1. številka
V Ljubljani, dne 4. januarja 1919.
VI. leto
Delavec izhaja vsak petek * datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 10*—, za pol leta K 5 —, za četrt leta K 2 50. 1o?ameznn Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Ilirska ulica Stev. 22., I. nadstropje.
DELAVEC
Rokopisi se ■« rrač«jo. — Inserati x enoatolpsitni potit vrsticami so zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vtaL, pri trikratni po 16 vin., pri Sest* krstni po U vi*-, pri celoletnih objavah po 12 vin. M vsakokrat — Za razu« lzjaveitd.stanepetit vrstic* 24 vin. — Reklam, so poštnine prosto. — Nefrankira-na pisma s« n« sprejemno.
Posameznim naročnikom.
Ker izdatki za tisk in papir vedno naraščajo, smo primorani naročnino za list primerno povišati, ki znaša od prvega januarja 1919:
za celo leto K 10:—; za pol leta K 5:—: za četrt leta K 2:50.
Cenjene naročnike vljudno prosimo, da vzamejo to povišanje blagohotno na znanje.
One naročnike pa, ki jim je naročnina Potekla, prosimo, da jo obnove. Tisti pa, ki so naročnino že poslali, naj primanjkujoči znesek do nove naročnine naknadno še dopošljejo. Vobče pa prosimo vse čita-telje, naj po svoji možnosti, pomagajo biriti »Delavca«.
Upravništvo »Delavca«.
Osemurni delavnik sprejet!
V pondeljek je bila odborena sledeča važna naredba na predlog s. A. Kristana celokupne vlade SHS v Ljubljani o uvedbi osemurnega delavnika v državnih, občin^ skih in zasebnih podjetjih tovarniškega značaja.
1. Do časa definitivne zakonodajne ureditve se določuje delavni čas za vse obrtno-pomožne delavstvo, zaposleno v državnih, občinskih ali pa zasebnih podjetjih tovarniškega značaja na 8 ur dnevno, to je v razdobju 24. ur, in sicer brez uračunanja potrebnih in v posameznih strokah običajnih delovnih odmorov.
2. Morebitne spore o tem. ali ima podjetje tovarniški značaj ali pa ne, razsoja obrtna oblast 1. stopnje po teni, ko je zaslišala obrtno nadzorništvo in trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
3. Delavni čas sc sme podaljšati preko te postavne izmere zgolj v takih slučajih, kadar nastopi nepredvidjena in ne-Perijodično se ponavljajoča potreba, da ostane obrat v teku, in sicer tako dolgo, dokler ni odstranjena vsaka nevarnost za redni obrat. Vsak tak izjemen slučaj pa se mora naznaniti obrtni oblasti 1. stopnje.
4. Razen tega sme obrtna oblast
1.	stopnje dovoliti za posamezna podjetja ali pa tudi za posamezne oddelke obrata Podaljšanje delovnega časa do največ 10 'ir dnevno, in sicer največ za dobo 4 tednov. Take prošnje mora poklicana oblast rešiti v 3 dneh. Ako namerava podjetje no poteku te dobe znova zaprositi za podaljšanje dovoljenega roka, mora vložiti [iovo prošnjo na obrtno oblast 1. stopnje, Ki sporazumno z obrtnim nadzomištvom v Ljubljani podaljšanje dovoli ali pa ne. v tem slučaju pa se dovolitev ne sme raztezati preko dobe 8 tednov. To velja plasti za ona industrijska in obrtna podrtja, katerih prospevanje je odvisno od 'Ustnega časa. Ako se podaljša delovni
preko 8 ur dnevno zgolj za 3 dni v °nem mesecu, zadošča, da se to naznani °brtni oblasti 1. stopnje.
Naznanila po določilih §§ 3 in 4 se norajo vložiti tekom' 48. ur na pristojno
obrtno oblast. Z oddajo naznanila pošti, je predpisu zadoščeno.
5. Določila § 1 pa nimajo veljave, ako kolektivna pogodba določa delavni čas obrtnega pomožnega delavca za naj-
: več 48 ur tedensko. V tem slučaju smislom §§ 3. in 4. stopi na mesto 8 urnega dnevnega delavnika v obratu obični ali potrebni delavni čas.
6. Kot kolektivna pogodba smislom S 5. velja vsaka pogodba, ki jo sklene kakšno delavsko združenje (društva, organizacija) z enim ali večimi podjetniki, ali pa z organizacijo delodajalcev, ki uravnava obojestranske pravice in dolžnosti, izvirajoče iz delavnega razmerja, ali pa druge okolnosti. ki se nanašajo na službeno razmerje.
7. Poverjeništvo za socialno skrb sme izjemoma dovoliti s posebnimi izvršilnimi naredbami podaljšanje delavnega časa v posameznih podjetjih. Vendar mora o tem preje zaslišati zastopnike delodajalcev in delavcev, katere ipiemtje samo. K seji je vabiti tudi zastopnike poverjeništva, oziroma državnih vladnih oddelkov za trgovino in industrijo, za javna dela in obrt, za narodno obrambo ter obrtno nadzorništvo.
8. Določila te naredbe pa nimajo veljave glede tistih pomožnih del, ki se morajo opraviti, da se redni obrat začne ali pa konca (kuritev kotlov, snaženje, čiščenje in podobno).
9. Nadure, ki jih mora opraviti obrtni pomožni delavec vsled podaljšanja delavnega časa preko mere, določene v §§ 1 in 4, se morajo plačati najmanj za 50 % višje kot pa ure normalnega delavnega časa. Ako je pogojeno akordno delo, velja kot izmera plačila za uro 48. del skupnega tedenskega zaslužka.
10. 'Prestopki določb te naredbe sc kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda.
11. Za dobo veljavnosti te naredbe izgubi moč § 96 a) obrtnega reda.
12. Določila te naredbe stopijo v veljavo z dne 15. januarja 1919.
Po novi poti k starim ciljem I
Razpad habsburške monarhije, vstajenje Jugoslovanov, združitev troimen-skega našega naroda v edinstveno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, razprostrto na obširnem ozemlju od Mure in Soče do Vardarja — vsi ti veliki dogodki zadnjih tednov so nas posadili v čisto nove, do tal izpremenjene razmere, nas postavili pred ogromne in težke naloge. Dunaj, kjer so se spletale niti gospodarskega življenja, pa tuid robate vrvi narodnega nasilja in težke verige kapitalističnega izkoriščanja, kjer so se stekale usmrajene kloake politične korupcije, zastrupljajoče vse naše javno življenje — rešeni smo ga in dihamo prostejše. Zgodovinski razvoj nam obrača pogled na jug, na Balkan, kjer se delavskemu razredu odpira prostrano torišče za rodovitno prebujevalno delo, bojišče za plo-donosne boje.
Ne vdajajmo se otroškim iluzijam, ne mislimo, da nam bo z Jugoslavijo vrnjen izgubljeni paradiž, da se nam odklenejo vrata v Indijo Koromandijo, v deveto deželo, kjer se bosta cedila mleko in med! Ne držimo križem rok! Mačeha, pisana mati, bo Jugoslavija delavskemu ljudstvu, če si ne bomo znali z lastno močjo, z discipliniranim in premišljenim nastopom ustvariti veljavo in priboriti delež blago-sianja, ki nam gre. Danes, ko se postavljajo novi temelji novi državi, velja bolj kot kdaj prej, da smo sami svoje sreče kovači in da bomo v novi domačiji, ki raste okoli nas, dobili tisti prostor, ki si ga bomo z lastnim delom zagotovili.
Prvo in poglavitno je danes, da si slovensko delavstvo ustvari močno in enotno strokovno organizacijo, ki bo s svojo disciplinirano silo jamčila, da dosežejo delavci vseh strok v novi državi do-! stojne delovne pogoje in človeku primer-| ne živlienske razmere.
I Industrija na Slovenskem je še dokaj šibka, so pa dani vsi pogoji za nepričakovani, mogočni razvoj
Premog, les, ruda, naravne vodne sik, vsega tega je na Slovenskem — v Jugoslaviji \ izobilju-. Dolgo ne bo trajalo, ko st bodo v Jugoslaviji zbirali kapitali, prišel bo čas, ko bodo industrijska podjetja zlasti na Slovenskem rasla kakor gobe po dežju. Na ta čas se nam je treba prirra\iti. Prijaznega lica nam naši podjetniki nikoli nislo kazali, čim več jih bo 'm čim močnejši bodo, tem neobzirnejši bodo. Ce smo se dosedaj morali ž njimi piriti za vsako drobtinico, tedaj je naravno, da bodo nadaljnji boji za dosego naših fundamemalnih zahtev tem težji, čim bolj bi bili razkropljeni. Zato mora biti prva naša naloga, da zberemo vse svoje moči v naši strokovni organizaciji. Z naraščanjem industrijskega proletarijata mora paralelno naraščati tudi sila strokovne organizacije Dela in skrbi bo dovolj. V kolikor poznamo podjetnike — in te poznamo prav dobro — bodo gotovo skušali za skrajšani delovni čas manjšati tudi plače, kar pa se bo moralo za vsako ceno prep’ečiti. Osemurni delovni čas je šele minimum tega, kar nam gre.
Mogočna strokovna organizacija pa nam bo jamstvo, da udejstvimo polagoma ves naš program.
Državna posredovalnica zaTdelo na Slovenskem.
(Konec.)
111.
Direktni izvršilni organ centralnega urada so lokalne delavske posredovalnice. S temi se ima sčasoma prepresti vse slovensko ozemlje. V bližnji prihodnjosti bi se ustanovile le po vseh važnejših delavskih središčih (Celovec, Jesenice, Celje, Trbovlje, Idrija itd.), takoj pa že v Ljubljani in čhn preje v Mariboru (oziroma Celju).
Delokrog lokalnih posredovalnic bi bil teritorijalno za enkrat še neomejen, ko se pa organizira več lokalnih posredo-
va!nic, je njih delokrog strogo omejiti in vse prijave iz tujih okolišev odstopiti (te-leronično) pristojnim lokalnim posredovalnicam.
Zgrajene so tudi lokalne posredovalnice bistveno na iste principe, kot smo jih omeniii pri centralnem uradu. Na čelu posredovalnice stoji predstojnik lokalne posredovalnice, ki je državni uradnik, imenovan na predlog centralnega posredovalnega urada od poverjeništva za so-cijalno skrb. Njemu ob strani stoji zopet paritetna komisija, ki bi sestojala:	1.	iz
predstojnika lokalne posredovalnice, 2. iz treh zastopnikov delodajalcev, 3. iz treh zastopnikov delojemalcev. Skupaj 7 članov.
člani lokalni!] komisij se izberejo iz onih strok, ki so v dotičnem teritoriju najmočneje zastopane. Imenujejo, oziroma izvolijo si jih tozadevne organizacije same. Paritetno komisijo za ljubljansko posredovalnico bi tvoril upravni odbor centralne komisije.
Funkcije lokalnih paritetnih komisij bi bile:
1. Volitev predsednika komisije.
2. Volitev upravnega odbora,, če se namreč zanj pokaže potreba. Ta upravni odbor bi sestojal potem iz voditelja lokalne posredovalnice, iz predsednika komisije in po enega zastopnika delojemalcev in delodajalcev.
3. Obravnavanje in sklepanje o predlogih in delovnem poročilu predstojnika lokalne posredovalnice.
4. Vzdržavanje stika s centralno komisijo in poročevanje ter stavljanje predlogov njej.
5. Poravnava eventuelnih manjših sporov med delodajalci in delojemalci.
6. Sklepanje o stališču, ki ga ima zavzeti posredovalnica v slučaju lokalnih stavk.
7. Kontrola lokalne posredovalnice.
Če voli lokalna komisija še poseben
upravni odbor, so njegove funkcije analogne funkcijam upravnega odbora cen-irnlne komisije.
Poslovanje lokalne posredovalnice vodi njen predstojnik (s pomočjo urad-ništva), ki je podrejen centralnemu uradu. On zastopa lokalno posredovalnico na zunaj in sploh so njegove funkcije analogne funkcijam voditelja centralnega urada.
Lokalna posredovalnica direktno posreduje delo v svojem okolišu. Stoji v stalnem in neposrednem stiku pred v$em z organizacijami obeh skupin, pa tudi s posamezniki (delodajalci), saj so osebne intervencije vedno potrebne. Regulira delavni trg svojega okrožja, prebitke pa stalno prijavlja centrali. Vodi vso statistiko svojega okrožja in jo predlaga centralnemu uradu. Imeti mora natančen vpogled v vse delavske in delodajalske razmere svojega okrožja, zato mora posedovati obsežno inicijativo. Vzdržuje tudi stalni stik z raznimi uradi in institucijami (pred vsem soc. političnimi) svojega okrožja ter se skuša uveljavljati povsod in na vse načine (seveda tudi s potrebno reklamo).
Za lokalno 'posredovalnico velja še v večji meri kot za centralo princip, da ni urad, ampak socialno političen zavod, ki skuša povsod in ob vsaki priliki blažilno (a seveda nepristransko) uplivati na ves položaj na delavnem trgu fa še delavstva posebej. Iz teh ozirov mora lokalna posredovalnica posvečati še prav posebno skrb svojim specijalnlm institucijam, to Je invalidni in vajenški posredovalnici, po-svetovlnicl za izbiro poklicer itd. Zato je pa neba, da je njeno uradništvo mate-rijel.io zadostno preskrbljeno, da se lahko posveti svojemu poslu z vso intenzivnostjo. Imeti mora potrebno inteligenco fti socijalno čustvovanje. Vsak uradnik mora biti vsekakor najpreje dobro izvežban prt
uajpopoinejše organiziram lokalni posre- { dovalnici (v Ljubljani) iti šele nato poslan v provinco. Zato se je tudi poslovanja s kakimi pomožnimi silami izogibati. Brezpogojno pa morajo biti definitivni in strokovno izobraženi predstojniki lokalnih posredovalnic.
Lokalne posredovalnice morajo imeti delavstvo svojega okoliša v stalni evidenci. Ustvariti si morajo polagoma nekako moralno kvalifikacijo o posameznikih (tudi delodajalcih), da lahko preskrbijo res vsakemu tako zaposlenje, ki je njemu primerno, saj mora biti vse posredovanje strogo individualno. Na ta način imajo tudi dober pregled vseh onih, ki so brezposelni po lastni krivdi, kar je posebno važno za urad za podporo brezposelnih. Posebno strogo mora biti pa upeljana stalna evidenca pri invalidih, vdovah in sirotah ter vajencih, da more posredovalnica preprečiti evetituelni njihov moralni propad.
Lokalne posredovalnice izdajajo tudi legitimacije za brezplačno (znižano) že-leznično vožnjo na kraj dela.
IV.
Organizacijsko bi se ustvarilo posredovalnice dveh tipov, to so:
1. višje organizirane,
2, nižje organizirane lokalne posredovalnice.
Poleg tega se bo moralo pa sukce-sivno ustvariti v Ljubljani še nekatere druge specijalne posredovalnice za vse slovensko ozemlje, ki bi bile direktno podrejene centrali. Te bi bile:
1. Posredovalnica za nastavljence (privatne uradnike in podobne),
2. posredovalnica za sezonske delavce (v masah);
3. posredovalnica za inozemske delavce.
Višje organizirane posredovalnice se sukcesivno osnuje po vseh važnejših delavskih središčih (v Ljubljani, Mariboru, Celovcu, Celju, Gorici itd.). Sestojale bi iz dveh oddelkov: moškega in ženskega, ki sta ločena tudi po lokalih, pač pa vodi oba oddelka isti predstojnik. V vsakem oddelku se sukcesivno. organizira več predal (Sehalter). Pri moškem oddelku pridejo v doglednem času v poštev:
1. Predalo za invalide.
2. Predalo za kvalificirane delavce (industrija, obrt, vajenci i. dr.).
3. Predalo za nekvalificirane delavce (dninarji, posli, kmečki delavci itd.).
V ženskem oddelku bi se organizirali:
1. Predalo za vdove in sirote.
2 Predalo za kvalificirane in nekvalificirane delavke.
3.	Predalo za višje kvalificirane delavke (privatne uradnice, vzgojiteljice i. dr.).
Iz tega zadnjega predala se sčasoma organizira samostojna posredovalnica za' nastavljence v zgoraj navedenem smislu.
Vsako predalo ima svojega uradnika (v ženskem oddelku uradnico), ki mora biti še specijelno verziran v delavskih in delodajalskih razmerah v obsegu svojega predala v teritoriju dotične lokalne posredovalnice. Osebno važnost je tu polagati na uradnika pri predalu za kvalificirano delavstvo vsled posvetovalnice za izbiro poklicev.
V nižje organiziranih posredovalnicah se najpreje združijo vsa predala v enega, v še nižje organiziranih pa celo oba oddelka v enega samega.
V tem redu bi nastajala tudi organizacija snujočih se posredovalnic, ki bi se potem po potrebi sukcesivno razširjale. Tudi specijelne posredovalnice (za sezonske in inozemske delavce ter nastavljence) se organizirajo šele pozneje.
V.
Poslovanje posredovalnic je strogo individualno po kartotektnem sistemu, le
j na ta način lahko preskrbi vsakemu delavcu res primerno zaposlenje. Vsak delavec se zglasi pri posredovalnici osebno, le izjemoma se lahko sprejemajo tudi pismene prijave. Pismenih prijav se je posebno ogibati od strani delojemalca. Prijave iz tujih okolišev se odstopajo pristojnim posredovalnicam.
Delojemalec, oziroma delodajalec, se zglasi pri pristojnem predalu in tam izpolni uradnik »Zglasilnico za delavca« (Arbeiterkarte), oziroma »Zglasilnico za delodajalca« (Arbeitgeberkarte). Zglasil-nica obsega vse rubrike, iz katerih so razvidni vsi potrebni podatki.
Če je v posredovalnici za delavca že na razpolago primerno zaposlenje, tedaj se mu napiše takoj »Nakaznica za delodajalca« (Nachweisungskarte), s katero odide k označenemu delodajalcu. Če ga ta sprejme v službo, primerno izpolni rubrike »Nakaznice« in jo vrne posredovalnici, v nasprotnem slučaju pa pride delavec z izkaznico nazaj in dobi drugo.
Posredovalnica mora uporabiti vsa sredstva, da dobi te nakaznice nazaj in da izve rezultat svojega posredovanja. Le na ta način sc more voditi zanesljiva Statistika, si more ustvariti sčasoma zanesljivo moralno karakteristiko posameznih delavcev in delodajalcev ter pregled razmer na delavnem trgu. V to svriio so uvedene posebne dopisnice, če pa tudi sedaj ni uspeha, se pa poizve za delavca potom drugih sredstev (tudi oblasti).
Če posredovalnica nima za delavca takoj primernega delodajalca, tedaj dobi posebni listek, s katerim se zglasi večkrat v posredovalnici, dokler ne najde zaposlenja.
Zglasiln ice so urejene na uradnikovi mizi v posebnih predalih po raznih strokah in poklicih. Ta ureditev se naslanja na »Sistematičen seznam poklicev«, ki ga je izdal c. kr. delavno statistični urad v trgovskem ministrstvu za poslovanje in statistiko delavskih posredovalnic. Ta seznam je eden najglavnejših uradnikovih pripomočkov in ga mora popolnoma obvladati. Na ta način je poslovanje točno in hitro, samo pogled na predala pa že nudi precej jasno sliko o stanju na delavnem trgu.
Tudi delodajalec, ki je prosil za delavca, dobi poseben listek, na katerem je pritrjena vplačana posredovalna pristojbina. To bi bilo določiti za delodajalca na 50 h, za delojemalca na 10 h. Vpeljale bi se za delodajalce (pred vsem večje podjetnike) tudi celoletne karte po 5 K, s katero bi se mu posredovalo poljubno množino delavcev.
Na podlagi zglasilnic in drugih kart ter tiskovin se sestavlja dnevno, tedensko in mesečno poročilo. Ta poročila se javljajo, oziroma pošiljajo centralnemu uradu, ki sestavlja potem konečno statistiko.
V lokalnih posredovalnicah bi bilo takoj vpeljati že naslednje tiskovine:
1. Zglasilnica za delavca.
2. Zglasilnica za delodajalca (za moške).
3. Zglasilnica za delavko.
4. Zglasilnica za delodajalca (za ženske).
5. Nakaznica za delo.
6 Izkaznica za brezposelne.
7 Izkaznica za delodajalca.
8. Letna izkaznica za delodajalca.
9. Dnevno poročilo.
10. Tedensko poročilo.
11. Mesečno poročilo.
12. Legitimacija za enkratno brezplačno vožnjo po železnici.
13. Dopisnica, ki poživlja stranko, da se takoj javi v posredovalnici.
14. Dvojna dopisnica, ki poživlja delodajalca, da javi posredovalnici, če Je sprejel nakazane delavce in če jih še potrebuje.
15. Dvojna dopisnica, ki poživlja delojemalca, če je sprejel nakazano mu delo, oziroma če je našel. drugod zaposlen jt..
16. Dopisnica, po kateri naznani delojemalec, kje je zaposlen.
17. Potrdilo brezposelnosti (za urad za podporo brezposelnih).
18. Vpraševalna pola na delodajalce.
Vsi ti formularji se natisnejo z besedilom, ki je v rabi pri vzorno urejeni in uspešno poslujoči graški posredovalnici in ki so v rabi tudi pri vseh drugih modernih posredovalnicah.
Besedilo za razne reklamne tiskovine st sestavi sproti po potrebi.
Poslovanje za vajenško posredovanje jo v bistvu isto. Za vsakega vajenca se izpolnijo iste »Zglasilnice«, a predno se mu nakaže mojstra, pride njegovo zglasilo pred »Posvetovalnico za izbiro poklicev.« Ta posvetovalnica sestoji iz zastopnika posredovalnice, zastopnika do-tlčne obrti, vajenčevega očeta oziroma varuha, zdravnika ter zastopnika mladinskega skrbstva. Posvetovalnica ugotovi vajenčeve duševne in telesne sposobnosti tor bodoče eksistenčne pogoje v dotični obrti. Ko je vse to ugodno rešeno, se mu nakaže primernega mojstra. Da se pa štlo zapuščajoči učenci ne izognejo posredovalnici, pošlje lokalna posredovalnica pravočasno (že v mesecu aprilu in maju vsakega leta) na vse šole svojega okoliša posebne vpraševalne pole, potom katerih dobi v evidenco vse učence (učenke), ki se mislijo posvetiti obrti. Na ta način posredovalnica sama pritegne v svoj delokrog vse vajence (vajenke).
Poslovanje pri posredovanju za invalide je enako drugemu posredovanju, le njegove tiskovine nosijo štampilijo »Invalid«. Njim se posveča še posebna skrbnost. Posredovalnica mora z vso energijo skrbeti, da dobi invalid primerno zapo-slenje. Poslujoči uradnik pošilja po svojem prevdarku invalide enostavno na vsa ona priglašena prosta mesta, o katerih sodi, da bi bila brezposelnemu invalidu primerna, saj se delodajalci navadno zelo branijo invalidov. Tako delodajalec pogosto niti ne ve ne, da je zaposlil invalida, ta pa zopet kmalu uvidi, da je v mnogo večji meri dela zmožen, kot si pa misli sam.
Posebno skrbnost je posvečati tud brezposelnim vdovam in sirotam. Njihove (in tudi one invalidov) »Zglasilnice« ne potečejo, dokler se jim ne najde zaslužka, med tem, ko potečejo vse druge že po enem mesecu, če jih zglasilec ne obnovi.
Centralni urad in lokalne posredovalnice morajo stati tudi v stalni zvezi s časopisjem. Ono prinaša stalna poročila o delavnem trgu, ki imajo konečno tudi namen zainteresirati najširšo javnost za posredovalnico. Lokalna posredovalnica poizkuša tudi iztrgati posredovanje časopisju in opozarja potom posebnih dopisnic inserente naposredovalnice. Reklama je sploh široko zasnovana. Na vseh važnejših lokalih in prostorih (kolodvorih, delavskih prenočiščih itd.) so obešeni tozadevni lepaki. Tudi razne oblasti stalno opozarjajo na posredovalnico, n. pr. županstva pri izdaji poselske in delavske knjižice.
Posredovalnice je seveda preskrbeti tudi s potrebnimi listi in literaturo.
Stavka v Trbovljah.
Kakor smo že na kratko poročali, je v pondeljek, dne 16. decembra ob 2. popoldne izbruhnila popolna stavka. Delavstvo se je zbralo pred rovi, na dnevnem obratu in delavnicah in tako trumoma prišlo pred rudniški konzum in burno zahtevalo, da se naj konsum preišče. Obenem je delavstvo zahtevalo več moke, bele moke, sladkorja, obleke in drugih potreb-
ščin. Zgražalo se je radi predrage slanine in masti, češ, v Zagrebu se dobi po 18 do 20 K in tako tudi po okolici! Bele moke nam dajte! Zemlje lahko dajete in štruce na dan narodnega praznika, nam pa ne privoščite niti toliko, da bi za praznike kaj iz bele moke zakuhali na juhi! Razburjenje je prikipelo do vrhunca. Vse prigovarjanje srbskega poveljnika, g. kapitana Paniča, je ostalo brezuspešno, tako da so nekateri mlajši udrli v konsum, ki se je ravno tam nahajal. Edino priznanje gre organizaciji, ki je v tem pričela odzunaj posredovati in srbskemu kapitanu, ki so tisočero razburjeno množico spravili na dvorišče »Delavskega doma«. Tam je bilo zborovanje, na katerem je obrazložil sodr. Klenovšek položaj. Izvolil se je 42. članski stavkovni komite, kateremu so se poverile vse zahteve delavstva. Po enournem zborovanju se je delavstvo mirno razšlo. Takoj ob pol 7. uri zvečer je pričel zborovati stavkovni komite. Sestavil je zahteve, določil varnostno stražo za jamo in odvzunaj pri obratu. Izvolil po eno deputacijo k Narodni vladi v Ljubljano in eno k ravnatelju. Deputacija, ki je šla v Ljubljano, je imela nalogo 1. zahtevati od vlade takojšnje zvišanje racije moke, 2. delavsko nadzorovanje pri razdeljevanju in določanju cen, 3. razobesiti se imajo tržne cene, 4. takoj se ima vpo-slati sladkor, živina, obleka, petrolej, sveče in milo. Druga deputacija, ki je posredovala pri g. ravnatelju je zahtevala: 1. rudniški konsum ima biti odprt ob času štrajka, 2. dva moža se nastavita v rudniški konsum za kontrolo, 3. napeljava električne razsvetljave v delavska stanovanja in kdor ima že električno luč ne dobi petroleja in sveč, temveč, da se porazdeli med tiste, ki nimajo luči, 4. cena slanini se ima znižati, 5. plače se ne smejo krajšati. Obe deputaciji sta dosegli popolen uspeh. Racija moke se zviša na prejšnjo višino, ki jo je delavstvo preje imelo, namreč z doklado. Pripomniti je, da je prej delavstvo dobivalo še povrhu racije moko brez kart, zdaj nekaj časa pa ne. Cena slanini se zniža od 52 K na 35 K, masti od 55 K na 30 K kg. Napeljava električne luči se prične takoj, v kolikor dopušča materijah Dva moža sta nastavljena trajno, kot kontrola v rudniški konsum, pet mož ima vladino pooblastilo,, da sme pregledovati račune, razdeljevati živila, obleko in določati cene. Cene so se takoj razobesile v mesnicah od okrajnega glavarstva dov ločene. V kratkem se uvede osemurni delavnik. Nakazalo se nam je 50 prašičev, živa teža 13 K za kilogram, 30 za Trbovlje, 10 za Zagorje, 10 za Hrastnik. En va-s gon sladkorja je brzojavno naznanjen, čez kakih 14 dni do 3 tedne pa pride še 6 vagonov. V torek zvečer so čakali vsi zaupniki deputacijo, ki je prišla z vlakom iz Ljubljane.
Stavkovni komite je po poročilu de-putacije sklenil, da se vrši shod drugi dan ob 9. dopoldne, to je v sredo, in da predlaga delavstvu na shodu, naj gre zopet na delo. Takoj naslednjega dne se je zbralo več tisoč delavcev in delavk ob določeni uri, da čuje poročilo o izidu posredovanj in so sprejeli enoglasno predlog, da pojdejo ob 2. popoldne zopet na delo, s pripombo, da se vse to tudi izvrši, kar se jim je obljubilo. Omembe vredno je tudi, da se je udeležil posvetovanj in posredovanj pri narodni vladi poveljnik srbske posadke g. kapitan Panič, ki zasluži priznanje, da je pokazal, da ume, kaj je delavec in da delavstvo ne more garati lačno. Zato si je tudi pridobil med delavstvom vpliv in zaupanje, in bo lažje izhajal kot vsi prejšnji avstrijski poveljniki, ki so ponujali bajonete, preke sode in druge take nesreče, ter s tern pomagali delavstvo izmozgavati in sestradati in s tem pospeševati padanje produkcije. A žal, da ima tudi Jugoslavija ljudi »de-
nunciante«, ki ne vidijo radi, da se delavstvu pomaga iz nesreče, in jim je ljubše, da bi se delavstvu dalo smodnika ali bajonetov. Tako je dobil kapitan prijatelja, ki ga je šel denuncirat, čemur je sledil dokaz, da mora zapustiti Trbovlje.
Ko je delavstvo to izvedelo, je bilo zlovoljno in je energično zagrozilo, da rajši vse žrtvuje, kot, da bi se odstavilo g. kapitana, ker vidi v njem človeka, ki pozna in se zanima za delavce in njih težnje. Izvolila se je deputacija, ki naj bi šla I rodni vladi pojasnit situacijo, ki je nastala zaradi odstavitve g. kapitana. Po ravno končani volitvi smo prejeli poročilo, da ostane g. kapitan, nakar ni bilo potreba posredovanja. Tu se je zopet pokazalo, kaj premore organizacija, ki je bila takoj na mestu, da je vzpostavila red, 'ker sicer bi se bilo utegnilo dogoditi marsikaj neljubega_____________________________________
Konferenca kovinarjev.
V nedeljo, dne 22. decembra, se je vršila v Ljubljani konferenca kovinarjev, na kateri so bili zastopani tovariši s Kranjske, Koroške in Štajerske. To je bila prva kovinarska konferenca, ki naj ustvari podlago ustanovitvi Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok na slovenskem upravnem področju Jugoslavije. Konferenca je uspela povsem lepo, kar je bilo tudi pričakovati, zakaj močna organizacija, kakor je kovinarska, ima vse predpogoje za zdrav razvoj. Konferenca je mogočen mejnik za lepši razcvit kovinarske organizacije, ki je bila že doslej med najuglednejimi.
Konferenco je otvoril sodrug Mihevc. V predsedništvo so bili izvoljeni: predsednik sodrug Hlebš, namestnik sodrug Gabrijel, zapisnikarja Kocjan in Moretti.
Situacijsko poročilo je podal sodrug Mihevc na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbral, kolikor so mu dopuščale sedanje neurejene razmere. Začetkoma svojega govora je naglašal, da preti kovinarski stroki brezposelnost zlasti zaradi pomanjkanja premoga. Posebno preti ta nevarnost na Koroškem in Štajerskem, ker so v teh dveh deželah še vojaške operacije in se nihče ne briga za industrijo. Kapitalizem v Jugoslaviji bo bolj neobziren kot je drugod; pri nas gledajo vojni profitarji le na velike dobičke. Ne briga jih, kaj je bolj potrebno, kaj manj. Zato snujejo najprej zvonarno v Ljubljani, dasi bi bile tovarne za druge ,izdelke nujneje. Veliko bolj potrebna bi bila tovarna za vagone, ker je vojna vse uničila; potrebujemo pa tudi orodje, stroje in drugo blago za domačo rabo in eksport. Razmere na Koroškem so zaradi zasedenja po vojaštvu skrajno neugodne; na Spodnjem Štajerskem pa, kjer je organizacija še mnogo premalo razvita, šikanirajo delavstvo in v Celju imajo uvedene še celo redovne in druge globe. Te razmere, delovne in mezdne razmere so se zlasti na Štajerskem preveč zanemarjale. Zaradi-tega bo naloga organizacije, da obrača posebno pozornost temu precej industrijskemu ozemlju nove države. Tudi v Borovljah in v Bistrici na Koroškem imajo dobro organizacijo, zakaj članstvo šteje nad 1200 članov. Neprimerno pa je bilo tam, da slovenski delavci niso dobivali slovenskega delavskega časopisja, pač pa so čitali slovensko meščansko časopisje in so bili zaraditega vsaj v velikem delu doslej pod političnim vplivom dotlčnih strank. Teh razmer seveda niso krivi delavci, marveč meščansko časopisje, ki je pitalo delavce s frazami in šovinizmom. Niso še določene meje novim državam, to je res, toda verojetno je, da se urede po narodnostih in z delom ne smemo čakati. Končno opozarja poročevalec za delo, na-redbo za preživljanje in na naredbo o uvedbi osemurnega delavnika, ki izide te dni.
Priporoča konferenci, da poleg ustanovitve nove osrednje organizacije sklene, ustanoviti tudi društveno posredovalnico za kovinarje, ker je za vodstvo posredovalnice treba za kovinske panoge izvežbanega strokovnjaka. To stanovsko posredovalnico naj subvencionira vlada, zakaj le potrebno bo, da vlada izroči posredovanje dela obsežnim in na drobno detajliranim strokam samim in jih podpira, ker odvzamejo državi kos dela.
Sodrug Gabriel navaja, da pravtako, kakor drugod, preti tudi na Javorniku in Dobravi brezposelnost zaradi pomanjkanja premoga. V zadnjem času je bilo že nekaterim delavkam odpovedano delo. Pojavlja se tam tudi krščansko socialna zveza, ki se ves čas vojne ni ganila in zahteva kompromis z organiziranim delavstvom, ki ga odklanja. V naši organizaciji je za vsakogar prostor. Jeseniško-javor-niško delavstvo namerava zahtevati o-semurni delavnik samo, če se ne uvede. Govornik se tudi pritožuje, da je v tovarnah še vedno uvedena globa za delavce.
Sodrug Murko opisuje razmere, ki so bile med vojno v Celju in na Spodnjem Štajerskem. Krivo je bilo temu v glavnem ker ni bilo organizacije. Delavstvo, zlasti v Celju, se pa sedaj zanima za organizacijo in uvideva nje potrebo. Članstvo je naraslo jako lepo. Treba bi pa bilo še več shodov, predavanj in pouka, zakaj doslej smo bili prepuščeni skoro popolnoma samim sebi. Tudi v Celju preti brez poselnost, ker primanjkuje premoga in o-lja. Govornik stavi naslednji predlog:
»Konferenca kovinarjev poživlja tajništvo, oziroma Osrednji odbor, da predloži zahteve delavstva celjske cinkarne Narodni vladi ter izposluje, da vlada sprejme deputacijo delavstva, ki jo izvoli organizacija«.
Večina delavcev v cinkarni ima že osemurni delavnik, le manjši del dela še devet ur. Obljubljeno pa je že temu delavstvu, da se uvede tudi zanje osemurni delavnik. V cinkarni pa še danes kaznujejo delavstvo z globo po 2 do 3 K. Dela pa je še na Štajerskem dovelj tudi po ski okolici. Končno priporoča, da bi se u-redila podružnica organizacije v Celju. Potrebno bi bilo tudi konsumno društvo in nekaj agitatoričnih moči.
Sodrug Hedenig iz Borovelj pravi, da so kovinarji tam domala vsi v organizaciji; kar še ni v njej, bo v kratkem. Delavstvo pa ni posebno naklonjeno novi državi, ker zavzema nova država nazadnjaške oblike in delavstvo trpi sedaj prav tako, kakor je trpelo pod prejšnjim vojno-dajatvenim zakonom, zlasti po zasedbi po jugoslovanskih četah. Naglaša, da je tajništvo za kovinarsko organizacijo potrebno tudi za koroški del, ko se dožene nova državna meja. Vzdrževali bi tajništvo domala sami. Ce se to ne ustanovi, bo organizacija trpela zlasti pozneje.
Sodrug Halemoschnig opisuje na podlagi jasnega statističnega gradiva boroveljske razmere v puškarstvu. Pritožuje se o tamkajšnjih obratnih razmerah; ker se puškarstvo deli v pododelke, pa tam izjemni zakoni in tudi naredba (§ 1154 b, 1156) v prid delavstva niso prišle do veljave. Sedaj so odpadle tudi vse prehranjevalne ugodnosti, ko so zasedle jugoslovanske čete Borovlje. Vrhutega se pa nahaja puškarstvo v Borovljah pred katastrofo, ker ne dobiva potrebščin za puškarstvo, ki jih je prej dobivala večinoma iz Nemške Avstrije. To sta dve nujni stvari, ki jih hočemo predložiti Narodni vladi v Ljubljani in naprošamo tudi vašo intervencijo, da rešimo boroveljsko delavstvo pred katastrofo.
V ta namen se je izvolila posebna komisija, ki se posvetuje z delegati s Koroške in izvede z njimi intervencijo pri Narodni vladi.	(Konec	prih.)
Funkciionarji podružnic Unije slovenskih rudarjev, pozor!
i ekom meseca januarja 1919 se bo vršila glavna, ustanovna skupščina Unije. slovenskih rudarjev. Povabljene bodo vse podružnice rudarjev, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju, da se potom svojih delegatov tega nad vse važnega zborovanja udeleže. Dnevni red in čas zborovanja naznanimo v prihodnji številki. Povabilo bodo podružnice prejele iz Trbovelj, prav tako se vsaki podružnici naznani, koliko pooblaščenih delegatov (po številu članov) naj pošlje. V poštev prihajajo te le podružnice: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Mirna, Krmelj, Kočevje, Raj-henburg, Zabukovca, Velenje, Leše, Možice, Crna in Rajbl.
Če bodo mogli priti tudi delegati iz Idrije in Spodnje Idrije, ki so v zasedenem ozemlju, danes še ne moremo reči.
Vse to sodrugom funkcijonarjein za j enkrat v splošno znanje.
Da se bo na tem zborovanju temeljito raipravljalo o delovnih, plačilnih in drugih razmerah rudarjev posameznih krajev kakor tudi v splošnem ter tozadevno sklepalo o nadaljnjih potrebnih korakih, je samo po sebi umljivo.
Nadalje naznanjamo! Ker je pošiljanje koledarjev v sedanjem času zvezano z nevarnostjo, da se ne izgube, naj se funkcionarji posvetujejo in določijo, koliko rudarskih, oziroma žepnih koledarjev za svoj kraj potrebujejo. Potrebno število naj nemudoma naznanijo na naslov: Ivan Tckan, v Ljubljani, Ilirska ulica 22.
Sodrug Tokan bo, v kolikor bo zaloga dopuščala, potrebno, oziroma naznanjeno število koledarjev vzel s seboj na zborovanje v Trbovlje, ter jih tamkaj posameznim delegatom izročil.
Končno naj se ves potreben materi-jal, ki se tiče delovnih, plačilnih in zavarovalnih zadev posameznih krajev zbere rer pošlje potom delegata na ustanovno skl. j ščino.
domači pregled.
Rudarji, pozor! Na podlagi ukrepa poverjeništva za narodno obrambo imajo nekateri mlajši letniki v kratkem odriniti k vojakom. Opozarjamo rudarje dotičnih letnikov, da smo od strani rudarskega glavarstva v Ljubljani dobili zagotovilo, da so rudarji iz teh vpoklicov izvzeti, da s; ne zmanjša produkcija premoga. Rudarjem torej ni treba hoditi nikamor.
Imperializem je povsod enak. Skoro pet let smo govorili o imperializmu in ga obsojali na vse pretege. Imeli smo prav menda, ker je imperialistična pohlepnost povzročila vojno in vse velike grozovitosti. Svetovne vojne je konec. Oddahnili smo se in se nadejali, da bo sedaj konec morije in drugih grozovitosti in uničevanja narodnega imetja in blagostanja. Toda ne! Evropejski polom se razseda in v njegovem območju se neti in hujska, zbuja k novim vojnam. V notranjosti držav se razvijajo boji, ki ga netijo politični špekulanti popolnoma po nepotrebnem. Očitali smo dr. Šušteršiču vojno hujskanje pred leti in danes imamo zopet celo vrsto takih Šušteršičev, ki kot neresni ljudje, ki ne znajo presojati položaja, bljujejo narodno sovraštvo med ljudstvo. Mi smo bili vedno za sporazum med narodi. Sporazum bi pa bil sedaj najbolj potreben, ko poginjamo bede, glada, zakaj le s sporazumom bi se ta vprašanja čimprej in ugodno rešila. Zaradi naše politike smo naravnost bojkotirani, dasi vemo, da ni v naših močeh, da bi premagali s praznimi frazami svoje sosede. Vršila se bo mirovna konferenca, dokler se ta ne vrši, pa bi morale nove državice
napraviti vsaj premirje in prometnokup-čijske dogovore. Kam nas vodi sedanja meščanska politika, ni popolnoma gotovo, toda mogoče je le dvoje: v popolno anarhijo ali pa do tega, da zasede ententa vse naše dežele. In zasede jih v prvi vrsti Italija. Naj se ne varajo razni hujskači! Narod, ljudstvo ni za vojno. Ta moment ie važen.
Osemurni delavnik se uvede s 15. januarjem 1919, kakor je razvidno iz na-redbe, ki jo danes objavljamo na drugem mestu, za vse industrijske obrate, to je za obrate, ki štejeje najmanj dvajset pomožnih delavcev. Naredba je začasna in bo pozneje odločala o končni ureditvi tega vprašanja konstituanta. Naredba je bila potrebna zlasti z ozirom na opešane moči delavstva. In tudi sicer je naredba pametna, zakaj statistično je že zdavnaj dokazano, da se produktivnost dela ob nižjem delovnem času razmeroma poveča. Delavstvo pa bo moralo poskrbeti, da se uvede osemurni delavnik po vsej državi. To je danes aktualna zahteva.
Oblačilna poslovalnica za Slovenijo naznanja, da se vrši nadaljna razdelitev izkaznic za begunce, stanujoče v Ljubljani, po sledečem redu: stranke z začetno črko O in P dne 2. januarja, O, R, S, dne 3. januarja, Š, T, U dne 4. januarja in V, W, Z in Ž dne 9. januarja 1919. Obleko dobe naslednji dan po prejemu izkaznic v trgovini Jesih & Ciuha na Starem trgu.
Državno vječe se sestane v kratkem. Državno vječe (Osrednji parlament za vso državo SHS) se sestane že v kratkem. Srbska narodna skupščina izbere iz svoje srede 83 poslancev ter jih pošlje v Državno vječe kot delegate za Srbijo." Stara Srbija in Macedonija odpošljeta v Državno vječe 24 delegatov, in sicer 24 članov one Narodne skupščine, ki je leta 1911 zborovala v Skoplju. Črno goro bo v Državnem vječu zastopalo 14 delegatov. Ostale krajine države SHS odpošljejo v Državno vječe toliko delegatov, kolikor jim gre po moči njihovih posameznih političnih strank.
Tovarna za lokomotive na Reki. Tvrdka Wile-hcad in tov., ki ima na Reki in drugod velike tovarne za izdelovanje torped, namerava preosno-vati svoje reške tovarne v tovarne za lokomotive jugoslovanskih dežel. To pa seve le v slučaju, da pripade Reka Jugoslaviji.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 22. nov. 1918 se je vršil pri nas ogromno obiskan delavski shod. Velika Mihelčičeva dvorana je bila natlačeno polna in veliko je bilo delavcev, ki niso mogli v dvorano. Shod je s kratkim nagovorom otvoril sodrug C o b a 1, v predsedstvo sta bila izvoljena sodruga Peterlin in Ceglar. O političnem položaju je poročal sodrug P e t e j a n , ki je v daljšem govoru raz-motrival sedanji politični položaj ter pojasnjeval delavsko stališče napram novi državi. Protestiral je proti italijanski okupaciji slovenske zemlje, kakor tudi proti tistim, ki izrabljajo to situacijo za novo hujskanje na vojno proti Italiji. Govornik je obsojal vsak imperializem, ako je tudi jugoslovanski. Pravičnost in samoodločba morata zmagati na celi črti. Slednjič se je govornik pečal z gospodarskim in socialnim programom, Zahteval je razlastitev veleposestva in cerkvenega imetja, podr-žavljenje železnic, rudnikov, v vseh drugih večjih in za državo važnih obratov. Zahteval je uvedbo progresivnega davka, kakor tudi razlastitev vseli vojnih dobičkarjev, ki so si sVoje kapitale napravili iz krvi revnega ljudstva. Slednjič je govoril o potrebi socialnega zavarovanja za • starost, brezposelnost, onemoglost, kakor tudi za razširjenje bolniškega in nezgodnega zavarovanja, delavske kontrole in delavskega prava, o potrebi demokratične reforme našega šolstva, potom katerega bo vsakomur — tudi revežu — omogočeno nadaljnjo študiranje. Delavstvo mora
na šolstvo polagati veliko važnost, ker po izobrazbi vodi pot v socialistično družbo. Govorniku so navzoči burno pritrjevali. Sodrug C o b a 1 je govoril o potrebi dobre razredne organizacije ter o drugih domačih prilikah. Grajal je neodkritosrčno politiko nasprotnikov, s katerimi je vsako skupno delo izključeno. Na shodu je govoril tudi srbski poročnik, ki je v lepih besedah orisal bedo in trpljenje srbske vojske za dosego svobode. Priporočal je rudarjem red in disciplino, ker le potom discipline si bodo pridobili ugled in veljavo. Poročniku so navzoči burno pritrjevali. Slednjič je govoril še sodrug Ravnikar, nakar se je zaključil ta impozanten shod.	Peterlin.
Rajhenbtirg. Povsod se rudarsko delavstvo prav čvrsto giblje. Kjer še ni bilo strokovne organizacije, tam rudarji sami vabijo Unijo slovenskih rudarjev, naj pošlje govornikov na shode in da naj se potrebno ukrene za ustanovitev strokovne organizacije, oziroma krajevne skupine. Duhovi se zbujajo in kaj čuda, da tudi našega rudarja, trpina, kličejo na dan. Prav je tako! Kje naj rudar, ki je zasužnjen največjemu in najbolj močnemu kapitalizmu na Slovenskem, najde potrebne zaščite, potrebnega zagovornika, potrebnega pospeševatelja svojih teženj, ako ne v svoji strokovni organizaciji. Kako naj do-seza svoje pravice — kulturno in gospodarsko povzdigo, ako ne s pomočjo svoje strokovne organizacije! In tako bi lahko našteli brezkončno vrsto stvari, ki po zdravi človeški pameti spajajo rudarje v svoji stanovski strokovni organizaciji. — Tudi pri nas v Rajhenburgu so prišli rudarji po dolgem brezupnem čakanju in tavanju do tega spoznanja. Posledica spoznanja je shod, ki se je vršil na praznik dnj 26. decembra 1918 v gostilni g. Vra-nctič.i Vreme je bilo ta dan nad vse slabo in dasi tukajšnji rudarji stanujejo silno raztreseni, se je vseeno zbralo primerno število. Prišel je kot poročevalec sodrug Ti kan iz Ljubljane in pa sodrug Ule iz Trbovelj Uspeh je bil lep. Takoj po shodu so sv vsi navzoči prijavili za društvenike. A tudi drugi, ki niso bili na shodu navzoči, so se v naslednjih dneh v lepem številu vpisali in najbrže ni več daleč čas, ko tukaj sploh ne bomo imeli nobenega neorganiziranega rudarja več. V odbor podružnice Unije slovenskih rudarjev, ki je bila takoj ustanovljena, so bili izvoljeni tovariši: Palčič Ivan, načelnik: Reberšak Alojzij, namestnik: Kosi Ivan. blagajnik: Mlakar Franc, namestnik; Nov-čak Miliae1, zapisnikar: Sever Mihael in Sinkovič, preglednika; končno Jazbec Jože in Gruber Ignacij, odbornika. Vse dopise, tikajoče se podružnice rudarjev v Rajherbinpu, je pošiljati na naslov Palčič Ivan, rudar v Rajhenburgu. Pozdravljamo nove sobojevnike s krepkim zdravo!
Štore, dne 6. januarja ob 10. dopoldne se bo vršil shod kovinarjev pri Lokov-šegu; poroča sodrug Mihevc iz Ljubljane. Dnevni red je: Delavstvo in politični položaj.
Celje, dne 6. januarja ob 3. popoldne se bo vršil shod kovinarjev pri »Zelenem travniku«; poroča sodrug Mihevc iz Ljubljane. Dnevni red je: Delavstvo in polir tični položaj.
Sadjarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v času od 15. februarja do 15. maja 1919. Natančnejša navodila so razvidna iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
Svetovni pregled.
Hujskanje in zahrbtnost se pojavljata v taki meri, da ni več lepo. Povsod nastopajo politični gaitatorji, ki jim je bolj važen vsak kip, vsaka oseba, kakor pa delo zablagor človeštva, za socialne pravice, za enakopravnost, za bratstvo med naro-
di. Ta podla gonja političnih sleparjev, ki niso nikdar vprašali ali ima delavec zaslužek, ali more živeti, kaj je z delavskimi pravicami, nastopajo sedaj kot glasniki »svobodne« Jugoslavije in ščuvajo narod proti narodu, hujskajo na vojno itd. Prav nič se pa ne brigajo, kaj bodo delavci jedli, kaj oblekli. V Ljubljani se je celo vršil novega leta dan shod, na katerem sta govorila Smodej in dr. Muller ter ljuto napadala koroške socialiste. Listi o teli napadih niso poročali, ker se boje javnosti. Dokazuje nam pa to vso meščansko neodkritost, vso zlobnost in zadnji čas je, da delavstvo zavzame napram takim provo-katerjem in frazerjem odločno stališče. Da, da, meščanske stranke so bile in ostanejo sovražnice delavstva! Tega ne smemo nikdar pozabiti!
Beg nadvojvodskega vojnega dobičkarja. Nekaj dni nato, ko je zvedela javnost za vojnodobičkarske armadne dobave nadvojvode Leopolda Salvatorja, so javili listi, da se je podala Njegova kriminalna Visokost z ženskimi člani njegove rodbine v spremstvu vdove nekega nevtralnega diplomata v Švico. Posebno vagabundsko srečo je imela ta družba na svojem potovanju; seveda se je opremila z vsemi varnostnimi sredstvi, tako da je nemoteno dospela na svoj cilj. Pot jo je peljala z Dunaja preko Gradca v Trst, in od tam v Benetke. Njegova Visokost nadvojvoda se je vozil pod okriljem omenjene vdove republikanskega diplomata, ki ji je bil odkazan poseben voz, v katerega je lahko utihotapil visoki gospod vse svoje bogato premoženje v zlatu, ki bi se mu bilo sicer odvzelo. '
Letošnja svetovna letina v številkah. Po poročilih internacionalnega poljedelskega zavoda je znašala letina v Angliji, Kanadi, Indiji, Združenih državah, Špan-ški, Japonski, Egiptu in Tunisu okroglo 965 miljonov centov pšenice; letina ječmena je za 5,2 proc. večja kot lanska; ovsa je za 3,4 proc. manj. Letina koruze v Uniji in v Kanadi je letos za 15,4 proc. manjša kot leta 1914. Enako je letos manjši pridelek krompirja.
Ceškl sodrugi so v provizorični narodni svet Čehoslovaške republike poslali kot zastopnico tudi sodružico Frančiško Koldfikovo in ker bodo v novo zakonodajno zastopstvo imele tudi ženske volilno pravico, ni izključeno, da pride v novi Čehoslovaški državni zbor še več žensk. Sodružica KolžFikova se je agilno udeleževala zlasti gibanja tobačnih delavk in delavcev. Zdi se, da drugje znajo bolje ceniti sodelovanje žensk kakor pa v naši Jugoslaviji.
Kongres čeških socijalistov. Praga,
28.	decembra. (Lj. k. u.) Cehoslov. kor. urad poreča: Včeraj se je otvoril kongres čebc slovaške soc. dem. Navzoča sta bila ministra dr. Soukup, dr. Winter, kakor tudi 20 delegatov s Slovaškega. Kongresa se udeležujejo za Poljake Daszynski, za Sk" enee A. Kristan, za Italijane Pittoni, za Ukrajince Bezpolkov iz Kijeva in dr. Knim, kot zastopnik židovske socijalne demokracije. Poslanec Nemec je povdar-jal, da mora delavski proletarijat doseči svoje dlje brez nasilstva z delom in močno organizacijo. Slovaški socijalisti so proklamirah — združenje slovaške soci-jalistične organizacije s češko. Minister dr. Soukup je sporočil pozdrave ministra za zunanje stvari dr. Beneša in čehoslo-vaškili socijalnih demokratov na Francoskem, Angleškem, v Ameriki, Nizozemski in Š\ici, ki so kljub temu, da so antlmili-taristi, vstopili v čehoslovaško legijo. Dr. Šn eial in poslanec Pik sta poročala o taktiki češke socijalne demokracije tekom vejne. Poslanec Pik je izjavil med splešrim odobravanjem, da nima nikdo najn anjšega povoda, dvomiti o neoskrunjeni cstbnl časti dr. Šmerala, pri čemur sta si bivša nasprotnika segla v roke.
Med udeležniki kongresa je bila tudi predsednikova hči Aliča Masarvk.
Delodajalci se vedno prerekajo, koliko velja ena krona, ker bi dali radi svojim uslužbencem nekaj kronic več (!) plače. Krona je vsak dan manj vredna. V Ziirichu dobiš za 100 frankov 306 kron in za 100 kron celili 14 in pol holandskih goldinarjev. Veliko, kaj ne da?
Seitz in dr. Renner o krivdi Nemške Avstrije na svetovni vojni. Glasom dunajskega kor. urada objavlja Reuterjev urad razgovor svojega zastopnika na Dunaju s predsednikom nemškoavstrijske narodne skupščine Seitzern in državnim kanclerjem dr. Rennerjem. Seitz je naj-prvo spominjal na predzgodovino svetovne vojne in dejal med dr.: Usoda Nemške Avstrije je tragična. Po krivici se nas obsoja, da smo povzročili svetovni konflikt. Lahko dokažemo, da Nemška Avstrija ni imela nikakih ekspanzivnih stremljenj po slovanskem jugu. Okupacija Bosne je bila zgolj v interesu Habsburžanov. Toda Čehi in Jugoslovani so s tem, da so svoječasno glasovali v parlamentu za vojne kredite, omogočili okupacijo. Proti sklepom avstrijskih diplomatov je Nemška Avstrija in posebno socialno demokratični poslanci najener-gičnejše protestirali in se jim upirali. Glede izbruha svetovne vojne je predsednik poudarjal na burne proteste, ki jih je organizirano delavstvo podalo proti ultima-tumu Srbiji. V nobeni državi ni vojaška kasta tako kruto postopala kakor pri nas v Avstriji. O načrtu federacije vseh narodov bivše monarhije se je izjavil predsednik, da bi taka federacija le podpirala velekapital, ki ima interes na uresničenju takega načrta. Seitz je nato opozarjal na težkoče carinske zveze in izjavil, da Nemška Avstrija sama ne more imeti obstoja. Zemljepisna lega in prometne žile kažejo na južno Nemčijo, s katero se avstrijski Nemci čutijo vezane po narodnostnem sorodstvu. Z južno Nemčijo je ustvarjena zveza tudi z ostalo Nemčijo, na katero je Nemška Avstrija navezana. Ententa še vedno ne priznava naše države, ki se ima vsled tega vedno boriti z velikimi težko-čami. Predsednik je opozarjal na mirno, vzorno in povsem nekrvavo revolucijo v državi. Končno je omenil, da je med Londonom in Dunajem vedno obstojalo prijateljsko razmerje. Končal je predsednik Seitz svoj razgovor z besedami:	»Edina
jasna točka v vsi tragediji Nemške Avstrije je menda odrešenje dežele izpod avtokracije Habsburžanov, ki se pač ne ugnezdi nikoli več.«
Politični konflikt v Nemčiji. Berlin,
29.	decembra. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Wolffov urad uradno: Kriza v državni vladi se je razrešila tako, ka-
\
Društveni funkcionarji in Člani, pozor! *g|
Da vsa nerazporazumijenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 1. tedenski prispevek t. I. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan satno do 43. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 42. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
kor se je splošno pričakovalo. Neodvis-niki so izstopili iz vlade. Osrednji svet je izjavil na vprašanje neodvisnikov, da so Ebert, Landsberg in Scheidemann ukazali vojnemu ministru le, naj ukrene vse potrebno za oprostitev mestnega povelj-' nika Welsa. To se je storilo šele potem, ko je vodja narodne mornariške divizije telefonično obvestil te tri člane vlade, da ne jamči več za VVelsovo življenje. Osrednji svet izrecno izjavlja, da odobruje to postopanje. Vzlic tej razbremenitvi po najvišji inštanci so neodvisniki skonstruirali krivdo vladnih članov Eberta, Lands-berga in Scheidemanna in s tem utemeljevali svoj izstop. Pod ničnostno pretvezo, da niso dolžni dati odgovora, so odklonili odgovor na nastopni vprašanji osrednjega sveta: Ali so narodni poverjeniki pripravljeni ščititi pred nasilnimi napadi javni red in varnost, posebno za zasebno in javno imetje? Ali so pripravljeni jamčiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi za lastno in za delazmožnost svojih organov proti nasilstvom, naj si pridejo od katerekoli strani? Vlada je sedaj popolnoma v rokah socialno demokratske stranke. Imenovala bo poleg sedanjih treh članov še nadaljnje zastopnike, pri čemur je zagotovila, da bo zastopana tudi južna Nemčija. Od trdne volje delavcev, meščanov in vojakov nemške narodne republike pričakuje, da se z vso odločnostjo postavijo na stran nove, enotne vlade.
Zveza kovinarjev v Nemčiji. Nemška zveza kovinarskih delavcev je štela 1. decembra 1918 organiziranih 113.950 ženskih članov proti 28.195 v 1. juliju 1914, moških je bilo organiziranih 447.656. S tem je že dosegla stanje pred vojno.
Socialni demokratje zmagujejo. V Anhaltu (Nemčija) so bile te dni volitve v deželno konstituanto, pri koji so dobili večinski socialisti 22, meščanski denio-kratje 12 in konservativci 2 mandata. Neodvisni socialisti sploh niso kandidirali. Socialno demokratični glasovi so se povečali od leta 1912 od 46 na 58 procentov. — Na Mecklenburg-Streliškem je bilo izvoljenih 22 socialnih demokratov, 16 liberalcev in 3 pristaši kmečko - rokodelske zveze. — Tudi finska soc. dem. stranka je otvorlla svoje delovanje. 29. t. m. jc bil deželni strankin zbor. Strokovne organizacije so se obudile. Beli teror izginja.
Brezposelnost v Nemčiji. Berlinske strokovne organizacije opažajo dan na dan kako se veča brezposelnost. Število brezposelnih zidarjev je vzrastlo v enem tednu od 5000 na 10.000 V zadnjem tednu je lesnih delavcev brezposelnih 16.000, kovinarjev 5000. Brezposelnost se veča vsak trenotek. Mestni svet v Charlottenburgu je dovolil brezposelnim delavcem deset milijonov mark podpore.
Ententa proti boljševikom v Rusiji. Glasom dunajskega kor. urada poroča Če-lioslovaški tiskovni urad: Francoski in angleški listi pišejo soglasno, da je potovanje francoskega generala Francheta v Pariz, kjer bo konferiral z vlado, v zvezi z predstoječim imenovanjem generala za vrhovnega poveljnika ekspedicijske armade proti boljševikom v Rusiji.
Zastopniki Uro za zvezo narodov Pri Wllsonu. London, 28. dec. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Reuterjev urad: Dopoldne je predsednik VVilson sprejel v ameriškem poslaništvu odposlanstvo lige za zvezo narodov. Ko je predstavil zastopnike, je dejal Grey, da sta si Anulija in Amerika edini v tem, da je zveza narodov ena najvai-nojših zadev in da bi bila nesreča, ako bi se razšla mirovna konferenca, ne da bi se vzpostavila ta /.veza. Nato je prečitaf nadškof Canterburyški adreso. Predsednik Wilson je izjavil v svojem odgovoru: »Vesel sem in v izpodbudo mi je, ko vidim, da narašča zanimanje za zvezo narodov. No narašča pa le zanimanje, marveč tudi odločnost, ki bo zmagala, kakor sem trdno uver)en«. Asquit jo povdarjal, da se predsednik zavzema za to, za
kar se zavzemajo najboljše glave na Angleškem. Zveza narodov ie edina možnost, da se preprečijo nadaljne vojne. Kasneje je predsedniku Wil-sonu predložilo odposlanstvo, zastopajoče pet milijonov delavcev na Angleškem, adreso, kjer po-vdarjajo, da so delavci vedno podpirali Wilsonovo politiko in da jo bodo tudi v bodoče kljub vsej opoziciji. Predsednik se je odposlanstvu zahvalil in rekel: »Razumemo se popolnoma«.
Sonnino proti VVilsonu. Iz Pariza poročajo, da je razmerje med Wilsonom in Sonninom zelo napeto, ker Sonnino noče odnehati od italijanskih imperialističnih zahtev. Vsled tega bi se utegnila celo zavleči mirovna konferenca.
Književnost.
V Ljubljani je izšel prvi zvezek knjižnice, ki jo je pričela s tem zvezkom izdajati »Slovenska Socijalna Matica«. »Problemi malega naroda« mu je ime. Spisal je to' delo sodrug Prepeluh, komisar pri poverjeništvu za socijalno skrb. Vsebina brošure je naslednja:	I.	V slovenskem
narodnem programu. 1. Poljedelci, meščani, delavci. 2. O pomenu kulturnega delavca. 3. Bivstvo narodne politike. 4. Naši idejni temelji. II. Pod pritiskom ekonomskih sil. 1. Domača obrt med Slovenci hira. 2. Veliki narodi bogate, mi pa ubožamo. 3. »O, kakor da delam ves božji dan greh!« 4. Slovenec se seli na tuje. 5. O kolovratu in drugem. 6, Zemlje imamo premalo. 7. O narodnih renegatih in narodnih mučenikih.ž III. Nakovalo finančnega velekapitala. 1. Nastop delniških družb. 2. V boju za cene: — karteli.
3.	Zvesta roka: — trust. 4. O pomenu bank. IV. Slovenska demokracija. 1. Na prozoru. 2. O politični samostojnosti. 3. Občine in javna uprava. 4. O našem skupnem narodnem premoženju. 5. Narodna industrija. 6. Bližnje naloge in skrbi. 7. Ljudski pedagog. 8. Zakopana kultura, pozabljena umetnost. Naš Mozes. Knjižica je zelo poučna in kar je glavno — pisana v lahko razumljivem, poljudnem jeziku. Našemu delavstvu jo prav toplo priporočamo. Stane 2 K in se jo naroča pri Zvezni tiskarni v Ljubljani, Stari trg. — (Opomba uredništva: Želeli bi, da se nam podobne publikacije pošiljajo v oceno.)
USTNICA UREDNIŠTVA.
ese."-’
S. Miklavčič, Fohnsdorf. Celoletni predla 1 pošljemo s prihodnjim računom. Zadev,) fcledc' koledarjev smo izročili so-drugu Zoretu, ta namreč koledarje razpošilja.
S.	Gruden, Gabrijele. Koledarje vzamem s seboj na shod. Tokan.
S.	Mat. Sanda. Vaše naročilo smo istoiako izročili sodrugu Zoretu.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Na našo pritožbo zaradi nerednega dohajanja lista na naslovljence smo od strani pošte prejeli naslednji odgovor:
Pt.štno in brzojavno ravnateljstvo SMS za slovensko ozemlje. Št. 1997/IV. V Ljubljani, dne 27. dec. 1918. — Uprav-ništvo »Delavec«, Ljubljana. Na dopis z dne 17. dec. 1918 zaradi nerednega dohajanja Vašega lista, Vam poročamo, da je bil vzrok zamud najbrže neredni promet vlako'-. Ker so se razmere zadnji čas uredile, upamo, da bo list naročnikom v bodoče redno dohajal. V slučaju ponavljajočih se netednosti prosimo, da nam posamezne slučaje sporočite, da na podlagi istih uvedemo preiskavo in omogočimo reino dohajanje. Višji poštni ravnatelj: D. Debelak.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivao Tokan.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
r«glstrovan» zadruga x omejeno caveae, Tiskovine za Sol«, županstva In urade. NajmocSer* najie plakate in vabila s*sode in veselice«
Letne zaključke
Najmodernejša uredba ss tiskanje listov, knjigi, bro-iur, Itd.
StereofMa. Mtograflla,
muuummmummmmmmum
Okrajna bolniška blagajna
—  v Ljubljani =.„ .
Pisarna: Turjaški trg Štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprti*
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popol.	
Qr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/«11—'/**	Turjaški trg št 4 v okr. bot. blag
Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje	l/al0—‘/,11	Turjaiki trg it. 4.
	2-3	FrintifkaDikaiL2.
Dr. Viktor Breskvar splošno zdravljenje	‘/,11- '/212		 Hilitrjtia ulita 21
	1—2	Turjaški trg 4.
Dr. Molž Kraigher splošno zdravljenje	1—3	"" Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, au morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih »lučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika iapol-njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih »e ordinir» le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je trebfc nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto., če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajno.
Načelstvo.
Ivan lan in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mih strojev	_J3f •
io stroje za pletenje (StriMlMi)
za nlla in ebrt	i Ji
Mišini in.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe za-stonj in franko*