V F /K V VA OS Stanko Košir, B's'dnjak rutaršče 'n srenšče špraše, Slovar rutarške in srenške govorice, Rute: samozaložba, januar 1997 Jožica Škofic Članek prinaša predstavitev knjige B s 'dnjak rutaršče 'n srenšče špraše, avtorja Stanka Koširja, ki jo je v samozaložbi izdal leta 1997. Namenja jo »/.../ vsem, ki našega narečja in življenja v vasi ne poznajo ali so ga pozabili, pa jim je žal. Skratka, vsem ljubiteljem kulturne dediščine. A../«1 Kratkemu Uvodu na str. 4 (in predgovoru univ. prof. dr. Slobodana Grobelnika ^ na str. 3) sledi Nekaj poj asnil na str. 5-6, nato pa B s 'dnjak rutaršče 'n srenšče špraše ^ - Slovar rutarške in srenške govorice na str. 7-99. Na str. 100-106 je poglavje Mav slovnice - Nekaj slovnice, na str. 107-132 pa Ta drugo - Ostalo. w Avtor se je odločil za precej nenavadno predstavitev besedja govora svojega ^ domačega kraja. Besedne vrste predstavlja ločeno (Glagole - glagoli, str. 9-34, w Samostâln'cë - samostalniki, str. 35-65, Pr'dev'ncë - pridevniki, str. 66-86, Zaimcë ^ - zaimki, str. 87-90 (posebej osebne in svojilne zaimke na str. 91), Števniki, str. 92, ^ Prislovi, str. 93-97, Pr'dloje - predlogi in Vezniki, str. 98, Velelniki in Nekaj ^ neobičajnih medmetov, str. 99) - v okviru posameznih »poglavij« pa so besede (ne ^ dovolj urejeno) razvrščene po abecedi narečnih iztočnic. ^ Tudi narečni zapis (»/.../ Pri zapisovanju, kije trajalo desetletja, sem skušal biti dosleden /.../«2 sije avtor ustvaril sam in ga nekoliko pojasnjuje v uvodu: znak ' mu nadomešča izpuščeno črko - kar uresničuje zelo nedosledno (včasih mu ta znak verjetno označuje tudi srednji polglasnik, npr. co pr 'p 'Ijâtë (-ê) - pripeljati, str. 12), črka ë označuje Široki e, črka ê označuje glas med e in a, črke č, š, ž označujejo reflekse mehčanih mehkonebnikov itd. Zapisi e za ozki e, o za ozki o, ö za široki o, i za dolgi naglašeni i, ä za verjetno kratki, nekoliko oslabeli a (npr. askarâctë se (-ë) - razkoračiti se, str. 10), i, v , r itd. niso pojasnjeni v uvodu. Zapis je v slovarju zelo nedosleden - nekatere besede nimajo označenega naglasa (npr. adkritë (-ê) - sneti pokrivalo, odkriti skrivnost, str. 9), ali imajo označenega različno npr. na u (npr. aškurtate (-a) - prirezati, ostrici, str. 11, toda bucatë (-a) - zbadati, bosti, str. 12, toda bucatë (-a) - bučati, brenčati, str. 12). Bilo bi prav, da bi avtor v uvodu vsaj na kratko prikazal glasoslovno ravnino predstavljenega govora. 1 Stanko Košir, B's'dnjak rutaršče 'n srenšče špraše, str. 4. 2 Prav tam, str. 4. 197 Jožica Škofic: Stanko Košir, BVdnjak rutaršče špraše. ^ Avtor se je odločil, da bo poleg osnovne oblike besed namesto običajne 1. ^ osebe ednine sedanjika pri glagolu, rodilnika ednine pri samostalniku, ženskega in ^ srednjega spola imenovalnika ednine pri pridevniku poleg osnovne oblike glagola ^ (nedoločnik) navajal v oklepaju ob besedi še končnico 3. osebe ednine (npr. strice (-^ ê) - striči; stritë (-i) -povreči (krava, ovca), storiti nekaj, sum 'të (-ë) - sumiti; sv 'njâtë O (-a) - svinj ati, vse na str. 26), ob samostalniku v imenovalniku ednine pa je v oklepaju & nedosledno končnica/končaj imenovalnika množine, ni pa npr. oznake za spol itd. 'r* (npr. : abnj 'k (-če) - pokrov za posodo; abôd (-ë) - oboj, obloga, oklep; abrarn 'nca -O naramnica; ači-oči; akü - oko; avš- oves itd., vse na str. 35); pridevniki so večinoma ^ zapisani v moškem spolu ednine (»/.../ pretežno v določeni obliki /.../«, str. 6), npr. ^ vrajman - posrečen, včasih tudi kar v ženskem spolu ednine, npr. vreča (-e, -ê, -o) -^ vroča, redki pridevniki imajo v oklepaju zapisano tudi kako drugo obliko, npr. vsed 'n (-a, -ê) - vseden, podan, poseden, seseden, kar po avtorjevem pojasnilu na str. 6 N lahko razumemo kot končnici za ženski spol ednine (-a) in ženski spol dvojine in > včasih tudi množine (-ê) (vsi primeri na str. 82). Med zaimki, ki so predstavljeni »® tako, da so posamezni skloni zaimkov zapisani in prevedeni posebej (zaimek kateri « je tako zapisan 7-krat pod črko Č in 10-krat pod črko H), abecedirani pa so kar rjr~ skupaj s predlogi, s katerimi se rabijo (npr. vrstni red: soj'h -svojih, s toj'm - s tvojim, s htër 'm —s kakim, s hčer 'm-s katerim, s ta (stara) - s to itd. na str. 89 pod ^ črko S), avtor navaja tudi druge besedne vrste, npr. predloge, prislove, pridevnike, pomožni glagol biti v različnih oblikah (j ' - je (str. 87), majčkno - malenkost, mih 'n 4^ - majhen, m'd- med, n'č-nič, nčer - nikjer (str. 88),/?r 'vaše 'h - pri vaških (str. 89), e veznike (k' - ko, ki) in celo besedne zveze (kam te vleče - kam nameravaš, str. 88); med osebnimi zaimki na str. 91 je navedena tudi vsa spregate v glagola biti v sedanjiku in prihodnjiku, med svojilnimi zaimki (nekateri so na isti strani zapisani celo večkrat) ^ so navedeni tudi nekateri stranski skloni osebnih zaimkov..., med prislovi so navedeni *° tudi predlogi (npr. k - k, str. 94), vezniki (pa - pa, po, str. 95, s j- saj str. 96), členki (npr. lê - le, nâk - ne, str. 94). V poglavju Mav slovnice - Nekaj slovnice jez nekaj primeri predstavljeno stopnjevanje pridevnika in spreganje glagolov ter »spregatev« (str. 101) - sklanjanje nekaterih zaimkov (med njimi tudi pridevnika lahek), sklanjatev samostalnikov (mož, pek, peč, perutnica, perut, mesto, kolo) in sklanjatev števnika. Zanimivo je poglavje Ta drugo - Ostalo, kjer je predstavljeno besedje različnih pomenskih skupin: Poklici, Gradbeni objekti, Kako je izgledala notranjost teh objektov, Material, ki se rabi za streho, Oprema nekdaj v (hiši, kamrah, črni kuhinji, v novih kuhinjah), Posoda, Razno nekdaj in danes, Še vedno se rabi, Hrana, Kmečko orodje in pripomočki, Orodje ročnih delavcev, Ostalo (orodja), Drevesa, Pridelki, Cvetje (tudi material za kurjavo), Živali, živalice, ptice, mrčes (v to poglavje so se vrinila tudi poimenovanja nekaterih poklicev, rokodelcev, športnikov, športne opreme), Mere, uteži in lesena posoda (tudi obleka in obutev), Človek (tudi s podatki o zaznamovanosti rabe). 198 Jožica Škofic: Stanko Košir, BVdnjak rutaršče špraše. Avtor Stanko Košir je v delo B 's 'dnjak rutaršče 'n srenšče špraše zagotovo 00 vložil zelo veliko truda in energij e, veliko svoj ega časa (»/.../ dolga desetletj a /.. ./«3) °" in še več svoje volje, da bi ohranil »/.../ stara izročila za poznejše rodove! /.../«4. Tega ^ njegovega hotenja smo zagotovo lahko veseli tudi jezikoslovci, na katere se obrača uni v. prof. dr. Slobodan Grobelnik v predgovoru: »/.../ Morda bi bilo prav, da bi « jezikoslovci namenili več pozornosti temu in drugim podobnim delom. /.../«5. ^ Koširjevo delo (in druga podobna dela) so za domačine, katerih govor se tako predstavlja, zelo zanimivo branje - prav zato pa so jim avtorj i odgovorni za to, kako govor (ali le njegovo besedje) predstavijo. Zbiranje narečnega besedja ni lahko delo ^ - to vemo vsi, ki smo se takega dela kdaj resno lotili. Še zahtevneje pa je zbrano gradivo ustrezno/strokovno zapisati in slovarsko predstaviti. Prav tu pa je srž problema zbiranja in zapisovanja slovenskega narečnega besedja. Ljudje, kot je Stanko Košir, ki vneto in (po svoji moči in znanju) skrbno zapisujejo narečno besedno bogastvo in svoje delo želijo tudi predstaviti javnosti, ga ohraniti v knjigi, bi se morali (naj bi se imeli možnost) o svojem delu posvetovati s strokovnjaki-jezikoslovci, dialektologi, leksikologi. Tako bi tovrstna dela imela ne le ljubiteljsko, ampak tudi strokovno vrednost, v njih bi mogli iskati in najti (brez dodatnega preverjanja) zanimive in ^ točne podatke tudi različni strokovnjaki (dialektologi, etimologi, etnologi...). Ljubiteljski zbiralci narečnega besedja torej potrebujejo pomoč jezikoslovcev - a tudi jezikoslovci, ki se ukvarjamo s slovenskimi narečji, smo veseli sodelovanja zbiralcev, saj sami ne bomo nikoli mogli zapisati vsega, zanimivo narečno besedje pa izginja, kot se spreminja svet, ki ga z njim lahko ubesedimo. 3 Prav tam, str. 4. 4 Prav tam, str. 4. 5 Prav tam, str. 3. 199