644. štev.
V Ljubljani, sreda dne 8. oktobra 191B.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; g pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —• Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se I;i	pošilja upravništvu.	m
Telefon številka 118.	:«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Razvoj Srbije in posledice vojne.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 21. sept. (4. okt.) 1913.
Rezultat enoletne vojne v Srbiji.
Že večkrat sem se na tem mestu bavil s posameznimi razmerami na gospodarskem, kulturnem in političnem polju v Srbiji.
Danes naj le ponovim v kolikor mogoče kratkih besedah vse važnejše postavke v bilanci enoletnega vojnega stanja v Srbiji.
Vzemimo za podlago našiim raz-motrivanjem mobilizirano srbsko armado, ki je cel čas vojnega stanja štela najmanj 350.000 in največ 402 tisoč oboroženih mož.
Stroški za vzdrževanje te armade so znašali od 1. oktobra I. 1. po novem koledarju vsak dam okroglo 800.000 dinarjev, najmanj pa — za ves čas vojskovanja — 250 milijonov dlnarlev.
To ogromno svoto je položila komaj tri milijonska poljedelska država takorekoč v gotovini za vojne operacije.
Vpoštevati pa je treba, da je bil ta denar v pravem pomepu te besede pristradan tekom poslednjih par let. ker poleg gornjih rednih vzdrževalnih sredstev, je Srbija morala skrbeti, da se — svojim močem primerno — oboroži z novimi topovi in drugimi pripravami. Vse to pa tudi stane denar in ako vpoštevamo, da se je šele 1. 1906. pravzaprav začelo z oboroževanjem. ko je parlament votiral 90 milijonov za bojno orožje, bi se človek moral kar čuditi vstrajni žilavo-Sti srbske kraljevine, ki se je tekom kratke dobe šestih let tako temeljito pripravila.
Ljudstvo je znašalo preostale poljske pridelke — posebno žito — v javne občinske koše. z reorganizacijo m z ustanavljanjem šol se je čakalo, javne zgradbe so se gradile samo za nujno potrebo, novih cest se ni gradilo in stare so se puščale y nemar.
Državna skupščina,	okrožne
skupščine, sreski in krajevni odbori, vse je štedilo in potrpelo, da se do-tične svote rajše postavijo na razpolago za vojne potrebe in za posledice te vojne, ker so si bili svesti. da ie le tem potom mogoče nuditi srbski državi potrebnega poleta za vsestranski razvoj, ki ji je tako potreben.
, in velepomembna pa je tudi lastnost srbskega kmeta, da je z malim zadovoljen. Ob kruhu in vodi m k temu še s papriko in čebulo živi srbski kmet večino svojih dni.
Iz tega sledi, da ie pač tudi njegova delovna moč mnogo cenejša kot n. pr. pri nas, kjer se brez litra vma na mizi ne konča nobeno delo.
Po vsem tem spoznamo takoj, da so se državne blagajne s takimi
— po duši in telesu — vernimi po1-daniki, dasi težko, vendarle dovolj no napolnile ker vsak državljan ve. kaj je potrebno državi, da napreduje. Država pa more napredovati le potom dobrih državljanov, ti poslednji pa. potom napredujoče države.
Cilj, katerega si je postavila kraljevina Srbija z vojno je bil dosežen tekom par mesecev, tedaj s prvo balkansko vojno.
Dasi je ves ta čas obstojala po-popolna stagnacija vsakega javnega prometa, ker je bilo vse prebivalstvo takorekoč v vojni službi, se kljub temu v prvi vojni ni občutilo, to izredno in kritično stanje, če izvzamemo kratko krizo srebrnega denarja, katero so izzvali večinoma brezvestni špekulanti. Tudi življenjske potrebščine so ostale pri prejšnjih cenah.
Toda kar je preveč, je preveč.
Drugo vojno srbski državniki — ko so sestavljali vspešne načrte za vojno proti Turkom — najbrže niso imeli v vidu in vsled tega se vedno bolj občuti na vseh straneh — spočetka lahek a vedno hujši — pritisk na gospodarsko stran v Srbiji, ki pa nikakor ne izvira iz državne uprave, pač pa iz gospodarskih razmer posameznikov, ki ne morejo več vzdržati silnih posledic enoletne vojne v dveh kratkih presledkih.
Skratka — Srbija potrebuje miru. Njeno ozemlje se je podvojilo, dasi prebivalstvo ni po številu v istem razmerju.
Premični plen, ki ga je Srbija dobila večinoma v orožju, predstavlja sicer ogromno premoženje, toda to premoženje je mrtvo in edinole nepremičnine bodo državi nudile delno pokritje vojnih stroškov, ker odškodnine ne dobi od nikoder nikake.
Na prvi pogled se človeku dozdeva. da mora biti Srbija z rezultatom — v prhneri z žrtvami — nezadovoljna, vendar temu ni tako. ker je treba predvsem vpoštevati, da si je Srbija vedno prizadevala pridobiti si samo pogoje za svoj razvoj in nič več.
To je dosegla m bodočnost je njena.
Ti pogoji so večinoma gospodarskega značaja, vendar pa eminentno kultumo-narodni in — ako vzamemo skupno z eno besedo — splošno politični.
Razvoj Srbije.
Srbija ie dosegla delno zedinje* nje Srbstva in skupne meje s Črno-Goro, s tem je povzdignila potrebo po širši izobrazbi svojih podanikov. In treba bo misliti na razširjenje in reorganizacijo šolstva in ustanovitev glavnega jugoslovanskega vseučilišča v Belgradu. Treba bo misliti na višjo izobrazbo v zemljedelstvu, živinoreji, trgovini in v obrtništvu. No duh in nova era bo pridala svoje zahteve in tem zahtevam bo srbska država morala ugoditi in že v zad-
Po&amtzDa številka 6 vinarjev*
»	OrtdvOtvo tn nyraTnlžtv«>.	^
UfHeljsU Tkiuursa, FrunČišlamsh'. alfa it, 9S
D®*tel se po®U*}o nredntfitr&, betmuklncnn pism* ** s*	rokopisi SO n* vrtfaja K*
se plača: p«Atr vrsta t% v, nanrtnlee, toalans 5k rahvalc vrata 89 v- hrt večkrat**« ogtaAanju po-* pust. — Za odfvror Jo priložit1 mamko. :u w	Tvlefon Kevilba 118.	«
njem parlamentnem zasedanju je minister g. Ljuba Jovanovič izjavil, da se v prosvetnem ministrstvu že dela na poglobljenju izobrazbe med najširše mase in je lojalno priznal, da dosedanje razmere v Srbiji niso bile niti ugodne niti primerne za višje kulturno stremljenje od prvotne primitivnosti, ker so se tozadevni izdatki porabljali v druge nujne namene.
Za trgovino in promet je projektiranih devet novih železniških prog in ozkotirne se misli pretvoriti v nor-malnotime. Poleg tega §e misli reorganizirati tudi pošto in razširiti telefonsko in brzojavno omrežje. Z novimi trgovskima pogodbami z Nem-. Čijo in Italijo se bo stopilo v živahnejše stike s temi državami, ker Francoska ima v Srbiji že — takorekoč — osvojen trg. Poleg tega bo vlada podpirala privatno inicijativo s podeljevanjem koncesij za razna podjetja in industrijo.
Ravno te dni so v Belgradu našli precej močan petrolejski izvirek na periferiji mesta in tudi drugače je Srbija — posebno v novih krajih — bogata na raznih rudninah, le soli ji primanjkuje.
Poljedelstvu in živinoreji pa bo Srbija posvečala največjo pažnjo z ustanavljanjem kmetijskih šol, z brezplačno oddajo plemenskih bikov in razna semena v posamezne okraje hi ravno sedaj je razpisanih osem mest za živinozdravnike.
Toda prišel bi predaleč z naštevanjem vsega onega, kar Srbiji sedal primanjkuje in kar namerava postopno ustvarjati.
Še par iskrenih besed.
Ves razvoj za bodočnost Srbije se bo gibal v danih razmerah, ker skokov in čudežev niti država — najmanj pa tako mala kot Srbija — ne more delati.
P° nemško-francoski vojni je Nemčija zašla v velijto gospodarsko krizo, dasi je dobila od Francije pet milijard vojne odškodnine, kar Srbija ne dobi. Celo 58 milijonov turškega vojnega plena so si prilastili Bolgari v Drinopolju, dasi je bil ta plen namenjen za Srbijo.
Nikdo ne more tedaj zahtevati, da bi takoj začela na vseh straneh z delom, samo zato, da bi se tujci mastili ob njenih žrtvah, ker sama itak ni zmožna udejstviti cel program na enkrat. To ni mogoče niti fizično, niti duševno, še manj pa denarno.'
Vse se bo vršilo postopno in v razmerju z napredkom in potrebami prebivalstva.
Pridejo pa sem ljudje, ki mislijo obogateti v par dneh in ker tega pač nikjer ni vsaj s poštenim delom ne, začemajo zmerjati čez Srbe, smešiti državo itd.
Taki ljudje store boljše, če na Kranjskem ostanejo.	Mars.
Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem.
Priprave za napad na Ljubljano.
Podkralj Evgen ie imel dober načrt. Ako bi bil zavaroval prehod čez gore in zadržal prodiranje generala Radivojeviča, bi bil mogel napadom uspešno braniti celo Ilirijo. Treba je pomisliti, da ie bil popolnoma odrezan od severne Napoleonove armade. Toda načrt se je ponesrečil. Avstrijci so zapazili, da je podkralj v stiski in so vedno bolj pritiskali. Posebno generalmajor, ki je prodiral čez Dolenjsko, ie hitro prodiral naprej. Vzel je Višnjo goro in je zasedel vso cesto proti Ljubljani. Svoje čete je postavil po gričih okoli Šmarije in ie čakal ugodnega trenutka. Najbolj nejevoljen ie bil podkralj Evgen na generala Belot-tija. ker je pustil, da so Avstrijci zavzeli Kranj. Zato je ukazal generalu, da ga zopet dobi v svoje roke. Dne 2. septembra ie general Belotti odšel z močnim oddelkom proti Kranju. Avstrijski general Baumgarten si ni upal mesta braniti in se je raje umaknil. Med tem pa so Avstrijci okrepili svoje postojanke v Rožni dolini, posebno v Bistrici. Podkralj pa ie dobro vedel, da mora dobiti Ljubelj v svoje roke. Zato je poslal divizijo gen. Marcoouet čez Podkoren in Jesenice na Trbiž, od koroške strani pa je napadel Sv. Jakob v Rožni "dolini.
Ker pa je med tem pretila nevarnost od juga. ie odšel gen. Pino v Logatec in od tam v Postojno, da zabrani dohod k Ljubljani. Glavni stan se je preselil dne 5. septembra na Jesenice. Na dan 6. septembra ie bil določen napad na Bistrico v Rožu.
Boi za Istro.
Med tem, ko se je podkralj Evgen tako boril za trde gorske grebene na severu — je padla Istra.
Slišali smo. da ie general Nu-gent vzel Reko (26. avg.). Francozi so se umaknili proti Trstu. Dne 29. avgusta se ie pri Nugentu zglasil neki stotnik in je prosil za sprejem v vojno službo. To ie bil stotnik Lazarevič. Kot nadporočnik tržaškili prostovoljcev se ie bojeval pri Razdrtem 1. 1809. in ie bil potem penzi-oniran. Ker je bil premožen, ie preživel 4 leta mirno v pokoju; ko pa so se začeli novi boji. se ie sam javil na Reki. Ker ie poznal vso Istro, njene razmere in prebivalstvo, posebno
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
XXXVII.
Volja Florestanova.
AH ni pomenila nova smer. ki so jo ponudili njenemu življenju, sama v sebi že razočaranja?
Poklic učiteljice klavirja je stopil v ozadje; in po dokončani vzgoji Ivone je bilo nedvomno, da ostane samo še čitateljica in družabnica markize de Rošegi.
Nad vsem tem pa ni čutila nad vsemi temi rečmi tiste žalosti, s katero bi io morale navdati. Nagon se le oglašal v njej močneje od pameti ib preudarka. In da je bila sama na
sve*Vv— brez pomisleka bi bila šla v to hišo...
Drage volje bi se bila posvetila nalogi, osrečiti in čuvati poslednje dni te stare ženske, ki jo je zalotila mnogokrat. kako ie strmela s svojimi ob-'gubanimi očmi v njene modre, skoraj zelenkaste v te oči, enake očem njene lastne mladosti.
In če se zdai Di vračala vsa zme-fdena v ulico Ešikje, je bilo zato, ker ni mislila na te oči, marveč na dvoje |drugih ... dvoje oči, polnih dobrote, polnih brezmejne ljubezni... Nehvaležna hi jim bila. nevredna jih, bita bi
pa Trst in okolico, je prišel Nugentu zelo prav. En dan nato (30. avg.) se je ponudilo Nugentu več Istrijanovs v vojno službo. — Ker so prihajala poročila, da Francozi iz Pole in drugih mest zbiraio svoje čete, da udarijo na Nugenta. je poklical Nugent Lazarevča k sebi in izdal 1. septem. oklic na boi za Istro. Začel se je hud boj. po celi Istri. Dne 12. septembra (torej deset dni od začetka vojne) je bila cela Istra v avstrijskih rokah.
Padec Istre je bil usodepoln, ker so imeli Avstrijci zvezo z morjem. in so mogla od juga prodirati' proti Ljubljani.
Boj za Bistrico.
Podkralj Evgen je prišel 5. avgusta na Jesenice in 6. avgusta zju-trai je odšel s svojimi četami čea Medvedji dol in čez prelaz pri Kočni proti Bistrici. Bilo ie prav jesenske vreme in ležala je pod gorami taka megla, da so vojaki komaj videli drug drugega. V tem se ie podkralj zmotil glede daljave. Jahal je na čelu svojega oddelka in je mislil, da je Bistrica še nekaj ur daleč. Bilo je ob 7. zjutraj. Naenkrat se pokaže ia megle bajonet in ob enem zakličt glas; »Kdo tu?« Podkraj Evgen je r prvem trenutku obstal in čakal strela. toda hitro se je zavedel in je zaklical: »Gut Freund!« Vojak, ki je stal skrit v meglo na straži, ie spravil puško. Evgen pa ie skočil urn« s konja, skočil je k vojaku in ga prijel za vrat. Kmalu so prihiteli njegovi vOinkj in so tako avstrijsko stražo vieli. Tudi par drugih avstrijskih patrulj so zajeli. Podkralj je velel pripraviti se za napad na Bistrico,
Ob 3. pop. je zagrmel top in začel se ie napad od vseh strani. Krna*-lu je bila vas v francoskih rokah. Toda Avstrijci so se zopet zbrali in so pregnali Francoze iz vasi. Francozi so imeli 120 mrtvih in ranjenih. Toda z novim napadom še pred no-čio dobili Bistrico zopet v svoie roke. Nato se je razvnel hud boi za grad. — Francozi so hoteli obiti kraj z višave — Avstrijci so se dolgo branili — ko pa so videli, da se avstrijske čete umikajo in so Francozi grad zažgali — so se udali. (112 mož in 4 oficirji.) Med tem so dobili Francozi od severne strani preko Drave pomoč in so vrgli avstrijske čete na celi črti nazaj. Avstrijci so zgubili vsega skupai 837 mož. 500
pravcat izrodek, ako bi povzročila, da potočijo tudi le eno solzo.
Njen trdi namen je bil, da mu niti ne pove vsega, marveč prekine svoje pripovedovanje ob prvem znamenju nepokoja^ ki ga opazi na obličju ubogega moža... in da mu plane okrog vratu ter zakliče:
»Ne. očka, ne zapustim te nikoli, nikoli!«
.. .Takrat je dospela v ulico Ešikje.
Florestan jo je čakal kakor navadno; in ob prvem pogledu jo ie pra-šal:
»Kajpa ti je? Nekaj se ti je zgodilo Povej,, kaj je bilo!«
»Oh„ nič. prav nič... samo nekoliko sem zmedena. Tako zelo sem se začudila ponudbi, ki so mi jo napravili.«
»Napravili so ti ponudbo? Kdo?«’
»Gospodična Ivona.«
»Kaj ti ima neki predlagati ta otrok?«
»Predlagala mi ni samo v svojem. nego tudi v imenu markize de Rošegi.«
»Pa za kaj je šlo?«
»Za to, da naj preživim to poletje z njimi na deželi... in da naj postanem hkrati Ivonina učiteljica in mar-toizima čitateljica, kar bi se nadaljevalo tudi po našem povratku v Pariz.«
Položil je bil roko na svoje staro srce. kakor da hoče ustaviti njegovo utripanje. Gilberta. ki iri obrnila oči od njega, je vakAiKniAa;
»Jaz sem jian morala pač obljubiti, da te poprosim dovoljenja. Toda ker vidim, da ti je težko ...«
»O, saj nisem rekel tega ...«
Toda ona ie ustavila besede na svojih drhtečih ustnicah:
»... in ker bi rajša storila vse drugo kakor napravila tebi žalost sem že nehala govoriti 0 tej reči.«
»Dobra mala ... dobra mala,« je zamrmral.
Gilberta je hotela res izpregovo-riti o drugih rečeh. On pa j0 je prekinil :
»Ne. počakaj... Kakšne pogoje so ti stavili?«
»Pogoji so lepi, to moram priznati... Toda, ako ne sprejmem, so čisto postranska reč...«
»Povei vseeno.«
»Petsto frankov in hrana pri njihovi mizi pozimi kakor poleti,«
»To je imenitno,« je vzkliknil on.
»Da. Ali s tem se tudi odrečem vsem svojim nadam, da postanem klavirska profesorica.«
»Da ostati bi morala v tej rodbini na nedoločen čas. Morda je baš to tisto, kar te ne miče? Odgovori mi odkrito, dragica.«
»To ne. Ovira izhaja od tebe. Nočem te pustiti samega. Ah. ubogi! dragi očka moj. bridko si zaslužil pravico, imeti me vedno ob svoji strani...«
»Ne, ne... dragica ... ne govori tega ... drugače se jameva jokati ... in potem ne bi mogla več govoriti resno o tej tako resni stvari U
Z vso silo svoje volje je vrnil izraz trdnosti na svoje stare, drhteče ustnice:
»To moraš sprejeti, draga moja,« ie dejal z važnim in mirnim glasom.
»A kai bo s tabo?«
»Jaz? ... Eh, jaz,« je odgovoril smehljaje, »jaz počakam jeseni. Saj tuintam prideš vendar pogledat k svojemu staremu prijatelju. Prepričan sem. da so ti ponudili to že naprti. Ali ne?«
»Da... Vsak dan. so mi rekli, samo če hočem.«
»Oh, to bi bilo pretirano... Ali naposled... enkrat, dvakrat, trikrat na teden ... da obeduješ z menoj... več niti ne zahtevam.«
Pogledala ga je s tesnobno negotovostjo.
»Torej... je res? ... Ali je prav zares... da hočeš.«
»Hočem, da ... Zahtevam. To je beseda, ki je še nisi slišala iz mojih ust. Pa naj bo danes prvikrat. Zahtevam.«
»Vsaj to mi povej, z^kaj.«
»Zato ker... to pot...«
Prekinil se. /e. Ah, koliko reči bi ji bil lahko razodel v tem trenotku! Toda ne; prisegel je bil Marti ob itfcnd smrtni postelja, da hoče molčati Kar kor pa ni hotel prelomiti prisege, tako tudi ni hotel ovirati usode v njem izravnavajoči pravičnosti In odgovoril le:
»Zato, ker Je to osigurana situacija, draga moja. S tem stopiš v hin šo. ka bo tvota do groba, ako te sama
ne zatolče, ostaviti jo. Jaz bom brez skrbi za tvojo bodočnost... In kadar pride moja ura, se poslovim z lahkim srcem od tega sveta.«
»Oh, grdežl... Kako moreš le misliti na to.«
»Ne pozabi, dragica, da mi bo kmalu petinsedemdeset let!«
»Ah!« je vzkliknila nejevoljno, »zato te pa tudi ubogam kakor poslušno jagnje!... Če že ni drugače, glej vsaj, da se otreseš potem svoje«, ga sirovega Burginjona. ki ga nikoli nisem mogla videti, ker ni govoril s teboj nikoli drugače kakor kot živina in brezobraznež ...«
Florestan je zamahnil negotovo v zrak.
»Z druge straui. dete moje. je pa vendar on tisti, ki mi daje že petindvajset let moj vsakdanji kruhu .., Kje bi bila ti brez r.;ega!... No, bo-if.io videli. jeseni, kadar se vrneš.«
»Zakai ne takoj?«
»Zato...«
Rdečica zadrege mu le pokrite zgubano čelo...
»Zato. ker se bojim, da bi mi bilo dolgčas, ko boš ti na deželi... Neprijeten posel je, to je goda istima, a <khi mi opravka, krati mi čas. la v*diš.,. naposled je tudi tik poleg svet predstavljajočih deska, ki so mi postale mile In drage pred petinpetdesetimi leti .. Ej. revica, ti ne ve* kako težko umakneš podplate s teli deska, ko ti enkrat stopita nanje ...«
(Daiie.)
le btlo ranjenih In ujetih. Francozi pa !so imeli 60 mrtvih in 300 ranjenih. Podkralj Evgen le torej sijajno zmagal, njegov načrt se le popolnoTna posrečil. (Obrst gen. Štaba Welden piše v svojih spominih, da bi bili Avstrijci lahko zmaga#, pa so imeli v glavnem stanu ravno »Te deum« na čast »velike češke armadte,« ki 'je šla na Draždane.
Nevarnost od Juga. — Nugent prodira — boji pri Jelšanah.
Toda zmaga na severu ie podkralju malo koristila, kajti nevarnost je pretila od juga. Že pred bojem pri Bistrici je dobil podkralj poročilo komandanta Pino. da avstrijska moč ivedno boli raste, da le treba nujno pomoči. Zato le bilo treba tia obrniti ,vso pozornost. Dne 8. septembra je bil francoslei glavni stan zopet v Kranju. Ob tem času je bil položaj tak. Avstrijski glavni stan ie bil^ v Celovcu, avstrijske čete so se bližale od Spitala ob Dravi in so imele zaseden levi breg Drave, od dolenj-jskc strani je bil gen. Rebrovič v Višnji Gori. Radivojevič pa pri Novem Mestu. Nugent je stal pri Lipi in ie prodiral na Notranjsko. Lazarevič je šel proti Kopru. Največja nevarnost ie pretila torej od dolenjske in notranjske strani. Zato je odšel s tremi bataljoni v Postojno, da zasede cesto od Reke in od Trsta. Nugent je bil že 7. septembra pri Jelša-jiah in pri Lipi — od tu se je pomaknil proti Trnovemu in se ie tam utrdil. En oddelek pa ie odšel proti Trnovemu in se je tam utrdil. En oddelek pa ie odšel proti Hrpelju, zadel je na Francoze in se ie vnela kratka bitka, po kateri so šli Francozi v Hrpelje. Avstrijci pa so se umaknili nazaj. Avstrijci so se zbirali okoli Jelšan.
Ob 7. uri zjutraj dne 8. septembra so se približali Francozi Trnovemu. Vodil jih je gen. Reggieri. Ker so se Avstrijci umaknili na Jelšane, jim je Ruggieri tja sledil. Dva francoska naskoka sta bila odbita, na'to ie Nugent sam napadel in Francozi so se morali umakniti z velikimi izgubami proti Postojni. Ruggieri sam in več častnikov je bilo ranjenih.
Med tem pa se je Avstrijcem na drugi strani prav slabo godilo. Francoske čete, ki so prišle od Trsta so potisnile graničarje proti Lipi in so že zasedle Pasjak. Nugent jim je hitel na pomoč in ie prišel še v pravem času.
skem »Miru«. Seveda, Pejev je »Slo- I Kmalu se je vse poleglo. Sokol, ko-
Dnevni pregled.
Zopet lažejo. Na Bolgarskem se Javno zbirajo Četaši, ki bi radi vdrli iv Srbijo, kar so na nekaterih krajih tudi že poskusili, ali so imeli to smo-Jo. da so jih Srbi tako nabUi. da nobeden ni utegnil oditi nazaj na Bolgarsko povedati, kako se je bolgarskim četašem kaj godilo v Srbiji. Še le iz časopisov so na Bolgarskem vse to zvedeli in baje se onim četašem, ki so bili pripravljeni oditi za prvimi 'sedal nič kaj preveč ne ljubi priti v 'dosego srbskih pušk. Sofijsko, za njim pa, seveda, tudi dunalsko časopisje pa tudi tukaj laže in piše. da se je začelo upirati »bolgarsko prebivalstvo v srbski Macedoniji, samo da bi ;svet mislil, da macedonsko prebivalstvo ni zadovoljno s Srbijo, ki je jv vsakem in posebno tudi v finančnem oziru popolnoma urejena drsava, v kateri vlada red in zakon iin jsi želi priti pod Bolgarsko, kjer vlada In si polni žepe Ferdinand Koburžan s svojimi raznimi Savovi in drugimi takimi tiči. Kdo bo to verjel? Kak zabit Tirolec in nihče drugi. o.
Smešno žuganje. Bolgarska je baje zahtevala od Srbije, da smatra bolgarske četaše, ki so vdrli skupno Z arnavtskimi razbojniki na njeno ozemlje in so prišli živi v roke srbskim vojakom, za vojne ujetnike. Srbija je. seveda, odgovorila, da tega ne stori, ker to niso vojaki, temveč Razbojniki, ki pridejo pred vojno sodišče in potem je zažugala Bolgarska. da pridrži 50 srbskih ujetnikov, ki so še na Bolgarskem, kot tale za ione četaše. Srbija se. seveda, ne bo jozirala na to, ker dobro ve, da sl (Bolgarska ne bo upala storiti žalega Item srbskim ujetnikom in sicer iz Šiveh razlogov: prvič zato ne, ker bi se s tem hudio pregrešila proti določbam mednarodnega prava, kar bi bi-
Io zelo riskantno in drugič zato ne, cer ima Srbija gotovo za vsako glavo teh vjetnikov na razpolago par bolgarskih glav. Na Bolgarskem ni namreč skoraj nobenega srbskega državljana, medtem ko živi na Srbskem več bolgarskih državljanov, ki jih Srbija lahko porabi kot tale za onih petdeset srbskih vjetnikov na Bolgarskem. Zato je žuganje bolgarske vlade smešno in zato pridejo zaleti bolgarski četaši navzlic temu guganfu tam, kamor spadajo razbojniki, namreč — pred vojno sodišče.
o.
»Slovenec« ta Pejev. »Slovenec« le silno zadovoljen s člankom bolgarskega poslanca ReJeva y sotij-
veoca pohvalil in mu priznal, da je bolgarofilski list, za »Dan« je pa rekel, da ne služi slovanski stvari in tudi slov. narodno - napredna stranka mu ni slovanska, ker se v svojih listih ni hotela zavzemati za bolgarsko stvar proti Srbiji in proti Slovanstvu. Največji Slovani na Slovenskem so torej sedaj — po gosp. Pe-jevu — naši ljubi klerikalci in najbolj slovanski list na Slovenskem — je »Slovenec«. Tako je in nič drugače, ker tako pravi gosp. Pejev, ki je tudi proglasil za najboljše Slovane na Hrvatskem — Frankovce, ker so oni slučajno na strani Bolgarov, četudi o Slovanstvu kot takem nočejo niti slišati. Ampak, tako se pa ne borno šli, da bi se Slovanstvo identificiralo z raznimi Pejevi, ki misli, da so samo oni dobri Slovani, ki odobravajo protislovansko politiko kakega Ferdinanda Koburžana.	o.
Kdo le Markov? Kakor znano.
Je Markov bolgarski polkovnik, ki vodi en del Albancev, oziroma, ki je vodil Albance proti Srbiji. Minulost tega človeka je zločinska. V Sofiji je ubil Rozo Bekeš, igralko v nekem varijeteju in jo popolnoma oropal. In sedaj je ta človek postal z albansko pomočjo maščevalec za svojo Bolgarijo. In čudno je. da bolgarski merodajni krogi goje stike s tem človekom m mu pošiljajo informacije.
Pittreich sramot] slovenski sodniški stan. Upali smo, da bo slovensko sodništvo energično protestiralo proti sramotenju Pittreichovim, ki predbaciva Slovencem - sodnikom neznanje in nesposobnost. Mesto tega se je pa Hochenburgerjevega hu-zarja še hotelo olepšati še. češ, naj-brže teh besed ni izrekel. No. demontiral jih še ni, zato jih je gotovo izrekel. Pričakujemo, da sodniki store potrebne korake v svojo obrambo Mi ne pustimo, da bi se slovenske sodnike sramotilo in se poveličevalo njim nasproti nemške.
Iz Celja. Sporočat] Vam moram o izzivanju nemčurskih barab, ki jih je v Celju zelo mnogo. V pondeljek sem stal s prijateljem na Graški cesti pred hotelom pri »Belem volu«. Čez nekaj časa se pripelje auto »Celje - Ljubljana.« Dva nemčurja se postavita prd avtomobil in se umakneta šele. ko je moral voznik auto skoraj ustaviti. Eden se piše Piki, drugi Tabor. Zadnji je sin krojača, ki živi od slovenskih grošev. Ko je »auto« oddrdral naprej — sta se nemčurja zagnala v naju dva im sta začela kazati renegatsko kulturo. Seveda sva jima povedala par gorkih. Naenkrat pa se je zbralo kakih 10 nemških potepuhov, ki nimajo drugega dela nego izzivati. Zadnji čas je, da se napravi konec tej nemčurski fakinaži.
Iz Gorenjskega se nam piše: Kot poznavalec Idrije sem se svoj čas pečal z zgodovinskimi študijami in torej z zanimanjem čital kritiko, katero je sredi avgusta »Slovenec« o idrijskem arhivu in muzeju podal. Mogoče je bila zakasnela, toda navedeni podatki se ne dajo utajiti, ker so resnični, še meni so pripovedovali o nekem Lanzingerju in Kraupu. in da se je od brezbrižnežev mnogo starin poizgubilo, sem se sam prepričal. Ako se dandanes geologična zbirka goji, je to pač zabava sedanjega predstojnika, ni pa poravnana škoda v muzeju, kajti rudnine se lahko nadomeste, dragoceni stari predmeti, puške, godala, zastave in mnogo drugega pa nikoli. In vse to so zakrivili ljudje, ki le mimogrede in prisiljeni med nami živijo, torej za nas tudi nobenega smMa nimajo. To, kar je zadnja leta ljubljanski muzej dobil, so bil samo beraški ostanki onega rudniškega muzeja, ki se je v Idriji leta in leta zanemarjal. — Enako je z arhivom! Ne glede na »Slovenca« tudi mi potrjujemo, da je želeti, naj li bil arhiv Slovencem popolnoma na razpolago, kajti listine, ki nepregledane v predalih leže, so podobne mrtvemu kapitalu, ki zgori ali se gnije, iz njega povzeta knjiga pa je trajne vrednosti. Da nimajo ondot-ni krogi nobenega smisla za muzej ali arhiv, je znano, vendar se čudi -mo drznosti, s kojo se je rudniškega oficijala J. Tušarja prisililo s podpi som javno utajiti, kar vse vemo in je sam okoli pripovedoval. Rudniško predstojništvo pa naj pomni, da dandanes tudi taki popravki resnice ne utajijo.	P*
»Dan« razkril početle poštarice. Pred nekaj meseci Je prinesel »Dan« obširen dopis, kjer je razkril početje poštarice iz Dobrnič. Rotilo se je nas bi prosilo, da ni res In da ni res. Toda imeH smo nepobitne dokaze V roki in zato se nismo kljub prošnjam umaknili niti za lais, ker nismo mogli urimo trpeti, da bi kdo oškodoval delavsko in kmetsko ljudstvo. Dokaze smo izročili poštnemu revizorju in ti so bili nepobitni. Dognalo se je, da Je b&lo ogoljufano 120 ljudi za 9000 K. Da se Je početju poštarice storilo konec, to Je zasluga »Dneva«.
Koliko ie bilo navdušenja, ko se ie ustanovil ersi Sokol na.Kofo^kem,
maj je razmaknil krila, bil je že osamljen in v najljutejšem boju vlado in narodnimi sovragi. Dve leti so hodili vrli mladeniči zvečer za večerom v tričetrt ure odaljene Gli-nje telovaditi, nedeljo za nedeljo so z izleti in nastopi dvigali ljudstvo. Požrtvovalnost je bila botra mlademu Sokolu. Videli so sovragi vnemo krepkih rok hi učinek njih dela, nasprotovali povsod in dosegli celo prepoved kroja. Udarec je sledil udarcu. Z vaditeljevim odhodom k vojakom je telovadba prenehala in nad leto dni životari »Sokol« v Borovljah le še s tamburaškim zborom. Požrtvovalnost ie kazal boroveljski Sokol od svojega začetka, požrtvovalnost naj mu pokaže še narod. Sokolski dom v Borovljah naj bo poleg »Cirilmetodarije« naša častna zadeva, če nočemo rožne doline prepustiti nemškutarjem! Na dan s prispevki! — Ljubljančan. -— Prosi se za ponatis v drugih listih.
Iz ljudsko - šolske službe. Namesto obolele učiteljice Mare Tavčarjeve je imenovana za suplentii-njo v Petrovi vasi izprašana učiteljsko kandidatinja Ljudmila Pavlinova. Bivša suplentka v Vodicah v kamniškem okraju Frančiška Rožič je imenovana za provizorično učiteljico v Mengšu in bivša provizorična učiteljica Angela Nerima za provizorično učiteljico na dvorazrednico razširjene šole v Radomljah. Namesto obolelega učitelja Antona Ark,> je imenovan kot suplent na II. mestni slovenski deški šoli v Ljubljani absolviran učiteljski kandidat Josip Kavčič. — Namesto obolelega učitelja Franca Rieglerja je imenovana kot suplentka na Hotiču Helena Komac.
Orožnik smrtnonevarno zabodel orožnika. V St. Petru na Krasu je orožniški postajevodja Ster dobil pretečeni pondeljek v gostilni orožnika Čiligoja, ki je imel službo in ga l>ozval, da zapusti gostilno. Čiligoj se mu je uprl, nakar sta se orožnika na cesti skregala in spopadla. Razvil se je boj,. za življenje in smrt. Končno je Ster upornega orožnika parkrat zabodel. Čiligoja, ki je smrtnonevarno ranjen, so pjepeljali v garnizijsko bolnico.
Idrija v temi. Vsled silnega deževja sta Nikava in Idrijca tako narasli, da turbine Kogovškove elektrarne niso mogle več delovati. Ker je tudi nedavno montiran Dieseljev motor pomanjkljiv in za obrat nesposoben, je bila v nedeljo zvečer vsa Idrija v nepredirni temi. Pa tudi prejšnji večer Ve nenadoma odrekla električna naprava, ker je v električno napeljavo udarila strela. Taki do godki so tem neprijetnejši, ker imajo tudi skoraj vse zasebne stranke v Idriji v svoja stanovanja napeljano električno luč.
Ljubezniv mož. 3Iletni šele eno leto oženjeni delavec Anton Demšar z Nove vasi pri Kranju živi s svojo ženo v neprestanem prepiru. Demšar je strasten alkoholik in zapije redno ves svoj zaslužek. Pred kratkim je prišel Demšar zopet pijan domov in tu se je svoje žene dejansko lotil. Najprej jo ie zagnal ob steno, nato jo je vrgel ob tla in jo je osuval.
Nasilnež. Preteklo nedeljo popo-ludne je prišel brezposelni dninar A. Štern iz Predoselj pri Kranju v orožniško vojašnico v Gorenji vasi in je prav grobo zahteval par čevljev, ker so bili njegovi že raztrgani. Kei so mu odbili prošnjo, kar ie čisto naravno, ie začel Štern razgrajati, tolkel je ob mizo in je navzočega orožnika tako opsoval, daje bil poslednji primoran Sterna aretirati in ga vtakniti v občinski zapor. Tam je Štern dalje razgrajal, razbil je leseno »prie-no« in je z neko desko toliko časa razbijal po oknu, da je raztrgal žično mrežo. Sterna so izročili okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
Nesreča. Tovarniškemu delavcu Karolu Probstu iz Jesenic na Gorenjskem se je te dni med delom vlilo tekoče železo na desno nogo. Probst je zadobil težke opekline.
Levo nogo si je zlomil. Dne 1 t. m. je izpodrsnilo 631etnemu slikarskemu pomočniku Francu Gogali iz Bleda. Padel je tako nesrečno na tla, da si je zlomil levo nogo.
Panj ga poškodoval. Nekega dninarja h Loke pri Mengšu je te dn trkljajoč se bukvin panj poškodova na levi nogi.
Po stopnicah Je pa*del t® ^ni 50-letni kajžar Jože Prosen ;z Posmere-ka in si je zlomil desno nogo.
Zverjad v Voitsbergu dodava časopisom že kar v velikem gradivo. Sedaj poroča o njej že tudi »Češke Slovo«, ki trdi, da se je zverjad pokazala tudi na Češkem in sicer pr Kotni Gori. B«o res treba, kadar pogine, tedati posebne izdaje listov, toliko šundrov je že napravila ta zver In to vse najbrže vsled nerodnosti tistih, ki so jo lovili.
Maksim Gorki bolan na »mri? Neapeljski fet »Secolo« javlja, da se Je zdravstveno stanje velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkija,
zelo poslabšalo. Prepeljati so ga morali v nek neapeljski sanatorij. Izjavil Je. da hoče pred smrtjo dokončati nekatera nujna in važna dela. Zadnje vesti, ki prihajajo iz Rima, pa pravijo, da se mogoče bolezen obrne na boljše.
Železniška nesreča. Iz Kijeva v Peterburg vozeči brzovlak le pri uvozu v dvinsko postajo trčil v lokomotivo. ki se je bila odpela od osebnega vlaka. Štirinajst oseb je ubitih. 17 pa težko ranjenih.
Enajstkraten morilec. V Chicagu so aretirali nekega Henry Spencerja. ki je obdolžen, da je umoril plesalko Rescroat. Priznal je še deset umorov iz prejšnjih let
Župan samomorilec. Ustrelil se je dne 7. t. m. iz neznanih razlogov župan v Mundenu.
Moža polila s špiritom In ga zažgala. V Linzhausnu je žena rudarja Sime svojega moža. ker se je opil, polila s špiritom in ga zažgala. Mož je čez nekaj ur v strašnih bolečinah umrl.
Krvna osveta v Italiji. Rodbini Corraine in Succu sta že več časa v krvni osveti. V okolici Orgosola so zdaj našli v gozdu tri člane rodbine Succu umorjene.
Umor radi treh mark. V Wies-badnu je ustrelil ravnatelj zavoda postreščkov, Blitz, 211etnega postre-ščeka Avgusta Ebelna zaradi treh mark. Ebel je umrl ko so ga peljali v bolnišnico. Policija je le s težavo preprečila, da ljudje morilca niso ubili.
Vlaka trčila. Iz Madrida poročajo, da sta trčila na neki bližnji progi dva vlaka, pri čemer so bile 4 osebe mrtve, 26 pa ranjenih.
Danski avijatik ponesrečil. V Kodanju je padel zrakoplovec Bisch prve dni oktobra z višine desetih metrov. Onesveščenega ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
Lfublfana.
— Grof Barbo in Jugoslovanstvo. Med mumijami, ki zastopajo v kranjskem deželnem zboru kakih 50 do 60 graščakov nemške narodnosti, je naiboli zgovoren grof Barbo. Drugi se nekako zavedajo, da zastopa vsak komaj kakih 5—6 volilcev in da potemtakem niti nimajo kaj govoriti v dež. zboru, ali grof Barbo jemlje svoj »mandat čisto resno, on si mnogo domišljuje in govori nekako z visokega, ker misli, da so edini stebri kranjske dežele oni na pol razrušeni gradovi in gradiči, ki so napisani v deželno desko in spominjajo naše ljudstvo na one težke čase, ko so mu graščakj pili kri in ga trvavo bičali. In človek, ki nikogar ne zastopa, človek s takimi srednje veškinii nazori hoče govoriti tudi o odnošajih Slovencev do drugih Jugoslovanskih plemen. Klerikaci so pa resno polemizirali z njim, ko bi bil vendar edini pravi odgovor na njegova klobasanja: ne vtikaj se v tuje reči. ki te nič ne brigajo, ker Slovenci gotovo ne bomo šli vprašat nemških grofov za svet, kako naj uredimo naše razmere z brati na jugu.	°*
— Klerikalcem Imenoma »Slovencu« je očito žal. da se je za časa balkanskih konfliktov tualitam spozabil in napisal kakšno pošteno Jugoslovansko besedo. Očito mu je žal, da ni proglaševal Prochaske brez.. za mučenika in kapucina Paliča za svetnika. To je bila velika nelojalnost po nazorih specialista v bikoreji grofa Barba in zato le Lampe lepo prosil za odpuščanje z besedami: »Morebiti se je semtertja v slovenskem časopisju izrazil brez slabega namena ta ali oni nekoliko napačno, toda vprašam, kateri list v Avstriji ni tisti čas naredil nobene napake?«
Ah, kako ste ponižni, vi. ki se »borite za koristi naroda« — obžalujete tu ali tam nevede izrečeno lepo besedo. Ni čudno, da vas Pejev hvali zaledno s »Hrvatom« in protinairod-no »Hrvatsko«. Ponosni smo, da se nas med te ljudi ne prišteva.
— Nov dokaz, kako klerikalci ljudstvo terorizirajo, nam je poslal prijatelj našega lista. V torek opoldne ie šel miren pasant po Streliški ulici in čital medpotoma »Dan«. Kar naenkrat se ustavi pred njim neka ženska srednjega stanu in mu pravi: »Ali vas ni sram, da berete tako cunjo kot je »Dan«. Pasantu se je obnašanje te tercijalke gotovo zdelo
čudno in je bil nemalo rai-burjen. Poučil Je to klerikalno učenko, da naj pusti mirne ljudi i»a testi v miru. Kam so že j-r {vedli Hudštvc nauki Kreka, Šušteršiča.	^
ki prav neumestno ščujejo huastvo proti naprednemu časopisju. Da daleč smo že prišli, človek 1 malu ob belem 'dnevu na cesti ne t K varen, da ga ne napade kaka p kltvikajna duša.	_	.
 Sladkorna tadhritri -a na Rrsnj-
tfem. Dne 6. t. m. vršila se Je 1. seja ožjega izvr Sevalnega odbora. Na Isti so se razpravljala nujna vprašanja. t#o v prvi ivrsti agitacija , po._
plani deželi v s vrbo sklepanja *pe» nih kontraktov«. Nada#« se je škto
palo vse potrebno glede pr*te*nttvi sosedne južne Štajerske in Hrvaške iz koiih je došlo obilo pismenih priglasitev in vprašani od strani interesentov. Konečno so se še razmotri. vale podrobnosti glede financiranji cele aktije.
— Prvi koncert »Glasbene Matice« v letošnji koncertni sezoni bo V torek 21. oktobra. Sodelovala bodeta priljubljena in odlična slovenska kon» cer (na pevka gospa Pavla Lovše to-va (Bole) in slavni vtWWskj virtuoz g. Jaroslav Koda« Iz Prage.
— Pevski zbor »Glasbene 1^%-tlce« je že pričel svoje redno delovanje za prihodnjo koncertno sezono. Moški zbor ima redne skušnje v! sredo in petek ob 8. uri zvečer, ženski zbor pa v pondeljek in četrtek ob pol 6. uri. Vsi stari člani in novi, ki nameravajo pristopiti so dobrodošli in se vljudno vabijo. — Odbor.
— Naročnike Braniboroveg« koledarčka za slov. mladino opozarjamo. da je cena s poštnino za posamezne izvode 25 v. za večje po-šiljatve se poštnina tudi zaračuni na» ročniku. »Branibor« ne išče dobička pri tem. a škode tudi ne more trpeti.
Za lani še mnogo naročnikov ni poslalo denarja bodisi za posamne alf večje naročbe. Prosimo! Ker letos ni večja naklada kot je bila lani. Jt se je razpečala. naj se naročniki po-žurijo. Šolska vodstva, krajni šolski sveti, denarni zavodi, zavedni mla-dinoljubi. pošljite »Braniboru« naročil in tudi — naročnino!
Slavlja-Sparta 0 :2. V nedeljo je bila v Pragi tekma med dvema najboljšima češkima moštvoma, med Slavijo in Sparto. Proti pričakovanju je zmagala Sparta z 2 :0. Občinstva je bilo 14.000 — največ, kar jih je bilo kdai na kaki tekmi v Pragi
— Bazar Spiegel na Kongresnem trgu ima v svojem izložbenem oknu razobešeno verižico v frank-furtarskih barvah, na kateri je obešen medaljon z Bismarkovo sliko. Da bi bilo pa še v večjo reklamo je obesil med te tevtonske barve še slovensko trobojnico. To je gotovo zelo priporočljivo.
— Za C. M. Družbo ie izroč i v našem uredništvu 5000 znamk g. Ravnikar. Hvala lepa.
— Koncert v hotelu pri »Tratniku« prirede bivši člani »Slov. Filharmonije« pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bog. Cernega danes, v sredo dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Na sporedu so same nove operetne skladbe. — Vstopnina za osebo 40 vinarjev.
— Med lopovi In potepuhi. Pretekli torek je prišel neki posestnik iz Šent Jošta pri Vrhniki v Ljubljano nakupit raznih stvarij. Ko je stopil iz trgovine Franca Stupice na Marije Terezije cesti, se mu ie pridružil okrog 30 let star človek, začel je z njim pogovor in mu je pripovedoval da je tudi on doma ie onega kraja. Tujec je povabil posestnika, naj gre z njim v gostilno pri »Levu«. Kmet je šel. Kmalu nato je prišel še neki drugi tujec v isto gostilno in se je vsedel k isti mizi, kjer je sedel kmet z onim tujcem, ki je bil »tam doma, kakor kmet.« Tujca sta začela igrati s tremi majhnimi stožci in z eno kro-gljo. Pustila sta, da je izigral zdaj prvi, zdaj drugi. Slednjič sta priprav vila tudi kmeta do tega, da je začel igrati. Igralo pa se ie sedaj vse drugače. Tujca nista hotela, da bi kmet dobil. Ko je posestnik izgubil 70 K, je nehal igrati, zakaj spoznal je, da je prišel med potepuhe. Oba lopova sta nato hitro odšla iz gostilne. Kar je gostilničarka pravila, sta omenjena potepuha v juliju mesecu obrala nekega kmeta za 58 kron in to na isti način. — V noči na 30. pr. m. sta oba prenočila v Jermanovi gostilni v Kolodvorski ulici. V knjigo za tujce sta se vpisala kot Leon Boršič, meham« iz Brozata in Franc Nadiižar iz Hrastja pri Kranju. — Nadižarja je stražnik aretiral na Miklošičevi cesti Pravi, da je prišel iz Trsta, kjer stanuje njegova žena z otroki. Nadižar je sam priznal, da je iz Trsta izgnan in da je bil večrat kaznovan zaradi hazardne igre. Svojega tovariša, ki je igral z njim v gostilni »pri levu< ne pozna. Pravi, da je prišel oni takrat le slučajno v imenovano gostilno. Nadižarja je policija izročila okr.
 Nesreča. Ko je šel 531etni hlapec Leopold Šolar na Ahacljevi cesti te dni po krmo za živino, je padel % lestve in se je po životu znatno poškodoval.
— Desno roko sl Je zlomil te dni Smr/acr J< že Japelj, ki stanuje na SVL Pe-tra cesti. Hotel Je iti spat na! pod pri fwn. pa je padel z lestve in si zkv ro* drrno , oko, kakor smo že omenili
— Z vročo mnstjo s* ie polila t! r«i*Uo d^ma 141etna sirota Emilija Ktdiar Iz Cerkvene ulice. Zadobllai Je težke opekline na desni roki
— Vlom v barako. Kakor Ja »Dan« že poročal Je bilo pretek# teden vlomljeno v barako na državnem kolodvoru at Spodnji Šiški Sto-
rilci so odnesli iz baraKe več tobaKa Ijediil itd. v skupni vrednosti več sto kron. V noči na nedeljo pa je hotel !tat zopet vlomiti. Pa so ga prepodili.
— Aretacije. Te dni je policija aretirala nekega delavca, ki je bil hudo na sumu, da je ukradel prodajalki Ani Banovec denarnico z 10 K. — Preteklo nedeljo je neki stražnik aretiral na Šentjakobskem trgu slikarskega pomočnika Janeza Scurja iz okraja Videni radi nadležnega 'prosjačenja od hiše do hiše. — Na Selu je bil aretiran že večkrat pred-;kaznovani delavec Jože Prepeluh radi dolgov, ki jih je napravil z goljufijo.
— Aretacija tatu. Pretekli petek ije neki detektiv v tukajšnji mestni zastavljalnici prijel boli mladega fanta. ki je hotel zastaviti kolo. Prijeti miadenič je najprej povedal napačno ime in napačen naslov svojega stanovanja in ie trdil, da ie kolo nje-ya lastnina in da ga je hotel zastaviti. ker se nahaja v denarni zadregi. Pozneje pa je mladenič priznal, da je ukradel kolo na dvorišču tukajšnje druge državne gimnazije, da je do-Ina iz 2ej in da se piše za Franceta Bevca. Aretirani mladenič je izpovedal, da je prišel dne 18. septembra V Ljubljano, da bi obiskoval gimnazijo. pa da ni mogel napraviti izpre-jemnega izpita. Nato je stanoval pri neki ženski na Sv. Petra cesti pod pretvezo, da je študent šestega razreda tukajšnje gimnazije. Ko pa se je gospodinja prepričala, da jo je mladenič nalagal, ga je kratko malo odslovila. Od onega časa se potika
brez cilja in dela okrog. Tu pa ga je dohitela usoda aretacije. Ukradeno kolo je last nekega učenca petega razreda na tukajšnji drugi državni gimnaziji. Izgubljenega mladeniča Bevca so izročili tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Našli sta se dve železniški legitimaciji na imena Franc Loboda in Marija Loboda. Legitimaciji se nahajata v uredništvu našega lista.
— V kinematografu »Ideal« se predvaja krasni film, naravni posnetek »Kratersko jezero« in najboljša letošnja veseloigra »Njegova komorna strežnica«. V petek »2ivi mrtvec«.
Lov za tatom.
(Ljubljanska slika.)
Fantje se zbirajo.
Včeraj je bilo v gostilni na dvorišču pri »Figovcu« prav živo. Seveda. saj gredo fantje k vojakom in takrat ima vsak posebno pravico, da si ga privošči en kozarec več. To gnječo pa ie porabit neki tat za svoje namene.
»Držite tata!«
Okoli dveh pop. je zapazil hlapec na dvorišču med vozovi mladega moža. ki se je sumljivo smukal okoli raznih predmetov in se zanimal za to in ono. kar ni bila njegova last. Zato ga je skrivaj opazoval in je videl, kako ie tat pouzmal lepo konjsko opravo in ie hotel z njo izginiti.
Lov.
Hlapec je še pravočasno zaklical za tatom — ta pa se je spustil v beg. Pri tem je takoj zgubil klobuk. Hlapec je letel za njim po Marije Terezije cesti — in naenkrat se je spustilo z njim v tek vse. kar ie šlo takrat po Mar. Ter. cesti. Začel se ije lov na življenje in smrt. Ubogi tat je kmalu videl, da ne bo utekel množici, ki ie drvela za njim. Zavil je pri Novem Svetu po ozki ulici proti drž. kolodvoru — tam pa so ga ljudje zadržali. Množica ga le slavnost-kio pripeljala nazal k »Figovcu«.
>Lažie ie tatu uietl. nego policaja«.
Zdaj pa se je začel lov za policajem. Dasi je pred Figovcem križišče cest, ni biilo policaja nikjer. — Konečno so ga našli daleč tam na Dunajski cesti in so ga doklicali z (žvižgi. Mož postave ie šele čez dolilo časa prišel in vesela množica mu le slavnostno izročila tatu. ki ga je policaj zmagonosno odvedel na stražnico.
Film „ŽIvi mrtvec",
po znamenitem romanu Leva Tolstega, se bede predvajal 4 dni, t j. v petek 10, so-;b«to 11., v nedeljo 12, in v pondeljek 13. okt jv ,Kino-,Ideal\ Predstave vsaki dan ob 4., ya6., 7., >/s0; v nedeljo ob 'Ml- dop. in ob 8. pop. Cene zvišane za 10 vin. vsem prostorom, izvzemši II. prostor.
Trst.
Parnik »Urano« z 2570 potniki.
iV nedeljo je prišel v naše pristanišče parnik »Urano«. ki je nosil na krovu 2570 potnikov, ko ie plul proti Carigradu. Parnik Urano je že precej star: zgrajen ie bil v Miljah pri Trstu L 1882. in ima te dni okrog 32 let. Na svojih plovbah po vseh morjih Je prestal že marsikaj, vendar je še (vedno vstrajen in sposoben za najdaljše vožnje, kar. ie dokazal s tem.
da ie na svojem zadnjem potovanju nosil na krovu nič manj kot 2570 potnikov. — Iz Trsta je bil odplul 15. avgusta proti Carigradu in Odesi. Dne 24. avgusta je dospel v Solun, kjer je odložil 1470 tonelat raznega blaga. Ker je bil sedai veliko lažji, je lahko smel sprejeti na krov potnike. In v Solunu je bilo sprejetih na parnik »Urano« nič manj kot 2570 potnikov, oziroma turških begunov, ki zapuščajo sedaj trumoma solunski vilajet. Tamkaj jim prav nič več ne diši (najbrže zato ne, ker ne smejo več delati tako. kakor bi hoteli in kakor so delali poprej). Mornarji parnika »Urana« znajo povedati, da so se ti beguni navalili v tako velikem številu na parnik, da so jih morali tirati s silo stran. Na krov jih je bilo vzetih tedaj le 2570, ker bi več ljudi ne imelo prostora na parniku. Tudi znajo povedati, da so imeli s temi ljudmi velikanske sitnosti, okrog parnika se je nabralo nešteto ladjic in čolničkov, iz katerih so silili turški izseljenci na parnik. S seboj pa so imeli toliko razne nepotrebne in malovredne prtljage, da so jo komaj vlekli na krov. Iz ladjic so prihajali begunci na parnik po dveh stopnji-ščih. po katerih so prihajali Turki na parnik dobre dve uri. Ko se je zdelo kapitanu, da jih je dovoli, je ukaza! dvigniti stopnišča. — Na parniku je bil vsled te pisane in nedisciplinirane družbe velik nered. Pretekla sta dva dneva, predno so te Mudi porazdelili in jim odkazali mesta. Dne 27. avgusta je odšel parnik iz solunske luke ter odplul proti Cilesorneni. kjer se le moral ustaviti 5 dni zaradi nalezljivih bolezni, ki se pojavljajo tu in tam tudi v Solunu. Med vožnjo od Soluna do Glesomene ie umrl na parniku Turek, star 60 let. a neka Turkinja ie porodila dete moškega spola. Po preteku 5 dni v lazaretu v Glesomeni, so se izkrcali skoro vsi potniki. Izkrcanje ie trajalo vso noč med 27. in 28. avgustom ter ves naslednji dan. Ker pa se ie pred odhodom parnika pojavilo na njem nekaj slučajev kolere, ie bil parnik prisiljen ostati še 5 dni v lazaretu. Ko pa je prišel 9 dan. se je povrnilo na parnik zopet 1770 Turkov, ki so se bili poprej izkrcali. Zaželelo se jim je po samem Carigradu, le 800 od vseh jih je odšlo proti Smirni, oddaljeni kakih 10 mili od lazareta. S tistimi potniki je tedaj odplul »Urano« proti Carigradu. Tam pa je dobil kapitan »Urana« nalog, da ne sme izkrcati ljudi v Carigradu, ampak v mestu Mudanie. ki leži na maloazijskem obrežju, oddaljeno 40 milj od Carigrada. — Iz Odese je odšel »Urano« dne 9. septembra, od kjer je prišel v našo luko. kakor že povedano, v nedeljo ziutraj.
Zaklan z nožem na ulici. V nedeljo okrog 1. ure popolnoči so našli mimoidoči na ulici del Pane moža, ki je ležal v mlaki krvi. Poklican je bil stražnik, ki je s pomočjo nekaterih drugih odnesel ranjenca na zdravniško postajo, kjer ie dobil prvo pomoč. Nato pa ie bil odpeljan v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Mož je bil zaboden dvakrat v trebuh in enkrat v hrbet. Operacija se je posrečila. Ranjenec se imenuje Nikolaj Liuzzi, star 33 let iz Barletta, stanujoč v zagati Sotteranei štev. 3. Zvečer je bil v neki beznici v ulici del Pane. kjer se je sprl z nekaterimi pobalini..Ko se je vračal proti domu. je bil napaden, a napadalca ni mogel spoznati. — Policija pridno zasleduje.
Shod in veselica škedenjskega delavstva. Vkljub neugodnemu vremenu se je prireditev podružnice NDO v Skednju, ki jo je uprizorila, še precej dobro obnesla. Skupnega odhoda izpred Sv. Jakoba vsled slabega vremena ni bilo. pač pa se je vzlic temu udeležilo shoda in veselice lepo število tržaških delavcev.
— Ob 3. popoldne se ie vršil pri veliki udeležbi v prostorih »Gosp. društva« iavni shod. ki mu ie predsedoval Ster. poročal pa ie na niem strokovni tajnik Brandner, ki ie v obširnem govoru pojasnjeval krivice. ki se gode škedeniskemu delavstvu. Razkrinkal ie postopanje socialnih demokratov, vlade in narodnih nasprotnikov. Posebno pa ie povzdignil glas proti importiraniu tujega delavstva, ki domačinom veliko škoduje in jih pripravlja ob ekzisten-co, in je povdarjal. da bo NDO proti temu zlu vadila tudi zanaprei najod-ločnejš! boj. Stem. da se odpusti re-gnikole samo Iz občinskih služb, ml še ne moremo biti zadovoljni, ampak se bomo zadovoljili še le tedaj, ko bodo domači delavci tudi pri privatnih podjetjih Imeli prednost pred tujimi državljani. V interesu Avstrije ie. da naše tozadevne želje podpira; če ne. pa naj sama odgovarja1 za posledice. ki iz tega lahko nastanejo.
— Ta boj pa le tudi eminentni gospodarski boi. kajti regnikolo, ki pride sestradan iz Italije, prevzame delo za vsako ceno. in s tem domačina prisili. rda se mu bodisi umakne, ati pa, da se spusti z njim glede plače v konkurenčni boj, rdia gre torej
za nižjo plačo delat, nego regnikolo. Drugim delavskim organizacijam ta za slovensko delavstvo tako važen boi ni nič kaj posebno po volji, nasprotno. socialni demokratje ga obsojajo ter že s tem slovensko delavstvo nekako dramijo. Kot ie vzdramljeno, pa bo šlo naše delavstvo v narodno - socialne strokovne organizacije. ker le te stoje na pravi, današnjim razmeram odgovarjajoči podlagi. — Govornik je žel mnogo odobravanja. Za njim je še govoril delavec Barič, nakar ie predsednik shod zaključil. — Po shodu se je vršil na vrtu pri Sancinu koncert. Svirala je godba NDO, ki je žela splošno priznanje. Naj ob tej priliki omenimo, da ie to. da se ie godba NDO v kratkem času tako temeljito reformirala, edino zasluga glasbeno vsestransko naobraženega kapelnika g. Vanou-sa. — Po koncertu se je vršil ples, ki ie trajal do ene ure popolnoči. S to prireditvijo ie škedenjska podružnica dosegla svoj namen. Umevno je, da to peščici socialnim demokratom ni bilo preveč všeč. zato so se v sosednji gostilni obnašali tako. kakor je to pač navada tistih, kj kaj radi v kozarce gledajo.
Razmere uslužbencev c kr. javnih skladišč v Trsfu.
Mezdno gibanje.
Današnji časi so za delavsko ljudstvo naravnost neznosni. Kapitalizem se s strahovito hitrostjo razvija, in njegovo stremljenje po popolni zasužnjitvi delavske mase. postaja od dne do dne močnejši. To pa nikakor ni težka stvar, kajti kdor ima na svoji strani vlado, militarizem in cerkev — kdor ima torej te tri stebre kot oporo in orožje, ta je mogočen in vse mu mora biti podložno. Potemtakem res ni nobena čuda. da mora delavsko ljudstvo toliko trpeti, potem ni čuda, da se razširja med ljudstvom lakota in revščina, to pa vkljub temu. da mora trdo delati in pri delu takorekoč kri prelivati. — Te razmere se razširjajo po vsem svetu — povsod, kamor pogledamo, opažamo na eni strani bogastvo in razkošje, na drugi strani pa pomanjkanje. trpljenje in solze... Pri vsem tem pa nihče ne more vtajiti dejstva, da n. pr. nemški in angleški delavci stoje mnogo na boljšem, kakor pa avstrijsko delavstvo. In celo v Avstriji imamo razlike, ki obstoje v tem, da so najbolj zatirani oni delavci. ki pripadajo slovanskim rodovom. To pa ni slučaj samo pri privatnih podjetjih, ampak celo pri državnih, oziroma pri onih, ki se nahajajo pod državno kontrolo. K takim podjetjem spadajo c. kr. javna skladišča v Trstu.
Uslužbenstvo tega podjetja sestoji iz Italijanov, regnikolov in Slovencev. Slovenci so seveda — kakor povsod — tudi tu na najslabših in najtežavnejših in najnevarnejših delili. Poleg tega pa se jim majajo tla pod nogami, ker jim gre za eksistenco in to vsled importacije tujih elementov. Nesreče se v tem kraju tudi vedno dogajajo. Delavstvo je izpostavljeno velikim nevarnostim. Delavni čas traja na dan devet ur in pol, nakar sledi prekourno delo. Plače so nizke; vrtijo se okoli 22, 26 K na teden. S takimi plačami ni mogoče živeti človeško življenje, to tem manj, ker se blago, pri katerem plačuje delavstvo^ indirektne davke, vedno dražji. Tudi osebni davek ni nobena igrača. Delavstvo to bridko občuti. Tem razmeram je kriva vlada. Če zabije na stotine milijonov za balkanske dogodljaje, potem se ni čuditi, da davki neprestano narašča-
lo.	Za nepotrebne stvari ima naša vlada denar, tudi za Albance ga ima — za lastne državljane pa ne, nasprotno, v njih vidi veliko molzno kravo.
Pa tudi brezposelnosti avstrijskega slovanskega delavstva — je kriva avstrijska vlada. Na eni strani dopušča, da izpodjedajo kruh domačinom regnikoli, na drugi strani pa vodi tako zunanjo politiko, da se bogu usmili. Če s tako politiko balkanske trgovce prisili, da jo bojkotirajo, trpi pri tem prvič avstrijska industrija, drugič pa avstrijsko delavstvo, ki vsled tega, ker stoje zaradi krize tovarne zaprte, ne more priti do zaslužka.
Te peklenske razmere delavstvo silijo, da se proti njim bojuje potom svojih organizacij.
Tudi uslužbenci c. kr. javnih skladišč se nahajajo v tem boju. Zahtevajo namreč, da bi se jim povišale plače. Delavstvo c. kr. javnih skladišč je bilo leta 1906 združeno v enotni organizaciji, in sicer v socialno demokratični. Ker pa sloni vse socialno demokratično delovanje na enostranski podlagi, je tudi tu — kakor povsod drugje, prišlo do razkola. Leta 1906. je socialna demokracija
v omenjenih skladiščih uprizorila gibanje. Dosegla je majhen uspeh, ki pa ga niso bili deležni vsi, marveč izmed 800 samo okoli 300 delavcev. Slovenci so bili torej izločeni.
Slovenski delavci so torej izpre-videli, da socialna demokracija tudi tam, kjer so vsi organizirani in kjer bi lahko, noče pomagati Slovencem do uspehov, do boljših razmer; nadalje pa so se jim godile tudi v drugih ozirih take krivice, da so bili končno prisiljeni, se postaviti italijansko nacionalni socialni demokraciji po robu ter ustanoviti svojo organizacijo; Skupino uslužbencev c. kr. Javnih skladišč«, katera je tako], ko je bila ustanovljena, 1910. vložila spomenico in zahtevala, da se vsem delavcem v prosti luki, bodisi, da so tega ali onega političnega naziranja, te ali one narodnosti — da se torej vsem povišajo plače In uvedejo poleg tega razne druge za delavstvo koristne reforme. Deloma se je doseglo uspeh, namreč pri povišanju mezde, toda ne v celoti. Povišanja mezde so bili deležni tudi socialni demokrati, čeprav se čisto nič niso trudili, nasprotno, metali so narodni organizaciji polena pod noge. Doseglo bi se lahko več. ko bi se organizacija lahko zanesla na socialne demokrate. V tem slučaju bi se skupina c. kr. javnih skladišč podala v štrajk. Toda socialni demokratje so že v naprei izjavljali, da bi z narodno organizacijo ne šli v štrajk. ampak bi krumirili.
S tem postopanjem pa je zgubila socialna demokracija v prosti luki vse zaupanje. Sedaj je samo »Narodna delavska organizacija, ki pride tu v poštev. Preteklo nedeljo ie ta organizacija priredila javen shod. na katerem se je sprejela sledeča resolucija;
I. Delavstvo c. kr. javnih skladišč konštatira. da je v prosti luki zaposlenih na stotine regnikolov In to posebno pri izkrcavanju in vkrcavanju blaga, dočim morajo domači delavci, avstrijski državljani In to celo oni. ki delajo tam nad šest let, dan na dan hoditi na »špas« ter pomagati množiti vrste brezposelnega domačega delavstva.
II. Z ozirom na to opozarja de-lastvo c. kr. lavnih skladišč pristojne oblasti — posebno pa c. kr. namestništvo v Trstu in notranje ministrstvo — da posežejo tu vmes in odpravijo brezposelnost, ki ie nastala vsled tega. ker se nastavljajo v prosti luki regnikoli. in da vendar enkrat preskrbijo domačemu stradajočemu delavstvu dela in kruha.
III. Zahteva pa delavstvo c. kr. lavnih skladišč, da se sedan’e nizke plače. k| daleka ne odgovarjalo niti najskromnelšlm žlvljenskim razmeram. zvišajo v smislu svoječasno vložene spomenice.
Te zahteve se predlože vodsvu c. kr. iavnih skladišč In avstrijskemu notranjemu ministrstvu.
Najnoveiša te!e-
J	.F
tonska in brzojavna poročila.
AVSTRIJA IN ALBANIJA.
Belgrad, 7. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbske čete so na nekaterih krajih že prestopile albansko mejo In nadaljujejo svoi pohod v notranjost dežele In se ne umaknejo toliko časa, dokler ne kaznujejo napadalcev in dokler ne dobi Srbija zadostnih garancij, da se taki napadi ne ponovijo več.
Te generacije bi sestojale v tem. da se Albanija organizira kot država, da se organizira uprava In žandarmerija, ki bi bila dovoli močna. da vzdržuje red v Albaniji. Ko se to zgodi, zapusti srbska armada ozemlje autonomne Albanije, prej pa ne in velike sile temu ne bodo nasprotovale. ker Srbija nima namena zasesti Albanijo, oziroma nekatere njene dele trajno, temveč samo začasno In samo od albanske vlade ie odvisno, kako dolgo bo trajal ta provlzorij. ker kakor hitro ona uredi državno upravo. Izročilo srbske čete zasedene kraje njenim organom.
Neobhodnost takega začasnega zasedanja gotovega dela albanskega ozemlja po srbskih četah uvldevajo v vseh kabinetih evropskih velesil. Srbija ne more držati vedno ob albanski meil cele armade, ki bi čuvala meio pred kakim novim novim napadom. posebno dokler na te napade nihče noče prevzeti odgovornosti. Albanska vlada v Valonl sedal Izjavlja, da nima z napadom nič skupnega In da ga celo obsoja, ali da m imela nobene moči preprečiti ga. Seveda je to samo izgovor, ali albanska vlada se lahko izgovarja, ker v Albanlil m še nobene redne uprave.
zato bo pa sedal Srbija skrbela ztj red v velikem delu Albanije, ko se pa organizira albanska uprava in ako se pri vsem tem ponovi kak napad. bo odgovorna zanj albanska vlada oziroma albanska država kot taka.
REKTIFIKACIJA SRBSKO-ALBANSKE MEJE.
Belgrad. 7. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Zdi se. da je ministrski predsednik Pašič na svojem potovanju po Evropi dobil zagotovila, da se srbska albanska meja tako popravi, kakor odgovarja interesu Srbije, kj mora imeti nasproti Albanlil dobro strate-gično meiio.
SRBIJA JE PRIPRAVLJENA.
Belgrad, 7. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Dogodki na Bolgarskem zaslužujejo vso pozornost. Bolgarska se pridno pripravlja in pošilja na tihoma čete proti srbski meil Srbija je pripravljena na vsako eventualnost, četudi se še vedno misli, da Bolgarska vendar ne bo tako lahkomiselna, da bi iskala nov poraz, ki bi bil neizogiben. Ako bi pa vendar Bolgarska hotela iti v nove aventure. ie vse pripravljeno za to. da se iztrezni.
UNIČENA BOLGARSKA ČETA.
Belgrad, 7. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Blizu RadOvlšta ie prestopila močna četa bolgarskih komitašev. ki so io srbske čete zapazile, ali so se poskrile in jo pustile, da je neovirano prešla melo, potem so jo Pa srbske redne čete obkolile in popolnoma uničile.
BOLGARSKO STALIŠČE V TURŠKO - GRŠKEM KONFLIKTU.
Petrograd. 7. oktobra. V grško-turškem konfliktu bo Bolgarija igrala ulogo gledalca. Med Bolgarijo In Turčijo obstoji pogodba, po kateri Bolgarija nima pravice opreti se koncentraciji turških čet na bolgarskem ozemlju ob Egejskem morju. To le na vsak način dejstvo, ki daje Turkom pogum.
VOJNO STANJE.
Belgrad. 7. oktobra. Kralj Peter ie podpisal ukaz, s katerim se vsvr-ho vzpostave redu v novoosvojenem ozemlju obnovi vojno stanje In se ob enein vpelje vojna uprava.
ALBANCI BITI.
Belgrad. 7. oktobra. Srbi so krvavo zbili Albance pri Ljumi Kull. Albanske čete so bile do zadnjega uničene.
Tudi Srbi so doživeli precejšnjih Izgub, toda z albanskimi se ne dajo niti primerjati. Svoje delo 5e Izvršila v polni meri srbska artlljeriia. koje učlnkj so bili grozoviti. — Pri Dja-kovici se potepajo čete bolgarskega Markova, kj hoče Iti onim tolpam nd pomoč, ki jih gonijo Črnogorci. Ker je pa pri Dlako vici dovolj srbskih čet, bo tudi Markov dobil zasluženo plačilo.
RUSIJA PRIZNALA KITAJSKO REPUBLIKO.
Petrograd. 7. oktobra. Vlada le priznala kitajsko republiko.
Peking, 7. oktobra. Za podpredsednika republike 3e bil Izvoljen Liuanhung. (Predsednik je Juan-šikai.
UPANJE.
Reka, 7. oktobra. Poveljnik obmejne policije pravi, da bo atentatorja kmalu Imel v rokah.
KOMISARIJAT V GALICIJI.
Krakov. 7. oktobra. Staplnsky pravi, da tudi nov deželni zbor ne bo mogel rešiti svoje naloge, ker predlagana volilna reforma ne najde priznanja na nobeni strani, vsled česar bo deželni zbor razpuščen 1» imenovan komisar.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanj!! znesek BO vi-uarjev. Pismenim vprašanjem je prllofltl znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasiti ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaklluček mallti oglasov ob 6. uri zvečer.
Učenka manufakturno - galanterijske stroke želi prememti mesto TA nadaljno učenje. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.____________________ 958-3
Dve Postelfl Iz trdega lesa in
otročja posteljica, se ceno proda. Dunajska cesta; 31. parter, na desno.
974-2
Sedmošolec gimnazijec, išče
instrukcije. N as to v v »Prvi anončni pisarni«.	980-1
Pozor kolarji in mizarji I Ročna žaga. trakarica (Bandsage) se ceno proda. Jožef Mavec, kolar v Lokvi, fr). Divača.	___________978-3
Knjižnica, obstoječa iz gospo-^arsko-strokovnih knji«, se proda. Več pove Tomo Jerala. Škofja Loka. 1__________________________________979-2
Mirna stranka išče manjše sta-jnovanje za februar. Naslov pove [»Prva anončna pisarna«. 976-1
! ?
Kupujte „Dan“.
»Dan'
„Dan‘
U
* a a
Vl4-: •.*£-55? ••
' \ •
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnčjSi neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni Izvodi po 6 vinarjev, .4 pošto mesečno le K m
je razširjen v najširših ljudskih slo-'h, ker ga vsakdo d člta m je zato ko uspešno ogla-anje v njem.
rinaša interesantne znamenite zgo-lovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiike karikature. 5*
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Sirite »Dai“ med ljudstvom.
Edna posebnost J n likerja je
Zdravnik želodca
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
itn trije blazinasti stolčki, dobro ohranjeno, se proda. — Vpraša se: Gradišče št 15, U. nadstr., vrata 21.
Lepa hiša
v Spodnji Slškl, pripravna za vsako obrt, se radi družinskih razmer prav ceno proda. — Ravnotam se proda tudi dva sokolska kroja. — Natančneje v .Prvi anončni pisarni*.
Krojaštrro
Ivan Kersnič
▼ Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, L nadstr. nad kavarno „Avstrija"
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke tene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
Hotel ‘Lloyd‘
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št, 7.
Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
Modistinja
MINKA HORVAT j
Ljubljana, Stari trg št. 21.	:
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- p kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. ;
Popravila se točno in najcenejše izvrše. ;
a
L
E
Modni salon
Stuchly-Masehke
8 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih Čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. Priznane d.o"bro "blag-© — xl 1z3s:© cen©.
m
FR. P. ZAJEC
L|ub))itna, Stari trg St. 9
priporoča kot prvi atovtngkl igpr.i^ni in oblaat-Vtto koncetljoniratri optik in strokovnjak »voj
MP optični zavod.*«
Daljnogleda toplomere, m zrakomere vseh vrst. Očala, žčipal* niki natančno po zdravniškem recepta.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine pUMtO.
m
Klobuki
Cilindri
Čepice
Kravate
Rokavice
Srajce
Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki
Prot. Jagrovo
Trikot perilo
Za lovce:
Pletene telovnike Dežne plašče itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdič,
Ljubljana,
nasproti glavne pošte.
I'.
FRAN KRAIGHER
l^zojašls:! mojster
Gosposka ulIIc©, žrtev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po P1,* ~ Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za V._________eksport	po	morju.	229
\
Odlikovana, tovaxna jeeiiia
Trst - 31/u.igl. SalTrad-cr - Trst'
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 10, — Telefon štev. 788.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Prlmonkem.
Posebnost: Naravni Jesih Iz belega In rdečega vina ter naravni Jesih iz čistega alkohola
zakonserve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči' svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi- na
zahtevo pošljem vzorce in cene.	’
V važnejših mestih iščem zastopnike.
Vedno ——.......
= na|novejše
klobuke, cilindre, čepice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3
%
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
UDDDDDnDDODBDDDUDD dekliCC. BDDDDBBCDDBDBDBDDD
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni
Kontoristinjo,
Slovenko, katera ima lepo pisavo in zna pisati na stroju, sprejme Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. Zeli se prepis izpričevala iz meščanske in trgovske šole. Mesečna plača 90 K. — Oni, ki bode sprejeta se povrne vožnja v Prago.
Splošna hranilnica v Trstu
osnovana po načelih hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844. leta, je pričela poslovati s
n. cOsrtoTorc m t. 1.
tradi v ulici Torre Blanca štev. 41.	Uradne	nre	od	9.—12. dopoldne in od 3.-5. popoldne.
Vložna obrestna mera 41.
»Splošna hranilnica" v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati
vloge, za katere se zahteva piapUeuma. varnosti
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
-M-	4V|o	Tki
r Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.