Deveta seja občinske skupščine
V prostorih Magistrata sta bili 24. aprila seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Družbenopolitični zbor je zasedal ločeno na seji 28. aprila v prostorih skupščine občine Ljubljana Center. Delegati so rasrpravljali o predlogu okvirnega pt-ograma dela skiipščine za leto 1975, o smernicah družbenogo-spodarskega razvoja občine Center za letošnje leto, predlogu družbenega dogovora o poHtiki stanarin ter o nekaterih vpraša-njih s področja davčne politike..
Ponovno lahko z zadovrtjst-vom ugotavljamo, da je ude-le*y>* neles :'¦'.)» . vs-.ui Ai^-rin zelo zadovoljiva. Prav tako so bili delegati za razpravo dobro pripravljeni. Zlastd živahna je bila razprava v zboru krajev-ndh skupnosti. Uvodno obrazlo-žitev na zboru združenega dela o predlogu okvirnega progra-ma za delo skupščine je poda-la predsednica zbora Iva Pro-senc, k predlogu družbenogos-podarskega razvoja pa pod-predsednica našega izvršnega sveta Nuša Kerševan.
Okvirni program za delo skupščine občine Ljubljana Center za leto 1975 je razde-ljen na fcri glavne dele:
—   uresničevanje    diružbeno ekonomskega in družbenopoli-tričnega slstema:
— v krajevnih skupnostih,
—   v   sarrioupravnih   interes-nih skupnostih in
—  v občdnii,
—    tekoče   naloge   občinske skupšoine;
—  delo skupščinskih komisij In svetov.
Delegati zbora zdrnženega de-la in krajevnih skupnosti so predlagali devet amandmajev k predlogu smernic družbeno-gospodarskega razvoja naše občine za letoSnje leto.
Po usklajevalnem postopku, ki ga je izvedel izvršni svet, je bilo sprejetih sedem amand-tnajev pziroma od dveh so predlagateljd odstopili. Spreje-ti amandmaji se nanašajo pred-¦vsem na področje vzgoje in iz-obraževnaja, kulture, socialne-ga skrbstva, ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Zlasti živahna je bila razpra-va k prvi točki dnevnega reda, kjer so delegati po uvodnih ob-razložitvah razpravljali o pred-- logu dogovora o politiki stana-rin za letošnje leto.
Iz te razprave smo izbrali nekaj najzanimivejših delegat-Skih vprašanj s seje zboira zdru-ženega dela ter odgovore na ta vprašanja, ki bodo morda pripomogla k lažjemu razume-vanju tako kočljivega vpraša-nja, kot je povečanje stanarin.
Tako je kot eno prvih vpra-Sanj postavila konferenca dele-
gacij št. 12 prek svojega dele-gata Milana Grmeka:
—  Delegacija  želi  pojasnilo, kaj   prakbično  pomeni  nespre-menjena     valorizacijska   vred-nost točke in kaj  so specifič-ne  razmere,  navedene   v   dru-gem odstavku 2. člena dogovo-ra?
Jože Maček, 48. konferenca delegacij, je postavil naslednja vprašanja:
—  Ali bo potrebno ponovno oceniti   vsa  stanovanja  v   me-stu? Koliko približno stane oce-nitev  vseh  ljubljanskih  stano-vanj in kdo je kriv, da oceni-tev stanovanj  iz leta  1973 ne more služiti kot osnova za se-danjo podražitev stanovanj?
Odgovore na postavljena vprašanja oseb in drugih dele-gatov je podal Janez Marinšek.
—    Stanovanjska    skupnost predlaga, da biv prihodnje iz celotne mase zoranih sredstev "za stanarine izločali za vzdrže-vanje hiš 23 odstotkov in sicer v razponu od 20-27 odstotkov odvisno od starosti hiše.
—  Vrednost točke ostane ne-spremenjena tudi tam, kjer se uveljavlja   nov   sistem   točko-vanja  iz  leta  1973,  t.  j.  10,50 dinarja.
—   V   Ljubljani   točkovanje ni drugače izvedeno kot v osta-lih občinah. V Ljubljani je da-nes 31.000 družbenih stanovanj. Sistem  točkovanja   stanovanj, uveljavljen  leta   1973,  je  bolj elastičen,   kot   je  bil   prejšnji, upošteva več elementov in jih razčlenjuje.  Z  novim  točkova-njetn  so  želeli ovrednotibi  ce-lotno  vrednost družbenostano-vanjskega   fonda,  prl   tem   so ovrednotili  tudi  stvari, katere je stanovalec ali lastnik stano-vanja izboljšal na lastne stro-ške,  kar pa  je  posebej  cvred-noteno  in ne  šteje v osnovo za plačevanje nove, t. j. pove-čane stanarine. Ker ninogi ob-čani tega niso poznali, so spro-žili spor. V tem smislu sistem točkovanja iz leta 1973 ni spre-jemljiv, da bd ga takoj pretvo-rili v nove stanarine. Občani imajo   možnost,   do   konca   le-tošnjega   leta   uveljaviti   spre-membe ali pritožbe na  obsto-ječi   sistera   točkovanja,   med-
te|n naj bi tudd izvedli novo vstavitev programa obračuna-vanja stanarin v IBM siste-mu.
^=- Dogovor omogoča 25-od-stotao povišanje stanarin v letu 1975. Povišanje stanarine.-• se uveljavlja s I. 5. 1975, kef jih. zaradi zakasnitve sprejetja republiškega dogovora ni bilo mogoče zvišati s 1. 1. 1975, za-to je predlagano 37,5-odstotno povišanje stanarin s 1. 5. 1975, kar pomeni 25-odstotno povl-šanje.
— Povprečna stanarina v ob-čini Ljubljana Center je 118 dinarjev mesečno, v Ljubljani 150. 37,5-odstotno povečanje od 1. 5. 1975 pomeni v povprečju povišanje na eno sfcanovanje 44 dinarjev, oziroma po no-vem točkovanju od 17 do 55 odstotkov na sedanjo stanari-no, odvisno od kvalitete sta novanj.
Izbrali smo nekaj najzanimi-vejših vprašanj in odgovorov, ki nam pojasnjujejo predlog za povdšanje stanarin, o kate-rem pa bo tekla beseda še na 10. seji skupščine.
B. A.