, ki ga spremljajo. A ko pridemo na vrh, bomo kmalu odvalili kamen od groba. O bratje, da bi bil zraven, da bi le slišalo moje bedno uho o tem, da bi slišal pesem peti o rešenem in poveličanem! Strma je lestva, a vrhu nje je zlato. Veliko mašo bomo brali in epistolo bo bral sveti Pavel in evangelij bo pel sv. Janez.
VI.
Mati moja, ki vsak hip misliš name (kako bi me Ti mogla pozabiti!), misli na one svoje sinove, ki so onemogli, to so iskatelji Tvojega sina. Zaveži jim rane in pripelji jih k Njemu! Velika Prvoboriteljica bodi, o Skoroposlušnica! O Mati Pastirja, bodi mati ovčic in pošlji jim pastirjev in Pastir-
ja! Ponovi betlehemski večer in rodi Krista v srcu vzhoda, o Mati moja in Mati zašlih!
VII.
Orača čakamo, da orje zemljo črno, mastno, plodovito, in sejalca, da seje čisto seme in po večkratni setvi očisti njivo ljulke, ki jo je oče laži zasejal med pšenico! Ne gre lahko, o idealisti mladi fantje! Ne glejte proseče in obupano! Pijte Vino iz keliha Srca in jejte Kruh Življenja in z zavihanimi rokami na njivo! Ljubezen v srce, molitev v misel, duše odprte, cilj poznan!
VIII.
Skala, ki čepiš sredi Azije, kdaj se odpreš? Kdaj potrkamo na tvoj »Sezam, odpri se!« in dovedemo stotine milijonov mrtvih iz smrtne teme k svetlobi in toploti! Eno vemo, strašna nema skala Buddhe in Dalai-Lame in Konfutseja! En venec napravimo iz rož Vzhoda in Zapada in s tem vencem te ovijemo in naša boš. Zakaj v drob tvojih svetišč pelje pot skozi polovico našega srca in ta polovica mora biti naša in potem boš naša tudi ti. O srce svete Rusije, ne umri, ti ne smeš umreti, ti ne moreš umreti ne telesno pod mečem, ne duševno pod mečem svobodomiselstva. O mali, ne smeš umreti!
SKOZI DERDAP V NEGOT1N. (Konec.) IVAN DOLENEC.
11.	Samostan Bukovo.
Ko sem bil pred 12 leti v samostanu Pri-bina glava na podnožju Fruške gore, sem sc čudil, da sem videl po samostanskih hodnikih in sobah toliko posvetnih slik iz srbske zgodovine. Pri nas bi bila v samostanu precej težko mogoča >n. pr. velika slika Kosovske devojke, ki išče med mrliči in ranjenci svojega zaročenca. Bo že imel Scotus Viator prav, ko trdi, da je vpliv srbske duhovščine »nationaler, nicht religio-ser Art«. (Stran 145.)
Tudi samostan Bukovo je gojil in goji še sedaj narodne in verske ideale. Nad Ncgo-
tinom sc dviga proti zapadu zložno gričevje, na čigar pobočju sc beli lepa moderna zgradba: državna kmetijska šola, ki goji zlasti sadijarstvo in vinarstvo. Šola stoji na posestvu starodavnega samostana.
Med gosli, ki so se danes po obisku v kmetijski šoli peljali proti samostanu, sta bila poleg Trumbiča dva aktivna ministra in dva bivša mimislra predsednika. V družbi so bile tudi soproge nekaterih odličnih politikov. Arhimandrit v samostanu — ki šteje menda samo tega edinega meniha — je sprejel goste med zvonjenjem zvonov v polnem ornatu v cerkvi. Bral je najprej
kratko molitev iz knjige ter nato pozdravil »s tega svetega mesta« obiskovalca. Izrazil je svoje veselje nad tem, da obiščejo zgodovinski samostan danes prvikrat zastopniki vseh treh plemen ujedinjenega naroda. Samostan je videl že hude čase. Dostikrat so ga Turki požgali, a narod ga je vedno na movo sezidal. Leta 1912, so v njem podpisali zastopniki iSrbije, Bolgarije in Grške balkansko zvezo. (Srbski zastopnik je podpisal tudi v imenu Črnogorcev.) Ta dogodek je bil prvi korak do ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govornik se spominja »senc« vseh junakov, ki so padli v teku težkih let po omenjenem dogodku, zlasti pa hrvaških in slovenskih dobrovolj-cev med svetovno vojno, in jim zakliče: Slava! Klicu smo se na govornikov poziv odzvali tudi navzoči.
Po govoru je molil gospod arhimandrit zopet molitve, nakar se je razvila pred cerkvico neprisiljena zabava. Ob odhodu nas je presenetil naš gostitelj z izredno iznajdbo svoje gostoljubne duše: podaril mam je na ražnju pečenega celega prešička, da nam bo lajšal in slajšal dolgo vožnjo nazaj proti Belgradu.
12.	Med borilci iz Macedonije.
Ob desetih zvečer nas je zopet sprejel »Kralj Peter« v svoje udobne prostore. Ladja se je pričela pomikati po Donavi navzgor in je sopihala do Belgrada nepretrgoma 22 ur. Saj je bila baš noč med 20. in 21. junijem, najkrajša noč v letu. Preden smo prišli do Železnih vrat, je že sijal svetel dam, ki prisije tukaj gotovo kake pol ure poprej nego v Sloveniji.
Dame in nekateri gospodje so se bili porazgubili po svojih kabinah. Drugi smo bili zbrani pri mizi okrog darov, s katerimi nas je za pot založil skrbni gospod Panič, Menjavala sta se šala in resen razgovor. Posebno rad sem se pogovarjal s poslan-cim Dimitrijem čičevičem.
Mlad mož kakih 36 let; zarjaveli obraz, ki mu dobros pristoji kratka temmočrna brada, razodeva njegovo južno pokolenje.
Fin in umerjen v vsem nastopu: človek, ki je navajen več misliti nego govoriti.
Rodil se je v Prilepu, slavnem mestu kraljeviča Marka. Študiral je turško pravo na vseučilišču v Carigradu. (Predavanja so se vršila v turškem in francoskem jeziku.) Njegov zadnji namen ni bil državna služba, ampak proučiti je hotel razmere v turški državi, da tako s svojo izobrazbo podpira pravi smoter svojega življenja: borbo prot: Turkom. Prepotoval je velik del turške države — bil je tudi v Mali Aziji — govori izvrstno turški in pozna turško literaturo. »Kje ste se naučili turškega jezika?« — »2e doma v Prilepu sem znal narečje, ki ga govore tamošnji muslimani. Toda turški književni jezik se od raznih macedonskih narečij razlikuje tako, da sem imel v poznanju prilepskega narečja tako rekoč samo malo podlago, da sem se laže priučil književni turščini. Jezik je zelo bogat glede izrazov in turška literatur^ je sedaj že precej obširna im zanimiva.
Ko sem se vrnil domov, ni bilo več časa za mirno delo. Boji četašev s Turki so bili na dnevnem redu. Tudi jaz sem šel v planine in vodil svojto četo, s katero sem se leta 1912. pridružil Srbom, ki so prodirali v Macedonijo. Moja prva pot po odhodu Turkov je bila v Prilep: Ali mi še žive moji dragi? Ali mi še stoji hiša? Vse sem dobil, kakor sem bil pustil. Turki so se pri umiku v celoti viteško obnašali: z malo izjemami niso ne morili, ne požigali in ne plenili. Bili so toliko pametni, da so uvideli, da je edino, kar se da rešiti — življenje in imetje tistih muslimanov, ki bodo ostali v Mace-doniji kot podložniki krščanskih držav. To so tudi dosegli. V Prilepu se ni nobenemu Turku skrivil las, dasi bi me bilo dobro biti v turški koži, če bi bili naši vojaki na poti videli kake večje sledove turških zločinov.
Preden se je Macedonija uredila vsaj za silo, je izbruhnila svetovna vojna, katere sem se udeležil kot srbski častnik. Šel sem preko Albanije in bil vsega skupaj sedemkrat ranjen. Še sedaj imam kroglo v neposredni bližini srca, tako da mi je ne morejo izvleči. V oktobru 1918 sem prišel vdrugič
za sovražnikom v Prilep, kjer so do sedaj gospodarili Bolgari, V rokah sem imel pooblastilo, da ukrenem kot vrhovni poveljnik v mestu vse, kar se mi zdi v danem slučaju umestno. Znanci so me sprejeli nekako v zadregi in na svoja vprašanja nisem mogel dobiti določnih odgovorov. Pridem domov: oče mrtev, hiša požgana, izmed bližnjih sorodnikov mi je ostala samo sestra. Dandanes nimam dragega premoženja nego obleko, ki jo nosim na sebi. Stemnilo st mi je pred očmi, ko sem izvedel vso resnico. Zaklenil sem se v sobo in nisem 4 dni nikogar sprejel. V meni se je borila maščevalnost z odpuščanjem. Četrti dan sem sprejel mestno deputacijo, ki je v strahu čakala, kaj bo storila srbska vojska po tolikih grozodejstvih, ki so se zgodila v mestu med okupacijo. Jaz pa sem vse člane deputacije objel in poljubil. Saj vendar nismo pretrpeli nepopisnega vojnega gorja radi tega, da bi zaslepljene ljudi ubijali, ampak — da ustvarimo novo življenje.«
Ko govorim o grozotah vojne, naj omenim objektivno sodbo, ki jo je izrekel major Panič: »V vojni se dogajajo okrutnosti na vseh straneh in pri armadah vseh držav, kajti največ zavisi od posameznega poveljnika, kako je sam vzgojen in kako vzgaja svoje vojake. Vendar sem pa videl tudi ljudi iz boljših hiš, ki so se obnašali živinsko, dočim so pokazali dostikrat preprosti ljudje mnogo srčne kulture. — Bolgare jaz poznam, saj sem bil ž njimi mesece skupaj pred Odrinom. Tudi z Bolgari bi mi mogli lepo živeti skupaj, samo treba bi bilo, da postanejo Bolgari nekoliko drugačni — mi pa tudi.«
Tudi drug borec iz turške Macedonije je bil tukaj, ki pa ni deloval pred balkansko vojno s puško v roki, ampak s poukom, Poslanec Agatonovič je po poklicu zgodovinar. Ponudil se je sam za službovanje med Srbi v Turčiji in je bil, kakor rečeno, gimnazijski ravnatelj v Skoplju in Solunu. Povsod so namreč imeli Srbi svoje zasebne gimnazije pod turškim nadzor-
stvom. »Kakšno pa je bilo to turško nadzorstvo nad šolami?« — »Turško? Prepovedana je bila n. pr. v knjigah beseda .Turek' im ,turški’. Če je šolski nadzornik zapazil n. pr. v kaki učni knjigi ta izraz, nam je vse izvode dotične knjige pobral in sežgal ter nam naložil denarno kazen. Tako je nekoč dobil v učni knjigi za naravoslovje izraz .turška opica’. Zaman smo dokazovali, da je to znanstveni izraz za posebno vrsto opic in da nima nikakega ža-lilnega pomena za Turke. Sežgali so nam kakih 100 knjig.
Seveda bi mi skoro ne bili mogli poučevati n. pr. zgodovine, če bi se bili držali turških predpisov. Pomagali smo si na ta način, da smo turške uradnike podkupovali. Turški uradniki so bili slabo plačani in za denar se je dobilo vse. Pustili so nam vse učne knjige in poučevali smo lahko, kakor smo hoteli, če smo le dobro mazali.«
»Kakšna je 'bila javna varnost v Turčiji?« — »Sploh nikaka. Verujte mi, šel sem v Turčijo v prepričanju, da tam poginem. Vedno smo nosili samokres v žepu, čeprav je bilo prepovedano, in nikogar, ki ga nisem poznal, nisem pustil dalje nego na pet korakov v svojo bližino. Zlasti ni bil človek varen življenja, ako ni nosil fesa, znamenja sultanovega podanika. Jaz ga pa nisem hotel nositi.«
Baš osebe, ki so imele za seboj težko preteklost, polno dclai in žrtev za domovino, so se odlikovale po posrebni ljubeznivosti in prijaznosti in so bile najbolj oddaljene od domišljavosti in nadutosti tistih ki jih tlači napihnjenost radi del, katera so storili drugi ali katera bi storili sami, če bi bile razmere lake in take, ali katera bodo šele storili. Ljudje, ki so bili ministri in ministrski predsedniki, so bili v družbi preprosti in ljubeznivi z vsakim.
Kljub vsem trenutnim težavam z našo državo bo vendar živela doba od 1912 do 1918 v spominu potomcev kot junaška doba, si’ajna kakor spomin na kosovske junake in kraljeviča Marka.
HOMERJEVA ILIADA.	prof.	fr.	omerza.
(Dalje.)
Spev XIII.
455. To mu je rekel tedaij, in Deifobos sam je razmišljal, naj se umakne nazaj in koga velesrčnih Trojancev naj si izbere v pomoč, al sam naj poskusi se v boju.
In ko je mislil tako, se to mu je zdelo najboljše, da bi Ajneja še vzel. In šel ,'e do njega, ki v vojski zadaj brez dela je stal, ker na. Priama hud je bil vedno, da ne spoštuje ga nič, četudi junak je meid borci.
K njemu je stopil tedaj ter rekel krilate besede:
»Čuj me Trojancev vodnik, zdaj tvoja dolžnost je, Ajnejas, da se za svaka boriš, če žalost seve te kaj gane.
Torej napravi se koj in Alkatojja pojdiva branit!
Dasi le svak, kot otroka vzgojil te je v svoji palači; kajti ubil ga sedaj je Id6menevs hrabri borilec.«
468. To mu govoril tedaj in v prsih srce je razburil; strašno po boju drhteč odšel je pred Idomeneja,
Toda Idomenevs knez ni zbežal kot dete mehkužno, ampak je stail kot merjasec v gorah, ki na moč se zanaša, kadar se sliši vpitje bližajočih se lovcev veliko; v kraju samotnem stoji, na hrbtu ježe se ščetine; v ognju žarč mu oči in brusi si ostro zobovje, strastno mu bije srce, da, pse bi odpčdil in lovce: čakal tak6 je Idomenevs knez in ni se umaknil, ko je Ajnejas grozil, a prijatelje klical je drage, kje je Askdlafos knez, kje Detpiros, hrabri Afdrevs, kje je Meriones še in Antilohos, hrabri dvojici.
V	boj jih tedaj je bodril in rekel krilate besede:
»Hitro, tovariši, sčm in branite me samega tukajl Kajti zelo se bojim, ker grozi brzonogi Ajnejas,
1	ki je sila močan in v boju podira junake;
mlada mu leta oveto in z največjo močjo se ponaša.
O	da vrstnika sva vsaj, ker meni poguma ne manjka!
Stopil nasproti bi mu, naj zmagam al zmaga Ajnejas.«
487. To jim je rekel tedaj, in .vsi enodušno so zbrani njemu stopili ob stran, nasl6nLli ščite na rame.
Tam pa Ajnejas tako je klical tovariše drage, kje je Deifobos knez, kje Pariš in božji Agenor, ki so vodili Trojancem vojsk6. Ti prišli so naglo; ljudstvo za njimi je šlo, kot ovce hitijo za ovnom s paše k hladilnim voddm, ko vriska pastir od rad6sti: tak se Ajne,u sreč zasmejalo je v prsih radostno, ker so poslušali klic in ljudstvo se zbralo je v trumah.
406. Mož proti možu je zdaj krog trupla Alkatoja skočil, sulice dolge vihteč, ob prsih pa hrabrih junakov grozno donel jim je bron, ko drug je na drugega meril.
Dva sta posebno moža, ki se merita z Arejem lahko, slavni Idomenevs knez in hrabri poveljnik Ajnejas, skušala, kdk bi zadel drug drugega s kopjem brezsrčnim.
Prvi pomeril z ostjo je na Idomeneja A'nejas;
ker je pa gledal pred se, se umaknil je kopju iz brona,
sulice ost pa v zemlj6 se zabodla leteč je Ajneju,
ko jo zavihtel zaman in vrgel iz močne je roke.
Hrabri Idomenevs knez pa zadel je Ojnom&ja v trebuh, zlomil izbočen oklep, in kopje mu drob je predrlo.
V prah se je zvrnil pred njim in z dlanjo za zemljo zagrabil. Hrabri Idomenevs knez dolgosenčno je kopje potegnil ven iz mrliča sicer, ni mogel pa drugega vzeti
hkratu orožja z ramen, ker kopja branila je toča.
Ker pa pri hoji nogč mu niso zdaj bile več trdne, da bi za kopjem zdrevil al morda pred njim se umaknil, tam se na mestu boril ter branil je dneva pogina; da bi iz boje ušel, ga niso nog6 več nosile.
Stopoma šell je nazaj, kar kopje zagnal je bleščeče močni Deifobos nanj, ker mu vedno koval je osveto.
Toda pogodil ga ni, a zadel je Askalafa s kopjem, ki je bil Arejev sin, in kopje predrlo je ramo.
V prah se je zvrnil pred njim in z dlanjo za zemljo zagrabil.
521. Ares pa vedel do zdaj ni divje rjoveči in močni,
da mu otrok je ubit v pregroznem bil bojnem vrvenju, ker na Olimpu sedel pod zlatim je nizom oblakov, kakor ukazal je Zevs, ^kjer drugi so tudi bogovi zbrani sedeli mirn6, posegati v boj jih ni pustil.
526. Mož proti možu je zdaj krog trupla Alkatoja skočil.
Močni Deifobos šlem je Askalafu z glave potegnil; hrabri Meriones knez, ki meri se z Arejem urnim, skočil naid njega je koj in s kopjem v rok6 ga udaril, šilem pa z visoko cevjo iz rok zažvenčal je na zemljo.
Znova zapodil se nanj je Meriones hrabri kot jastreb,
sulico močno takoj potegnil nazaj iz nadlakta
ter se k tovarišem spet predragim umaknil previdno.
V tem pa Deifoba brat objel je Polites z rokama 'ter ga odvedel nazaj iz grozno hrumečega boja, dokler ni h konjem dospel, ki zadaj so stali za vojsko, nanje pa pazil voznik pri krasno bleščečem je vozu.
Stokal je, sopel težko, ko peljali ga k mestu so konji, tekla na zemljo je kri iz ravnokar ranjene roke.
540. Drugi ostali so tam in grozno nastalo je vpitje.
Sina Kaletorja zdaj Alarija napal je Ajnejas, kopje zadrl mu v vrat, ko stal je k njemu obrnjen.
Glavo je nagnil na stran, z njim padla sta ščit in čelada.
Koj ga objela je smrt, ki jemlje junakom življenje.
Ko se pa Toon obrnil je proč pred Antilohom paznim, s kopjem zagnal se je nanj, prerezal popolnoma žilo, ki se po hrbtu navzgor pretaka do tilnika duilje.
To je prerezal tedaj, in v prah se nazaj je prevrnil, roki obe razprostrti držeč do tovarišev dragih.
Skočil Antilohos tja in jemal mu z ramen je opravo, hkratu pa gledal okrog, ker kopja metali 1 rojanci v ščit od vseh so strani, ki v blesku se jasnem je svetil, nežne pa kože nihčž ni ranil mu z bronom brezsrčnim; ker ga je branil pred njim bog zemljo tresoči Posejdon, varen je Nestorjev sin, naj se usuje kopja kot toče.
Nikdar sovragov ni prost, da, sredi med njimi razsaja, kopje ni mirno nikdir, brez nehanja vedno ga suče, vedno vihti ga v rokih in v srcu le to premišljuje, naj ga li vrže v kogd al spriine naij z njim se od blizu.
560. Adamas Asijev sin ga je videl, kak meri med vojsko;
nanj se je torej zagnal in skušal, da z ostrim mu bronom sredi predrl bi ščit, temnolasi Posejdon pa kopju zlomil ostrino je prej, ker ni mu privoščil življenja. Sulice ostre mu pol je v Antiloha ščitu ostalo kakor obžgan dolg kol, drug del je obležal na zemlji,
K drugom se spet je umikal nazaj, da uide usodi.
Ko pa odhajal je preč, ga zadel je Meriones s kopjem sredi med popek in snam, kjer najbolj boleče so rane, kolikor Ares zada jih bednim ljudem umrljivim.
Sem ga je torej zadel, da pal je za kopjem v telesu in drgetal kot bik, ki v temnih gorah ga pastirji zvežejo trdno z vrvmi ter vlečejo, dasi se brani: tak je zadet drgetal, a malo le časa, ne dolgo, dokler Meriones knez ni prišel in spet iz telesa kopje potegnil ostr6. In oči mu zakrila je tema.
Pravica pa je svetla luč
že v hiSi, kjer se dira kadi. (Agarn. 773—774).
567. Helenos stopil naprej in Deipiru v sence zabodel trakijski velik je meč in zbil mu raz glavo čelado.
Daleč skočila je v stran in neki pogumen Ahajec
brž jo pobral je od tal, ko se k nogam trkljala je borcev.
Temna olijcln ga noč in zakrila oči je za vedno.
581. Žalost obšla je zato veleglasnega zdaj Menela;'a;
Helenu hrabremu koj, ki locenj napenjul je loka, sulico ostro vihteč je stopil grozeče nasproti.
Skup sta skočila oba, vsak meril je s svojim orožjem, eden pripravljal si lok, a drugi nabrušeno kopje.
Priamov sin ga nato pogrtdil je v prsi s puščico,
namreč oklepa obok, odskočilo pa kopje je bridko.
Kot črnokožen fižol al grah po velikem gumnišču semtertja skače okrog, ko zdrkne s široke vejače; veter podi ga močan in krepka sejavčeva roka: tak od oklepa tedaj Menelaja slovitega borca proč je daleč nazaj odskočila puščica prebridka.
Toda Atrejev ga sin veleglasni junak Menelaos v tem je pogodil v roko, ki lok mu držala je gladek. Bronasto kopje mu koj predrlo rok6 je ob loku.
K drugom se spet je umikal nazaj, da uide usodi; roko je spustil ob stran, po tleh se pa vleklo je kopje.
To velesrčni junak je Agenor potegnil iz roke, ki jo obvezal potem je s trakom spletenim iz prače; nosil jo namreč vsekdar za ljudstev pastirja je strežnik.
601. Skočil Pejsandros je zdaj k Menelaju slovitemu borcu; toda v pogubno ga smrt je kruta peljala usoda, da ga uničil boš ti, Menelaos, v pregroznem vrvenju.
Ko pa nasproti gredoč s>ta do istega kraja dospela, ni Menelaos zadel in sulica proč je krenila; v tem Menelaja pa v ščit zadal je junaški Pejsandros, vendar ga bronasta ost ni mogla predreti docela, branil široki je ščit, in se kopje je strlo v ročaju.
Upal na zmago je že in v veselju srce je zaplalo.
Zdaj Menelaos potegnil pa meč je s srebrnimi žeblji in na Pejsandra zdrevil, ki vzel je spod ščita sekiro lepo iz dobre medi, s toporiščem pa močnim iz oljke, dolgim in gladkim lep6. Drug drugemu tak sta grozila. Locenj čelade zadel gostožime Pejsandros je hrabri, kjer je na šlemu bil čop, Menelaos pa v čelo nad nosom kopje je ostro zagnal, da zdr6bil kosti je na mestu, v prah pa krvaive oči mu padle so hkratu na. zemljo. Padel in zvil se je znak. Zdaj z n6go na prsi je stčpil, z rame opravo mu snel, zaklical veselo ter rekel:
»Ladje danajske tako vsaj zbili si boste iz glave, grdi trojanski napuh, ki sit ni boja nikolil To vam je vedno le mar, da druge grd6 sramotite, kot ste ravnali z menoj, nesramne vi psice, hudobne! Zevsa	ni bilo vas strah	in	jeze njegove	usodne,
njega,	ki goste časti in	mesto vam kdaj	bo razrušil.
Mlado mi vzeli žen6 in mnogo odvedli imetja smelo ste z doma mi vi, ko prej vas lepo je gostila.
Zdaj bi pa radi že spet nam v ladje plujoče po morju vrgli poguben požar in hrabre Ahajce pobili.
Dasi hlepite po tem, odnehali boste od boja.
Zevs, če je tvoja modrost, koi pravijo, večja od drugih kar je	ljudi in bogov, in	od	tebe vse tole	izhaja,
kak da naklonjen si ti tem	divjim ljudem	in ošabnim,
ljubiš Trojancev napuh, ki jih trma je sama in zloba, siti pa boja nikddr, ki vsak ga enako občutil Vsega postaneš pač sit, še spanja cel6 in ljubezni, sladkega petja dovolj in krasnegia plesa je kmalu, česar še bolj si želiš, da nagnjenju srca ustrežeš, kakor krvavi je boj, pa siti ga niso Trojanci.«
640. To je govoril in vzel je krvavo opravo s telesa ter ga tovarišem dal Menelaos brezgrajni borilec, sam pa odšel je nazaj, med prve se vrste pomešal.
643. Kralja Pilajmena sin Harpalion zdaj je priskočil,
ki je z očetom prišel predragim borit se pred Trojo, ni se pa vrnil domov v preljubo očetno deželo.
Sina Atreja tedaj zadel je v sredino od ščita* vendar ga bronasta ost ni mogla predreti docela,
K drugom se spet je umikal nazaj, da uide usodi, pazno okoli gledeč, da kdo ne oprasne mu kože.
Ko pa odhajaj je proč, je Meriones sprožil puščico; v zadnjico desno uprav ga zadel je, puščica pa ostra tik ob mehurju naprej se je spet prikaz&la pod kostjo. Zgrudil se mrtev na tla in v rokah tovarišev dragih dušo izdihnil je koj. Kot črv je bil stegnjen na zemlji, črna pa tekla je kri in namakala zemljo iz rane.
Krog so stopili takoj Paflagonci nato velesrčni ter položili na voz in peljali ga v Ilion sveti, oče pa solznih oči je za žalostnim stopal sprevodom; dasi je padel mu sin, ni nihče dobil mu osvete.
(Dalje.)
ESSE:::::::"::::""::
PET VELESIL.
Katrica je pospravljala sobo.
Odprla je okno, poškropila tla z vodo in pomela. Iztcpla je naslanjače in preproge, da sc je valil prah v gostih meglah na vse strani. In zdaj je vzela brisačo in hodila po sobi. Vsako nogo pri stolu, vsako knjigo v predalih je pogladila skrbna roka.
Ko je bilo vse v redu, je zaprla okna in odšla.
V	tem trenutku prileti silmo nepomemben dečak iz zraka in sc usede na vogel mahagonijeve mize. Bil jc tako neznansko majčken, da bi ga ne mogel nihče odkriti s samim prostim očesom. Če bi ga pa opar zoval s povečalom, je bil podoben navadni vejici pred odvisnim stavkom, A četudi je bil majhen, je bil vendar trdoživ naš dečko.
Na mestu, kamor jc bil priletel, je obležal in se ni ganil; tudi ni dal od sebe najmanjšega glaska, sploh se je obnašal, kot da sc nc zmeni za ves svet. Da je prišel veter, bi ga bil odnesel. A vetra ni balo in dečko sc je lahko šopiril.
Kmalu nato se prikopica še eden in uleže poleg prvega. Bil je prav tako majhen, a videti prav tako žilav. Z mikroskopom pa sc jc lahko videlo, da jc bil na
FR, PENGOV.
enem koncu debelejši nego na drugem, tako da je bil podoben majhnemu batu.
»Sluga!« zakliče tujcu prvi.
»Sluga pokoren!« mu odvrne drugi.
Molčala sta za trenutek. Po samozavestnem glasu sta spoznala drug drugega kot člana plemenitih družin; zato sta tudi vedela, da pride vse drugo samo od sebe.
»Presneto suho je tukajle,« prične zdaj drugi.
»Popolnoma vaših nazorov sem,« odvrne prvi. »Taka suša je, da moram v kratkem umreti, ako se ne obrne vreme na vlažno.«
»Vrlo mi je žal, da moram to slišati «
»Hvala vam za sočutje, čast ml je, d;t smem umreti v tako odlični družbi.«
»Preveč ste ljubez/nivi,« reče drugi. »Morda mi dovolite, da se predstavim, ko ni nikogar v bližini, ki bi mogel to storiti. Ime mi je d a v i č e n bacil.«
»Izredno me veseli, da se morem seznaniti z vami osebno,« odvrne prvi. »Vaše ime mi jc seveda že davno znano. Morda poznate tudi vi moje. Pišem se za k o -lernega bacila.«
»A, vi ste torej slavni kolerni bacil!«
»Slaven gori, slaven doli! — A kdo spet prihaja sem?«
Še en tovariš je pristrmoglavil iz zraka in se ulegel poleg njiju. Bil je njima iste velikosti, a okorel kot neotesan kol. Videti je bil tako trdoživ, da sta takoj spoznala, da mora biti iz sorodne družine. —
»Ravno sva se pritoževala, da je tukaj precej suho,« pozdravi kolemi bacil in se prikloni.
»Gotovo imata prav,« se vtakne novinec v besedo. »Toda jaz se ne menim za to. Jaz prenesem tudi sušo, kolikor časa je treba. Krstili so me za jetičnega bacila.«
»Zelo me veseli. Jaz sem kolerni bacil in tale gospod tukaj je davičen bacil.«
»A! Potem pa lahko računam, da kaj pokramljamo to urico, dokler sedim tukaj brez dela.«
»Ravnokar sva se pogovarjala o slavi kolernega bacila,« pravi davični bacil.
»Škoda vsake besede o tem,« ga prekine slavljenec. »Moja slava je šla neprestano navzdol, odkar so me odkrili.«
»Žalostno, pa resnično,« vzdihne davični bacil. »Meni se je godilo prav tako.«
»I meni nič bolje,« je zastokal jetični bacil.
»Ta prebita povečala so vsega kriva,« je zaklical kolerni bacil. »Zlobni ljudje nas iziaknejo, pa naj se še tako dobro skrivamo. In potem se bore proti nam do skrajnosti.«	'
»Treba se je pač braniti,« tolaži davični bacil. »Ako dobro pazimo, se že prebijemo. Najvažnejše je to, da smo sprva kolikor mogoče mirni; kadar pa dobimo dovolj tovarišev, tedaj se spravimo med ljudi in jih podavimo. Čemu pa nosimo svoja imena?«
»Jaz opravljam rad vse kolikor mogoče mirno,« prične jetični bacil. »Kolikor vem, se nikakor ne mudi tako zelo. Treba se je lepo naseliti v človeku, se širiti kakor jež v jaz.bini in potem gre vse samo od sebe, brez šuma. Ljudje k večjemu nekoliko po-kašljujejo, sicer pa hodijo vdano okoli kot bleda smrt, ki jo imajo zapisano na obrazih.«
»Mirnost se meni ne prilega,« poroča kolerni bacil. »Jaz najrajši privršim nad ljudi kot nevihta. V starih časih sem bil velesila. Za človeštvo sem bil nekaj groznega, zagonetnega. Imeli so me za kazen božjo za svoje grehe in so me pustili, da sem besnel, kolikor se mi je ljubilo. Pobijal sem jih kot muhe in ležali so nepokopani po hišah in poljih in cestah. Pijančevali so ob takih časih, da se Bogu usmili, in moje delo z njimi je bilo še lažje. Skrival sem se po njihovih gnojiščih, ki so ležala vsepovsodi; in ko so mislili, da je z menoj pri koncu, sem se prihodnjo pomlad pojavil znova in pustošil deželo. Nekoč sem celo ustavil vojsko: pomoril sem krat-komalo vse vojake.«
»Vem, o vem...,« je kimal davični bacil.
»Slavna je vaša zgodovina,« zakliče jetični bacil. »Jaz sem bil vedno le bolj za ■mir, vendar sem pa tudi dosegel to in ono. Ohranil sem se v družinah od roda do roda in postal prav domač v njih. Seveda, tajiti pa ne morem, da gredo dobri dnevi tudi pri meni h koncu. Povsodi zidajo zdravilišča ter mi mečejo na vse mogoče načine polena pred noge.«
»Zares, slabo je danes,« potrjuje kolerni bacil. »Ljudje vse preveč gledajo na snago Če se spravim v kakega človeka, halo, takoj ti ga vtaknejo v bolnišnico in ga zapro vsemu svetu, tako da ne morem naprej. Čemu ta vražja osamitev? In potem tiste dragocene kanalizacije po mestih ter velikanski stroški za svežo vodo! In če se naselim nekoliko oblastneje na drugi polovici zemeljske oble, bodisi v Aziji ali Ameriki, takoj gre blebetal o tem ljudstvu tukaj v Evropi njihov strupeni brzojav. Nato pa natisnejo vse te čenčanje njihovi zoprni časopisi in 24 ur pozneje ve ves svet, kje je kolera.«
»Da, žalostno je na svetu,« pritrjuje jetični bacil. Odkar nastavljajo po vseh kotih snažne pljuvalnike, posebno pa odkar se ljudje, ki imajo opraviti z jetičnimi bolniki, umivajo s karbolovo kislino, lizolom
in podobnimi ostudnimi kemičnimi bedarijami .., kar slabo mi prihaja, ko se spomnim na to!«
Tudi davični bacil je istih misli: »Z nami gre navzdol. Saj so postali že najbolj omikani ljudje tako fanatični naši nasprotniki, da zahtevajo od mladih dijakov po šolah, da si na vso moč natančno vtisnejo v spomin in glavo poglavje .Človek v boju zoper bakterije’, Ali je potem kaj čudnega, če tako vzgojeno ljudstvo misli le na naše pogubljenje?«
Nekaj časa je vladal turoben molk, vsak bacil je bil zatopljen v svoje nezgode. Nato pa se oglasi kolerni bacil:
»Najbolj me pa grize to, da nas premaguje človek, ta revna stvarca.«
»On si ne da veliko norca delati iz sebe.«
»Bog ve, da ne.«
»In vendar je neovržna resnica, da smo mi bacili in naši sorodniki bakteriji, spi-rili, vibrijoni in kar je še drugih takih veljakov, najpopolnejša bitja na zemlji,« nadaljuje kolerni bacil. »Človek in vse tako-zvane višje živali in rastline so silno smešna bitja, če jih opazuješ. Sebe in druge prepričujejo, da so zelo visoko napredovali, v resnici pa zapravijo tri četrtine svojega življenja s samimi norčijami.«
»Čim večje so živali, toliko bolj so smešne. Človek je pa med vsemi najbolj smešen.«
»Kajneda?« nadaljuje kolerni bacil.. »Vzemite na primer razmnoževanje! Ne vem sicer, kako je v tem oziru pri vaju, gospoda; slutim pa, da se obnašata tako kot jaz in druga razumna bitja.«
»Jaz sc delim.«
»Jaz tudi.«
»Samo ob sebi umljivo,« kima kolerni bacil in se nalahno priklanja. »Niti za trenutek nisem mislil kaj drugega o vaju. Mi pač raslemo in sc preščipnemo čez sredo. Zopet rastemo in zopet gremo na dvoje, in tako naprej brez konca. V enem dnevu nastanejo milijoni iz vsakega izmed nas. Toda ljudje ne morejo posnemati te tako
enostavne in naravne zgodbe. Pri njih je treba vselej dveh, očeta in matere, ako hočejo imeti otroke.«
»Nerazumljivo!«
»Brezmiselno!«
»In kakšni so ti otroci, ki nastajajo na tak nenaraven način!« zakliče kolerni bacil. »Prvič mine grozno veliko časa, preden sploh pridejo na svet. Potem so najslabot-nejše stvarce, ki si jih le morete misliti in popolnoma nezmožni, da bi skrbeli sami zase. Treba jih je imeti v posebnem gnezdu, v zibelki, treba jih pitati, negovati, vzgajati z vso skrbjo in ljubeznijo. Ljudje dobijo vselej le po eno dete. Če prideta na svet dva hkratu, denejo ju že v časnik. Ravno tako čudno kot pri rojstvu se godi tudi pri smrti človekovi. Kakšne komedije uganjajo, kadar kdo umrje! Jokajo in žalujejo, ko ga polože med mnogimi ceremonijami v zemljo----------No, nemara je celo smeš-
no od mene, da si vaju drznem (nadlegovati s takimi neslanostmi. Toda oprostita: najstarejši sem izmed nas in poznam človeka do zadnje dlačice. Posebno velikokrat sem se že udeležil njihovega pogreba. Ha, ha, ha!«
»Hi, hi, hi!«
»Ho, ho, ho!«
»Smo pa mi že drugačni tički,« nadaljuje kolerni bacil. »Kadar umrjemo, tedaj pač umrjemo. Proč je z nami in zginemo brez mnogega besedičenja in pogrebnega ro pota. Samega sebe lahko navedem za zgled. Ni mi mogoče živeti na suhem dalje kot tri dni. Danes je moj tretji dan. Vse je odvisno od tega, če vstopi jutri Katrica v sobo s suho ali z mokro brisalko... to pomeni zame smrt ali življenje. Toda ali zaradi tega stočem? Ali zbiram zato svoje sorodnike okoli smrtne postelje?«
»Popolnoma prav imate,« mu pritrjuje jetični bacil.
»Kakor z duše ste mi govorili,« pritrkava tudi davični bacil.
»Nak, ti dobri ljudje so res uboge pare,« poroča še naprej kolerni bacil, »Le pomi-
slita, koliko časa so potrebovali .preden so nas odkrili. Tisočletja so se bavili z malovrednimi stvarmi, ki so brez pomena. Imeli so vojske z levi in tigri, s kačami, krokodili, sloni in drugimi neznatnimi bitji. In ko so jih ukrotili, so proglasili sebe za gospodarja sveta, za krono stvarjenja! O nas niso vedeli ničesar; njihove izborne oči nas
ZNAMENITA URA.
Kaj podobnega nisem doživel ne prej ne pozneje; hipoma, se mi je zdelo, sem se sesedel v čisto majhnega pritlikavca. Ko sem se zavedel, sem stal pred ogromnim pročeljem stras-burške stolnice — Munstra. Strmel sem v to mogočnost umetnin, občudoval sem zlasti troje veličastnih vhodov, ki so se mi zdeli vse pre-vzvišeni, da bi stopil tu skozi v cerkev. Šele čez dolgo časa sem se tatinski splazil skozi skrita stranska vrata, pričakujoč novih razočaranj. Ko sem taval plah in ves prevzet po teh ogromnih prostorih, je rezko usekal v tihi mrak jasen, srebrnočist glas zvonca ure ter se razlegel pod mogočne svode prazne cerkve. Zdanilo se mi je: strasburška ura! Kristus, Smrt, apostoli, oslepljeni urar..., zaplesalo mi je v glavi ko pravljica iz davnih dni.
Mar je vse to res? — Res; in več ko to je res, zato poslušaj, povem ti vse po resnici in pravici.
Enajst je bila proč, ko sem stopil z drugimi potniki vred v dosti prostorno od vseh strani z visokim železjem obdano stransko kapelo na južni strani prečne ladje. Kakor mogočen, visok oltar je stala pred nami v železni ograji
—	svetovno znana, otroku in učenjaku dragocena astronomska ura. Na prvi pogled ti vsa zgradba razpade v dva dela: močan, precej visoki (do 4 m) oltarni mizi podoben podstav in stolpa, ki se dvigata nad njim; več;i stolp stoji sredi podstava in je poln zanimivosti, tako da njegovega manjšega tovariša z lesenim petelinom na vrhu skoro ne opaziš; na desni strani pa se simetrično manjšemu stolpu vijejo polžaste stopnice. Kaj naj gledam, kaj opazujem? Ogromne številnice, nešteto kazalcev, številke in znamenja, ki jih kar mrgoli, kolesje, koledarje, razne sohe in slike? Skoro neprijetno d6 člo>veku pogled na vso to pestrost, kjer se prepleta najličnejša umetnina z najza-ntetunejšim mehanizmom. Pojdiva po vrsti.
niso opazile, njih premeteni možgani nas niso mogli uganiti, njih ostro orožje nas ni moglo zadeti.«
»Toda zdaj nas poznajo,« ugovarja da-vični bacil,
»Oh, seveda!« zdihuje jetični bacil.
»Da, sedaj nas žal poznajo,« pritrdi ko-lerni bacil.	(Konec.)
Vso to mnogoličnost si porazdeliva: najprej si ogledava simboliške, premakljive sohe, potem se poglobiva v znanstvene dele ure, njena astronomska in koledarska čuda; končno pogledava še okraske in se pogovoriva o zgodovini ter zgraditelju te ure.
1.	Simboliška rezbarija.
Nad veliko števnico sredi podstava (gl. sl. 1, štev. 9, 10, 11) vidiš odprtino (štev, 1); kakor kaka široka vratca ti odpira pogled v notranjost. P«a kdo je to, ki se tako mogočno pelje mimo po oblakih, sedeč na vozu vpreženem v strele? Jupiter bo to, saj je četrtek, loviš dies — frc. j e u d i, it. g i o v e d i. Drugi dan, v petek, so peljali ptički mimo Venero, Veneris dies = frc. ven-d r e d i, it. v e n e r d i. V soboto se je peljal mimo Saturn (francoski izraz s a m e d i ;e vzet iz cerkvenega označevanja dni 'sim-bati dies, prim. starocerkvenoslov, sobota, kjer imaš tudi nosni m b namesto klasičnega b b v s a b b a t u m, gr. cotjJdatsv, odkoder izhaja n. pr. it. s a b a t o). V nedeljo sta brzda mimo iskra konjiča z Apolonom, solnčnim bogom (tudi pri tem dnevu sc je uveljavila cerkvena terminologija tako v frc. d i -m a n c h e = dies dominica kakor v it. domenica iz dominica; primeri pa nemški Sonntag). Divji kozel nam je pripeljal v ponedeljek Diano, boginjo lova in lune, vsled česar so jo imenovali tudi Luna, L u n a c dies = frc. 1 u n d i , it. 1 u n e d i. 7.0 njim se je pripodil v torek divji Mars, Martis dies = frc. m a r d i, it. m a r -ledi. Dva psa sta nam pripeljala končno še M er kurija, bila je sreda, M ere uri i d i e s = frc. m e r c r e d i, it. mercoledi, nastalo iz *m ercoredi, — Videli smo pol Olimpa, preživeli celi teden.1
1 To poimenovanje dni v tednu temelji v Pio-lomejevem (Jeocentričnem (ozemskem) sestavu, v katerem so si sledili okrog zemlje se vrteči pla-
C
^ o Ro© o B ° I ° Ž
iJ
*
Malo više, na robu podstava, sedita na obeh straneh manjše črne števnice dva angela (2, 3). Oni na levi drži v eni roki zvonec, v drugi ima kladivce. Njegov tovariš pa drži v roki peščeno uro. Pustimo ju za sedaj in stopimo v zgornji del srednjega stolpa, ki se kakor okrogli stolpiči srednjeveških gradov sili v ospredje. Srednji del je odprt; pregrajen je v dvoje nadstropij, tako da napravlja vtis dvonadstropnega balkončka. V spodnjem nadstropju stoji v ozadju na vzvišenem prostoru med dvema zvoncema s koso v levi, s kostjo v desni roki Nj. Vel. Smrt (5). Nad njo, v drugem nadstropju, pa kraljuje Življenje — od mrtvih vstali Kristus.
Na vse to nas je že opozoril ponositi »Švicar« v francoskem in nemškem jeziku, ko je dvignil angel na levi strani (2) kladivce ter udaril ob zvonec četrt na poldne. Točno ob istem času pa se je prikazal v prvem nadstropju otrok (4); s trsom ovitim z bršljanom je udaril po zvoncu ob levi strani Smrti, da je zabrnel malo terco niže angelu v odgovor. Potem je odbrzel dalje — Smrt se ni zmenila zanj.
Mogočni »Švicar« je govoril dalje svoje dobro naučene razlage, ki so od večnega ponavljanja že do presedanja oguljene — mi smo čukali novih dogodkov. Poli poldne. Angelček je zopet dvignil kladivce, na balkonu v prvem nadstropju se je z lokom čez pleča in puščico v roki pojavil brhek mladenič (4). Stopil je k zvoncu, odgovoril angelu s puščico ter odšel
1	udi zanj se smrt ni zmenila. Ob tri četrt se jc pokazal dozorel mož (4) v vojaški obleki in in z golim mečem v roki odgovoril angelu. Šel je mimo Smrti — pustila ga je v miru.
Poldne — trenutek našega pričakovanja. Zgovorni »Švicar« je že davno utihnil, ker ga nihče ni poslušal. Naša pozornost se je zgo-ščevala, da do dna zajamemo vse dogodke; misel je gosto razprejala mreže, da se močno oplodi ob bogatem trenutku. Angel je dvignil kladivce, starček (4) mu jc prišel odgovarjat. Ko je angelu zabrnel zvonček četrtič pod kladivcem, je njegov tovariš (3) hipoma obrnil peščeno uro, v kateri sc točno v eni uri prelije ves pesek iz zgornjega v spodnji del. Starček je četrtič zavihtel svojo bergljo, ko Se jc zgenila Smrt, dvignila z desnico kost ter neizprosno udarila ob zvonec — ura je potekla, končano jc življenje. Mimo na« je šlo življenje, zdaj Smrt razbija, tolče, bije — bije zadnjo
neti: Luna, Merkur, Venera, Solnce, Mars, Jupiter in Salurn, ki so jih potem po heptagramu (podoben lik kakor pentagram ali slov. m6ral) razdelili na posamezne dni v tednu. Uran-a ie odkril Sele Her-»chel 1781, Neptuna pa neodvisno drug od drugega Adams (1846) in Leverrler (1847) potom računov.
uro. — Naši resni pogledi so splavali v drugo nadstropje. Smrt je opravila svoj strašni posel, nastopilo je Življenje — Kristus v svojem veličastvu. Prikazal se je sv. Peter (6), prišel prav pred Kristusa, se obrnil proti Njemu ter se mu poklonil. Kristus ga je blagoslovil. Sv, Peter je odšel, da se umakne svojim enajstim tovarišem, ki so prihajali zla njim, da se poklonijo Kristusu Zveličarju sveta in prejmejo njegov blagoslov. — Ko je odhajal drugi apostol, so naše oči obtičale na lesenem petelinu (7) vrhu levega stolpiča. Zaplahutal je s krili, pomlajal z repom, stegnil vrat in glavo ter zapel, kakor da je živ. Trikrat nas je tako iz-nenadil. Zadnji apostol je izginil, petelinji krik se je razlegel pod vitke svode in bilo je zopet vse tiho in mirno. Ura je šla mirno naprej, v stoglavi množici pa je vladala grobna tišina. Zlezli smo sami vase, ugnetali smo večnost v čas ter raztezali čas v večnost; petelin nam je posredoval ter pomagal reševati veliki problem časia in večnosti: Čujte in molite.,. Vsi smo imeli dela dovolj, Le stasiti »Švicar« je hotel pokazati prisotnost duha, da se ne da motiti od takih »vsakdanjosti« ter nas s po-
milovalnim nasmeškom in oguljeno besedo predramil, ko mam je rekel hladno: »Cest fini
—	končano' je!«
Vem, celo kopico vprašanj imaš že pripravljenih, da me obsuješ z njimi. Povem ti le še to, da je petelin 1 m visok, povem ti, da ni petelin pel, kakor sem izvedel pozneje, ampak je za to petje poseben strojček vrhu ure, povem ti, da človek ponoči spi, vsled česar tudi naše osebe delujejo le od šestih zjutraj do šestih zvečer, da pa Smrt deluje noč in dan.
(Dalje.)
UGANKE IZ ŽIVALSTVA.
(Po Zell-u. — P. P.)
3.	Zakaj kričč nekatere živali, kadar so v nevarnosti?
Rekel bo kdo: »To pride vsled strahu, ki ga ima žival pred napadalcem.« Toda, zakaj samo nekatere živali krič6, druge pa ne? N. pr. zajec kriči, kadar ga napade kuna ali jastreb. Slon rjove, kadar je napaden. Bivol tuli. Zebra in divji konj pa nikdar ne kričita v nevarnosti, Žirafa ravno tako ne,
Opazujmo, kaj nekatere živali s kričanjem dosežejo, in spoznali bomo namen, ki ga je imel Stvarnik, da jim je to navado vcepil. Lovci pripovedujejo, da so že večkrat, ko je zajec zakričal, prihiteli na mesto in pobili kuno, ki ga je davila. Med tem pa, ko so se mudili s kuno, je zajec odnesel pete. Ali ni imelo vpitje zajčevo svojega namena, ki ga je tudi doseglo? Drugič se je zgodilo, cta je bil napadalec jastreb. Zajec kriči. V bližini so bile vrane, ki so na kričanje priletele, češ: Tukaj bo nekaj za naš kljun. Zagledale pa so jastreba, svojega sovražnika. Alo, začelo se je kvakanje in obletavanje, da se jastreb mahoma ni več čutil varnega in jo je odkuril. Zajec — če ni bil prehudo ranjen — pa tudi. Ko bi bil revež molčal, bi ne bilo vran rešiteljic. Vrana sicer ni imela namena, da bi zajca rešila, a rešila ga je slučajno vendarle. Rekli bomo torej: Kričanje napadene živali pomeni toliko kot: »V nevarnosti sem! Rešite me!« Isto lahko trdimo o bivolu, o slonu in drugih živalih, ki v čredah žive. Ko zaslišijo tovariši glas na pomoč, pridero vsi na eno mesto in oproste napadenega tovariša. Pri divjem konju in žirafi pa je to drugače. Narava jima je dala urne nege; njihova rešitev je v begu. Zato se žirafe, ko je ena napadena, spuste vse druge v tek. Bilo bi torej brez pomena, da bi kričala; ker žirafa žirafi ne bo pomagala, druga žival pa tudi ne, ker njen napadalec je le lev in nad leva ne bo šla nobena druga žival.
Kako pametno in kako umetno je res vse to urejeno. Žival sama nima pameti in kriči
le iz nagona; a v tem kričanju se razodeva pamet Onega, ki je žival ustvaril.
4.	Zakaj žive nekatere živali v skupinah, druge posamez?
Med domačimi živalmi, ki druščino ljubijo, so zlasti: konj, govedo, ovca, koza, kokoš... Med divjimi: slon, opica, divja koza, srna, antilopa itd. Konj n. pr. v dvoje vprežen vleče mnogo bolj z veseljem in si da marsikaj dopovedati; samemu je dolgčas, je boječ in se mnogo poprej splaši. Med divjimi živalmi v naših krajih sta le dve, ki ljubita samoto. To sta jazbec in krt. Kaj je temu vzrok? Preglejmo njihovo življenje in videli bomo, da živita v takih razmerah, da jima močnejši sovražniki ne morejo blizu; zato se lahko zaneseta vsak sam nase, in ni treba, da bi si iskala zaveznikov med svojimi tovariši.
Jazbec napravi luknjo, do katere vodijo štirje ali še več rovov. Navadno mu en rov služi za vhod in za izhod; drugi pa so zavoljo zraka; le v sili jih porabi tudi za izhod. V tem svojem podzemeljskem gradu je torej varen pred močnejšimi; enakih ali celo slabejših se mu itak ni bati. Zadostuje torej sam sebi. Samotdr je in posebnež) Isto lahko rečemo o krtu. Če zaide v njegov okoliš miška — gorje ji! Kdo močnejših ne bo prišel izlepa. Le izjemoma se primeri, da ga preseneti gad s svojim obiskom; takrat seveda je po njem. Toda gad po navadi ne ljubi travnikov in vrtov, zato se s krtom srečata le izjemoma. Ako pa krt krta sreča, tedaj se vname med njima boi za življenje in smrt, ako to ni bila slučajno samica. — Kdor torej lahko zaupa na svojo moč, ta je lahko sam in ta ne ljubi druščine. Odtod samotarji med živalmi.
Slabotni pa, ki je izpostavljen premnogo sovražnikom, mora skrbeti, da si pridobi zaveznikov svoje vrste, da se v slučaju nevarnosti postavijo skupno v bran. Odtod živali, živeče v skupinah, n. pr. konj, ki je v svojem divjem stanu bil izpostavljen zalezovanju roparic in je naravno, da je bil pred napadom bolj varen, ako se je pasel kje v sredi črede, kot da se je oddaljil od svojih in vlekel oči napadalca ndse Isto je reči o slonu, ki je sicer sam močan, vendar v primeri z močjo in okretnostjo leva, ki je od nekdaj njegov sovražnik, slonova moč ne pride v poštev. Opica je sama zase slabotna in bi padla na milost in nemilost v žrelo svojega največjega sovražnika leoparda; veliko število opic, ki se klatijo v skupinah, pa oplaši celo to divjo mačko, da si dvakrat premisli, preden napade. Izmed opic je edini gorila, ki je močan dovolj, da se leoparda lahko sam ubrani; zato vidimo, da je izmed opic edini on
samotar. Za gorilo pride po moči orang-utang. Ta se boji edinole tigra. Zato prebiva na otoku Sumatra, kjer je dosti tigrov, orang-utang v družbi; na Borneo pa, kjer tigra ni, je tudi orang-utang samotar. Se pač tudi žival ravna po pregovoru: V slogi je moč!
5, Zakaj konj z nogo šari, preden pije.
Vsi polnokrvni konji arabske pasme imajo navado, da s prednjo nogo kopljejo po vodi ali bijejo po zraku, preden pijejo. Ko ga priženeš na vodo, ne bo pil poprej, pa če ie tudi zelo žejen, preden ne bo pomešal vode s prednjo nogo, ali vsaj pomahal z nogo po zraku. To posebno navado imata poleg konja še velblod in s!'on. Odkod to?
Arabec, ki je v svojo žival kar zaljubljen, ji pripisuje človeško pamet in višje namene. Pravi: plemenita žival hoče pokazati, da je sicer žejna, a se hoče še premagati. Ta misel je seveda lepa, a napačna. Tudi najplemenitejši arabski konj nima pameti in je nesposoben za kake vrste filozofično razglabljanje ... Ta navada mora biti konju urojena in sega v tiste čase, ko je živel konj še v divjem stanu Vemo pa, da je konjeva domovina Arabija. Arabija je pa velika puščava, na katero žge in pripeka južno solnce ves ljubi dan in le tu in tam se skriva kaka zelena lisa, v kateri izvira vrelec vode. Pa celo v s-enco in skozi listje	dreves prodira	neznosna	vročina, tako
da je	voda vsaj na	površju	—	vedno mlačna.
Sedaj	pa si mislimo	konja v	pradavnih časih,
ki je	vroč in žejen	dospel	do	stoječe yode.
Čisto navadna izkušnja ga je izučila, da je voda v spodnjih plasteh bolj mrzla kakor na površju- In če je parkrat prebrodil gor in dol po vodi, preden je pil, je čutil, da sta slast in okus vse drugačna kot sicer. 1 o brodenje mu je prišlo v navado, pozneje v meso in kri, in tako vidimo še danes pri živalih, ki so živele in deloma še v vročih krajih žive, da si vodo poprej z nogo skale, preden jo pijejo. Rajši kalno kakor mlačno!	(Dalje.)
MALI JUNAK.
Dvanajstleten deček je bil sprejet za mornarskega novinca na ladji, ki je odšla iz Liverpoola v Anglijo. Komaj so bili na visokem morju, ko so že mornarji ponujali dečku žganja. »Prosim, oprostite, nc pijem,« se je izgovarjal deček. Mornarji so se smejali, a ga niso pregovorili. Ko je kapitan zvedel za to, je rekel novincu: »Če hočeš biti pravi mornar, se moraš naučiti pili žganje.« — -»Oprostite, gospod kapitan, raje ne borni« Kapitan ni bil navajen na ugovore pri svojih poveljih, zato je naročil mornarju: »Vzemi vrv in ga pretepi;
bomo videli, ali bo pri volji ali ne!« Mornar je vzel vrv in kruto pretepel ubogega dečka. »Dobro,« je rekel kapitan, »boš-li zdaj pil ali ne?« — »Prosim, raje ne bom!« »Potem pa zlezi, fante, na vrh glavnega jambora; tam boš čez noč.« Ubogi deček je premeril z očesom višino jambora in se stresel pri misli, da bo moral držeč se vrvi tam vso noč ostati. Toda moral je ubogati. Zjutraj je šel kapitan na palubo in se spomnil na malega kaznenca. »Hej ti tam gori,« je klical. Nikakega odgovora. »Zlezi dol, slišiš?« — Zopet nič. Neki mornar je zlezel gori in našel otroka napol zmrzlega Boječ se, da bi ne padel v morje, ker se je ladja zibala, je deček objel jambor z obema rokama in se ga držal tako krčevito, da ga je še mornar le s težavo spravil proč. Prinesel ga je na palubo, kjer so ga drgnili, da je zopet prišel k sebi. Sedaj mu je kapitan nalil konjaka, rekoč: »Fant, pij!« — »Prosim, gospod kapitan, ne bom in ne smem! Povedal vam bom, zakaj ne, le ne jezite se name. Nekdaj smo doma srečno živeli; ko pa je oče začel piti, ni bilo denarja niti za kruh in nekega dne so nam prodali kočo z vsem imetjem. To je potrlo ubogo mater tako zelo, da je zbolela in kmalu umrla. Malo pred smrtjo me je poklicala k sebi in rekla: .Janezek, zdaj veš, kam je pijančevanje privedlo tvojega očeta; obljubi svoji umirajoči materi, da ne boš nikdar nič opojnega pil; rada bi te obvarovala zloglasne strasti, ki je tvojega očeta pogubila/ Gospod, ali hočete, da se izneverim obljubi, katero sem dal umirajoči materi? Tega gotovo nočete!« Te besede so ganile kapitana do solz. Pripognil se je, objel dečka in rekel: »Nikoli, mali junak. Spolnuj svojo obljubo in če bi te kdo hotel zapeljati k pitju, kar meni povej; jaz te bom branil. Da te pa oškodujem za ne pravično kazen, ti podarim tale bankovec.« Pri teh besedah je dal kapitan malemu junaku visok angleški bankovec.	V. H.
Fr Vil. Foerster: MOJSTRSKO DELO.
»Mojstrsko delo« — tako sodimo, kadar hočemo označiti kako res sijajno delo, lepo sliko, drzen polet v gore ali očarujoč govor. Celo o mojstrskih delih narave govorimo, če srečamo vseskozi lepega človeka ali mogočno razraslo drevo. Ali pa tudi veš, odkod izvira ta naziv? Prejšnje čase so rokodelski pomočniki, preden so postali mojstri, morali napraviti poskusno delo, da dokažejo, da so se res nekaj naučili; to je bilo mojstrsko delo.
Govorili smo mnogo o obvladanju samega sebe. V tej stroki ostane žal večina ljudi svoje žive dni le pomočnik in se ne povzpne nikoli do mojstra. Mnogo jih je celo prešibkih, da bi
postali vsaj vajenci. Mislijo si, to pride kar samo po sebi; in če ne pride, no, pač ne pride. Ti ljudje niti ne slutijo, kako neskončno važno je za vse poklice in vse človekove okoliščine, da dobiš samega sebe v oblast. Po važnosti sledi koj za učenjem. Kdor ne zmore samega sebe, je podoben človeku, ki ni prav trden v nogah — v vsakega človeka se zaleti in ti ga sujejo od sebe, nikdar ne ve, kje pristane, ker nima trdne poti proti določenemu namenu ne v besedah ne v dejanjih.
Ali naj vam povem par mojstrskih del v obvladanju samega sebe? Dolgo moraš biti prej vajenec in pomočnik, preden jih zmoreš, in še si morda prešibak. Toda povem ti jih vendarle. — Ivan je prepozno vstal in strašno mora hiteti, da pride še o pravem času v šolo. Pa kaj, ko mu pa vse nagaja. V srajco hoče hitro smukniti — pa je obrnjena narobe in so gumbi znotraj; mrmraje jo je moral zopet sleči. Obuva se — trak se mu utrga. Zgrabi milo, da se umije — pod posteljo mu zdrkne. Pripravlja šolsko torbico — knjige mu manjka. Od jeze ves iz sebe dirja po sobah — zadene cvetlično posodo, ki pade na tla in sc razbije. Prime ga mati, pobrati mora črepinje in pomesti prst. Razpočil bi. Koncem koncev se le odpravi. Na stopnicah se spomni, da ni še zajutrkoval. Ves zasiopel se je tresel od jeze. ko razkačeno skoči po stopnicah. Končno na cesti. Okno nad njim se odpre in skrbna mati ga pokliče: »Ivan, pojdi hitro nazaj in si natakni dežne čevlje, na cesti je mokro.«
Kaj bi v tem trenutku storila večina dečkov? Rajši ne ponavljam. Dobro vzgojeni bi se morda brez besede obrnili, stopili po stopnicah
—	a obraz bi jim pokamenel od jeze.
Ivan pa — ne rečem, da je že živel Ivan, pač pa bo živel v bodočnosti — Ivan je napravil mojstrsko delo, nekaj nezaslišanega: sunkoma se obrne, steče nazaj po stopnicah, z vedrim obrazom vstopi in reče; »Hvala lepa, da ste me spomnili,« in ko je natikal dežne čevlje, si je nalahno brundal: »Gozdič je že zelen...» Ko je končal, je rekel »Z Bogom« in skočil v šolo. Seveda je od samega veselja nad zmago lomastil naravnost po sredi ceste skozi največje luže.
Še drugo mojstrsko delo:
Pavla hoče sesti k mizici, da bi delala. Na mizi pa je našla Jurčkov novi zemljevid. Krepko ga sune, da je s hruščem in truščem zletel na tla, kjer je revež obležal znatno poškodovan. Jurček pride in vidi, kaj sc je zgodilo. In sedaj? Saj veste. Odkar sc razpreja svetovna zgodovina, sc ponavlja neprestano isto: prvi se surovo' obnaša, drugi z dvojno mero vrača; začne se vik in krik, grom in
strela, ravs in kavs, in kdor je hujši, meni, da je zmagal, da je napravil mojstrsko delo. »Dobro sem ga dal!« se potem s primemo kletvico pobaha. Jurčku se je to večno ponavljanje svetovne zgodovine zdelo predolgočasno. Še v šoli ga dolgočasi in potem naj jo doma še sam uprizarja, le čemu! Kaj novega bi rad! Tiho stopi k zemljevidu, ga poboža, pregleda njegovo zdravstveno stanje, potem ga mirno položi na mizo, stopi k Pavli in ji reče: »Oprosti mi, da sem bil tako neroden in sem ga položil na tvoj prostor.« — Kaj poreče Pavla? Pripravljena za boj je sedela za mizo, celo zalogo »najizbranejših« besed si je že zbrala, cel6 kozarec vode si je postavila na mizo. Sedaj pa pride Jurček in se takele znebi. Zardela je. Prav nič ne ve, kaj naj odgovori. Toda nekaj novega, dobrega, stori prejalislej tudi ona, kajti vsako mojstrsko delo izvabi novega.
(Lebenskunde.) —Š.—
Katoliškemu možu. Malo pred smrtjo Benedikta XV. so mu odkrili muslimani, Židje, Armenci, Grki in protestantje v katoliški cerkvi sv. Duha v Carigradu spomenik v navzočnosti naslednika Abdul Medžida in vsega diplomatskega zbora. Svoje poklonstvo so izrazili Sultan, podkralj Egipta, veliki rabin vse turške države, grško-vzhodni patriarhi armenski, gregorijanski in gruzijski. Na spomeniku je napisano: Velikemu Duhovniku za strašne svetovne vojske Benediktu XV., dobrotniku narodov brez razlike narodnosti in vere.
V	znak hvaležnosti — Vzhod 1914. 1919.
Okorn Janez: KOSCI RAZBITIH KRISTALOV.
1. Nerazumljivo mi je, da so isti, ki se sklicujejo na Hacckla, dognali s svojim »razumom*, da ni Bogn.
2. Čemu niina moderna doba svojega stavbarskega stila? Ta je bil zmeraj izraz svetovnega nazora
3. Kdor pozna buddhizem samo iz rajnovej-?e slovenske brošure, ga pomilujem; zakaj v labirintu so mu zavezali oči.
4. Sofoklejeva Antigona govori: »Ne bivam za to, da sovražim, nego da ljubim.« Nietzschejev »Obermensch« je pa ubijalec. Vendar Sofo-kleja bere ves kulturni svet, Nietzscheja kolnejo Nemci sami, a kliub temu ubijajo.
5. Spillmann ne ugaja, ker je tendenčen, Co-Ivrvma ne bi ugajal, čc ne bi bil tendenčen.
6. V Rabindranathu se je vzbudil tisti splošni človeški duh, ki je bil mrtev od Shokes-pcareja.
7. Majhnim duhovom se zdi poniževalna ab-
solutna oblast božja, velikim pa absolutna oblast človeška.
8. Bog živi sredi med nami in mi mislimo, da je njegovo bivanje za potek svetovne zgodovine brezpomembno.
9. Človek ledene dobe ;e izumil brezštevilno množico orodij, a mi mu pravimo: barbar.
10. Misticizem je moral psihološki nujno iz-rasti iz naturalizma.
11. Otroci in socialni reformatorji so si podobni v tem, da love ribo za rep.	•
12. Za prospeh naših katoliških organizacij vse preveč govorimo in vse premalo molim):).
Sto let župnik v isti župniji je bil Anton Haasech, ki je umrl 1. 1586. v starosti 125 let kot prvi župnik v kraju Geulle v lieški škofiji (Liege v sedanji Belgiji). Ko je bil star 73 let. mu je rekla cerkvena oblast, naj stopi v pokoj. Župnik vpraša: »Koliko let je imel zadnji papež, ko je umrl?« — »Kakor jih imate sedaj vi,« mu odgovore. — »Če more kdo v moji starosti upravljati vso cerkev, nisem tudi jaz prestar za vaškega župnika.« In ostal je v s!užbi. — Ko je dosegel 110. leto, pride k njemu škof, da pripravi župnika, ki so ga imeli za čist® otročjega, naj pusti službo. Škof stavi na starca več vprašanj v stvareh, ki jih duhovnik mora znati, in na vsa vprašanja mu je dobro odgovoril. Slednjič mu reče škof, naj mu našteje sedem sv. zakramentov. Župnik izpusti drugega, sv. birmo. Moral jih je povedati še enkrat, pa zopet je izpustil ta zakrament. »Vi izpuščate birmo!« ga opomni škof. Tedaj mu odgovori starec: »Že dolgo, dolgo ni bilo škofa v Geullu, da bi delil birmo; zato sem mislil, da so ta zakrament v cerkvi božji odpravili.« Škof je razumel dobri odgovor in spoznal, da je stari zaslužni duhovnik še popolnoma bistrega duha. Zato so ga pustili v župniji do smrti. — Ko so ga vprašali, kako j.e mogel doživeti toliko starost, je rekel, da se je varoval vedno teh treh stvari: nečistosti, pijanstva in jeze.
Zob za zob. V nekem mestu so imele redovnice bolnišnico. Ko je bil tja prvič poklican * dr. Volakovič, sovražnik vere, ga je vodila sestra prednica po sobah. »To je dvorana svetega Pavla,« pravi v prvi sobi. — »A, Pavlova dvorana? Dobro,« pravi zdravnik. — "Zdaj smo v sobi sv. Luka.« — »V Lukovi sobi? Glej, glejl« — »Oprostite, gospod doktor, jaz sem rekla (v sobi sv. Luka',« ga popravi redovnica. — »Dobro sem razumel,« pravi zdravnik, »pa kaj hočete — jaz ne ljubim s v e t n i ko v.« — Redovnica mu ni hotela ugovarjati. Ko je izvršil pogled bolnikov, ga spremi prednica do vrat, se mu prikloni in
reče: »Pozdravljam vas, gospod doktor Kovič!«
—	»Oprostite, sestra,« odvrne zdravnik, »moje ime je Volakovič.« — »Vem, gospod doktor,« odgovori sestra, »pa kaj hočete — jaz ne ljubim vola.«
Vera. »Kaj meni mar vera, samo da pošteno živim, ne kradem, ne ubijam, pa zadostuje.« ><Da, zadostuje,« odgovarja Francoz Segur, »da ne prideš na vislice, ne zadostuje pa, da prideš v nebesa.«	P.
Otroci, ki nimajo očeta, V Severni Ameriki so poklicali ob času hude kužne bolezni katoliškega misijonarja v oddaljeno indijansko vas. Daleč naokrog ni bilo razen njega nobenega katoliškega duhovnika. V njegovi župniji pa je bilo ob istem času vse polno na smrt bolnih bolnikov. Zato ni mogel njihove prošnje takoj uslišati. Šele čez par tednov, ko je bolezen pri njem nekoliko pojenjala, je vpregel pse v svoje sani in hitel z njimi čez zamrzla jezera in Snežena polja. Ko dospe do cilja, se mu nudi nad vse žalosten prizor: V revni koči leži 11 zmrzlih človeških trupel drugo poleg drugega; radi prevelikega mraza 50° jih niso mogli pokopati v zmrzli zemlji.
Duhovnik pade na kolena in moli za dušni pokoj ubogih revežev. Kar zapazi pri enem izmed njih list papirja, napravljen iz brezove skorje; drugačnega papirja tam ne poznajo. Vzame ga v roko in začne brati. Naslov: »Samo naš oče, misijonar, sme to brati!« In kaj je bilo napisano? Grehi ubogih poganov, zadnja spoved, katero bi bili tako radi opravili, pa je niso mogli, ker niso imeli očeta. Vsak list se je sklenil z besedami »Prosim te, moj oče, opravi sv. mašo za .pokoj moje duše. Kot odškodnino ti zapuščam lepo bobrovo kožo ... lepo novo sekiro.«
Mislim, da se razumeva.	P.
Število ljudi	na zemlji.	
(Koncc.)		
III. Afrika:	Površina	Prcbiv. v
	v kma	1000
Britanske kolonije . .	11,834.042	60.020
Belgijske kolonije . .	2,419.000	17.500
Francoske kolonije . .	10,155.285	40.540
Italijanske kolonije . .	1,590.110	1.368
Španske kolonije . .	560.466	589
Portugalske kolonije .	2,069.961	8.352
Abisinija		1,120.400	8.000
Liberija		95.400	1.500
Tnnger (svob. mesto) .	600	60
Jezera Njassa, Tanga-		
nika in Čad (med-		
narodna) 		87.520	—
Vsa Afrika:	29,932.784	137.938
IV. Amerika:	Površina	Prebiv. v
	v km3	1000
Britanske kolonije ,	10,335.982	10.717
Holandske kolonije	130.231	141
Francoske kolonije	91.248	460
Zedinjene države	9,380.224	107.000
Mehiko		1,985.200	15.502
Gvatemala ....	113.030	2.200
Honduras ....	114.670	614
Salvador ....	21.160	1.323
Nikaragva ....	128.340	750
Kostarika ....	48.410	459
Panama		86.250	450
Kuba		114.524	2.900
Haiti		28.676	1.631
Dominikanska rep. .	48.577	955
Kolumbija ....	1,206.200	5.473
Venecuela ....	942.300	2.845
Brazilija ....	8,497.540	31.000
Ekvador ....	307.243	2.500
Peru		1,137.000	7.300
Bolivija		1,470.000	2.890
Paragvaj ....	253.100	1.050
Urugvaj 		178.700	1.463
Argentina ....	2,789.462	8.533
Čile		757.673	3.952
Kanadska jezera	240.841	—
Vsa Amerika	40,406.777	212.108
V. Avstralija	Površina	Prebiv. v
	v km'J	1000
Britanske kolonije .	8,503.937	6.813
Holandske kolonije	394.791	240
Francoske kolonije .	22.651	81
Japonske kolonije .	2.476	68
Kolonije Zed. držav	17.415	228
Ostale		13.367	—
Avstralija z Oceanijo	8,954.637	7.430
VI. Polarne dežele:		
	Površina	Prebiv. v
Danske kolonije na	v km1	1000
Gronlandiji . . . .	88.100	14
Ostale		11,181.000	—
Polarne dežele:	11,269.100	14
Pregled cele zemlje:		
	Površina	Prebiv. v
	v km'J	1000
Suha zemlja . . ,	145,000.712	1,708.496
Morje , .	364,950.713	—
Zemlja: 509,951.425 1,708.496
V	tem pregledu ni omenjeno samostojno mesto Reka. Površina Antarktike je najmanj za 5 milijonov kms zmanjšana, kakor jo drugi cenijo.
Prof. Jožef Kržišnik.
Zemljopis Jugoslavije, Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Sestavil profesor Ivo Juras.
V	Zagrebu 1922. Hrvatski štamparski zavod. Str. 116. Cena 34 K. Ta knjiga je namenjena zemljepisnemu pouku v IV. razredu hrvatskih srednjih šol. Ker pa na slovenskih srednješolskih zavodih še nimamo podobne učne knjige, bo tudi slovenskim dijakom prav dobro služila. Odlikuje jo lahko umljiv slog, pregledna razdelitev predpisane tvarine in najnwejši statistični podatki. Zanimive so na koncu knjige priložene tabele o površini poedinih naših pokrajin, o številu in spolu prebivalstva ter njegovem državljanstvu, o statistiki prebivalstva po materinem jeziku in veroizpovedi ter o mestih Jugoslavije, ki štejejo nad 5000 duš.	Dr.	Fr. Tr.
FRANCOSKI KOTIČEK. (priobčujc P. v. B.)
Enigme.
Descendez lcmtement mon dangereux premier, Montez lentement mon dangereux dernier, Cčlčbrez dignement le jour de mon entier.
Rešitev iz š t. 3.— 4.:
1. sa: cens (lat. censum), cent (lat, cen-tum), sang (ljudska lat. sanguem za klas. lat. sanguinem), sens (lat. sensum), sent (lat. sen-lit), sens (lat. |sentio] in sentis), s'en (se inde);
2. p er: pčre (lat. patrem), pair (lat. par, -is), paire (lat. paria N. pl. neutr., slov. par), pers (lat. persicus, nem. Pfirsich), perds, perd (oblike glagola perdre lat. perdere);
3. par: pare iitd. (oblike glag. parer iz lat. parare, ali it. parare, ali Špan. parar, v vsakem slučaju z drugačnim pomenom), pars itd. (od glagola partir lat. partfre, pdrtis, pdrtit), part (lat. partum, 4. dekl.), part (partem); pard. (lat. pardum, iz sanskrta vzeta beseda, prim. slov. leo-pard, kar tudi pomeni);
4. ser: cerre (quercus cerra), serre (lat. serra), serre (oblika glagola serrer lat. serrare), sers, sert (oblike glagola servir lat. servfre, s6rvis, sčrvit).
It
I. Industrija usnja.
lIHDUS,d.d.rtC.PDLLilH
tovarne usnja in usnjatih izdelkov
Kranj, Orhniha, Ljubljana. Centralna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. BB. Telefon SZB.
II.	Industrija usnjatih izdelkov.
JI
Vozne karte za vse vlake Južne železnice kakor tudi za vse proge v Avstriji i. dr. Vozne karte za spanje v vagonih. Cie. int.-le des Wagons-lits et des grands express Europeens. Prodaja nekaj dni vnaprej.
Predprodaja voznih kart Ljubljana, Dunajska c.31.
Brzojavke: Wagolits, Ljubljana. Telefon inter-urban 106. Vsa pojasnila, ki sc tičejo potovanja in odhoda vlakov, brezplačno.
	Papirna industrija in	
	knjigoveznica	
	A. Janežič	f
	1 j udi Iti n«	
	riorUanska ulica 14	
	Izdelovanje šolskih zvezkov	
	in poslovnih knjig.	
~n p	Najcenejši in	
	najboljši kvas	H »
c	dobite pri	
p	Prvi jugoslovanski	•
v	tvornici drož	l
a.	Marija Volk-Košmcrl j Ljubljana.	
-VV*	1
J j^anufa^furna frgot>ina
Sl. Peterca
pri (Ažmanu
Cjubljana
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega češkega blaga za gospode in dame
po najnižjih cenah.
Emeran Stoklas,
5u. Andraž u fialozah pri Ptuju
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih štajerskih vin, zlasti pristna, garantirana mašna vina.
Postrežba poštena, točna.
Cene zmerne.
„ STOR A“
d. z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
| Jugoslavija |
Tvornica za vezene zastore, bonfams in pregrinjala - od preproste do najfinejše vrste v vseh slogih. - Zavese za kavarne, gledališke portijere. zastori za hotele. - Poseben oddelek za fine ročne čipke, v "«*i io»*mi je otvorj™
tudi oddiltk ii vmni tipki a cirli«! rofn. In ilrejn. dill. ilimlni In lulji.
O
D
D
Knjigoveznica []
Kat. tisk. društva h :: v Ljubljani ::	D
se priporoča v izvršitev vsakovrstnih jj
knjigoveških del. []
Solidno delo. — Zmerne cene. • Q Knjižnicam znaten popust. D
a
aaaa 3n:mnry innnnnn
0
□
D
D
D
D
Prodajalna
I. KETTE
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3
Klobuki, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd.
Vsi predmeti za turi-stiko in drug šport.
umni tishovneiia društvu
(H. Ničman v Ljubljani) priporoči svojo bogato zalogo
Salsbih in pisarniških potrebščin
ln sicer raznovrsten papir, zveike, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige. Šolske In plsarnlike mape, radirke, pisala, Črnilo, -umi, tlntmke, ravnila, trikote, Šestila, arve, Čopiče, raznovrstne razglednice In devocljon jllje. ]
g
bi
Fr. P. Zajec, izprašani optik
Ljubljana, Stari trg 9
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrste naočnikov, SCipal-(0) cev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila & očal, Sčlpalcev itd. izvršuje dobro in cenol
@i@0k@k(o)i @>1oM3>4q)h|
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v
n n
S| f
j
II
6 S
SL
priporoča sledeče knjige:
Dokler-Brcznik-Jcre, Grško-slovenski slovar, vez. . . Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, 2. izd., vez Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. II„del
Doba narodnega prebujenja........................
Novak, Slovenska stenografija. I. del: Korespondenčne
pismo. . , . •...................................
Novak, Slovenska stenografija. II. del. Debatno pismo Robida, Slovenska stenografična čitanka s samoznaki . .
Robida, Samoznaki slovenske stenografije...............
Zemljevid kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1 : 250.000 z načrtom Beograda (Politični pregled in železnice) Zemljevid slovenskih dežel in Istre 1 : 75.000 z načrtom Ljub
ljaneinokolice............................
Reisner, Osnovni nauki astronomije (Kozmografija)
Omerza, Homerjeva Iliada. I VI. spev ....
Omerza, Homerjeva Iliada. VII.—XII. spev . . .
Levstik, Poezre. Trije zvezki broš. po Din 7-50 Levstik, Poezije. I.—III. zvezek skupaj vezan .	.
Gregorčič, Poezije, I. zvezek broš. Din 10-50, vezan Pintar, Prešernove poezije, broš. Din 9-—, vezano .
Erjavec, Izbrani spisi. I. zvezek. Povesti, vezano .
Jurčič, Sosedov sin. Povest.....................
vez
po
Din 60 — 37-50