r i uu Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje »Tednik« tzhaia ood tem «kra1- | šanirn tmenom od nov ln«l dalje 03 oredlos Občinskih odborov SZDL Ptul in Ormož. — Izaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovorni urednik. Anton Bau-man — Uredništvo tn uorava Ptul. Lackove 8 - Tel I5f> — St tek računa NB Ptuj 604-19-603-72 — Tlsna časopisno oodietje »Mariborsk tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000. za inozemstvo 2000 din Št. 48 PTUJ, 11. decembra 1964 Letnik XVil. Lahko pričakujemo ugodno bilanco za1964 V četrtek, 3. decembra 1 964, sta razpravljala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj o stanju gospodarstva v ptujski občini v letošnjih devetih mesecih, o delu sveta za gospodarstvo, za kmetijstvo in gozdarstvo ter sveta za občo upravo ter notranje zadeve in o drugih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu te seje. Glavni poudarek na tej seji j e bil na bodoči razširjeni materialni bazi upravljanja, na bodoči v logi občinske skupščine in na potrebnem dogovarjanju med gospodarskimi organizacijami, kako bodo gospodarile z lastnimi sreds tvi in z najetimi krediti, ker ne bo več možnosti za posojila iz u kinjenega DIS. Odborniki so dali več predlogov za boljše obveščan je občanov ter so tudi razumeli, da bodo morali v bodoče posredo vati med gospodarskimi organizacijami. da bo dosežena skladnost razvoja in gospodarstva po smernicah občinske skupščine. Po ugotovitvah občinske skupščine Ptuj si lahko obetamo do konca letošnjega leta v glavnem ugodno bilanco razvoja celotne proizvodnje, prometa in uslug v vseh panogah družbenega sektorja gospodarstva, pa tudi realizacije, ter primerno stopnjo materialne osnove samoupravljanja delovnih organizacij ter osebnih dohodkov zaposlenih v vseh panogah družbenega sektorja. Ob takšnem razvoju gospodarstva m stanja v občini bo v prihodnjem letu lažji prehod na nadaljnjo decentralizacijo upravljanja na trdnejši , materialni bazi ter na vsklajevanje razvoja gospodarstva in vseh panog družbenega ustvarjanja na občinskem območju. Pri teh dobrih obetanjih pa je potrebno spoznati tudi negativne posledice, ki negativno vplivajo na stabilnost in skladnost stanja našega gospodarstva in ostalih panog družbenega sektorja v občini. _ . / Med pozitivne pojave v letošnjem ugodnem poslovanju lahko štejemo takojšnje vnovčenje izdelkov, povečanje sredstev gospodarskih organizacij za proizvodnjo končnih izdelkov po odpravi raznih prispevkov in davkov ter visok odstotek izpolnitve plana, količinsko bogato letino v vinogradništvu. povečan stalež živali v živinoreji in povečano živalsko proizvodnjo, manjši odkup živine, manjšo prodajo telet v zasebnem sektorju gospodarstva, razvitejšo kooperacijo v živinoreji, večji obseg gradbenih del, večje vnovčenje v trgovini, modernizacijo trgovskega poslovanja. Več sredstev za lastne potrebe, višjo realizacijo v gostinstvu, ugodnejše obdavčenje za obrtno dejavnost, razno pomoč obrtništvu, hitrejšo izboljševanje osebnih dohodkov v nižjih razponih itd. Osnovne značilnosti letošnjega leta Glede tega nekaj ugotovitev s posameznih področij: Naloge, ki so bile postavljene s planom za leto 1964 celotni proizvodnji, prometu in uslugam v vseh panogah družbenega sektorja gospodarstva, se na osnovi rezultatov za letošnjo devetmesečno obdobje ugodno izpolnjujejo. , Visoka konjunktura in veliko povpraševanje ustvarja možnosti za sprotno realizacijo proizvedenega blaga, kar predstavlja enega od najvažnejših činiteljev visoke gospodarske aktivnosti. Zato je bila visoka stopnja rasti na vseh področjih gospodarstva ob povečanih realnih osebnih dohodkih in zelo razširjene materialne osnove samoupravljanja delovnih organizacij osnovna značilnost v tem obdobju. Ob vsem tem pa se kažejo tudi negativne posledice in pojavljajo neskladnosti, kar ruši stabilnost gospodarstva in utegne v prihodnjem obdobju povzročiti težave v nadaljnjem razvoju proizvodnje in blagovne menjave. Rezultati niso povsem 'zadovoljivi v industriji, saj se predvidevanja družbenega plana ne izpolnjujejo tako v proizvodnji kakor v izvozu. Nasprotno temu pa je nekoliko hitrejši porast zaposlenih skoraj v vseh panogah gospodarstva, kateremu pa ni sledilo v enaki meri naraščanje produktivnosti. Res je, da je imela industrija, najmočnejša gospodarska panoga v občini, v tem obdobju občutno redukcijo električne energije, ki je prizadela največje potrošnike. V nekaterih podjetjih je oviralo še hitrejše naraščanje industrijsko proizvodnje večkrat nezadovoljiva preskrba z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom.« Poleg pozitivnih tudi negativni pojavi Na drugi strani pa naletimo tudi na negativne pojave na škodo skladnosti, stabilnosti gospodarstva ter razvoja proizvodnje in blagovne menjave. V industriji predvidevanj po družbenem planu proizvodnje in izvoza ne bomo dosegli, presegamo planirano število zaposlenih, zaostajamo v produktivnosti, poleg tega pa še redukcija toka. Nič manj ni škodljiva neredna preskrba z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom/proizvodnjo presegajoča osebna in splošna potrošnja, zmanjšana blagovna menjava z inozemstvom, porast cen, zvišanje življenjskih stroškov, povečano zadolževanje, zaostajanje obrti, povečan uvoz, večje zaposlovanje kot je potrebno, slab vpliv na nominalno in realno vrednost osebnih dohodkov, prenizek odstotek izpolnitve piana fizičnega obsega proizvodnje (80 %>), in še dalje je škodljivo pomanjkanje osnovnih surovin za proizvodnjo, slaba oskrba s premogom, pomanjkanje obratnih sredstev, dotrajalo orodje (TAP), prevelike zadolžitve in počasna izterjava dolžnikov. Močno nas prizadevajo pridelki pod planskimi' številkami v kmetijstvu, deževje, zamujena jesenska setev, slab sadni pridelek, zaostali odkup zemlje, manj spitanefga goveda, nereden dotok vplačil gozdnega | težko oceniti, kako je rastel fi sklada, podražitev gostinskih ar- žični obseg proizvodnje, storitev tiklov in uslug, slaba opremlje- ! in blagovnega prometa, zlasti pa nost v obrti, nizka storilnost, pre- zaradi višje stopnje zaposlova-nizka sredstva za šolstvo, soci- nja, ki je prek 7 odstotkov nad alno varstvo, kulturo, šport in planom za leto 1964, hitro ukre- razvedrilo, slabo varstvo otrok, premalo stanovanj, premala skrb za kadre in za njihovo izobraževanje. To in drugo s teh področij so pojavi, ki nas resno opozarjajo, da. jih bo potrebno odpravljati, sicer bomo težko govorili o uspehu v vsklajevanju razvoja na vseh področjih Potrebni hitri ukrepi Za te ugotovitve nekaj navedb iz poročila, ki ga imajo vsi občinski odborniki in ljudski poslanci iz ptujske občine: Ne smemo prezreti nekaterih negativnih pojavov, ki so spremljali dosežen uspeh, kot so osebna in splošna potrošnja, ki presegata proizvodnjo, zaradi česar se vedno bolj zaostruiejo problemi blagovne menjave z ino-zejnstvom, neskladje med ponudbo in povpraševanjem z vsemi posledicami kot so porast cen in življenjskih stroškov, desortira-nost blagovnih skladov in povečanje zadolževanja. Ob izredno visokih stopnjah rasti nekatera področja kot npr. obrt ne dohitevajo drugih, razne oblike potrošnje se ne odvijajo skladno, zaradi česar izvoz zaostaja, rast uvoza pa je zelo hiter. Celotni dohodek je bil dosežen z relativno visoko stopnjo povečanja zaposlenih. Gibanja zaposlenih nam dokazujejo, da je orientacija delovnih organizacij vse preveč usmerjena v ekstenzivno smer gospodarjenja in da proces k intenzivnemu gospodarjenju zaostaja, kar povzroča dodatne težave predvsem v pogledu razlik med nominalno in realno višino osebnih dohodkov zaposlenih. , Gospodarske organizacije bodo morale prav glede na visoke podražitve, zaradi katerih je še pati, da se razkorak med zaposlenimi in fizičnim obsegom v zadnjem mesecu vsaj delno vskladi s planskimi predvidevanji. Spremembe instrumentov s strani skupščinskih organov so na vseh nivojih omogočili precej večje dohodke, čiste dohodke pa tudi osebne dohodke delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah. Tako so bila z odpravo prispevka na izredni dohodek, znižanje in ponekod odprava prometnega davka, oprostitev nekaterih panog prispevka iz dohodka, 7.1 =«t: pa ukinitev prispevka v investicijske sklade, puščena pomembna sredstva gospodarskim organizacijam za razširjeno re-prodnkrijo in za sproščeno iniciativo upravljalcev glede uporabe sredslev. Prav ie oprostitve prejšnjih obveznosti so omogočile, da povečani stroški poslovanja niso negativno vplivali na ekonomsko poslovanje podjetij, in da lahko za zaključek devetmesečnega poslovanja rečemo, da ie ekonomska situacija večine delovnih organizacij ugodna Prenizek odstotek izpolnitve plana Gospodarska panoga industrije je v 10 mesecih dosegla 80,0 odstotka izpolnitve plana fizičnega ohgega proizvodnje. To je vse-po- k&cir prenizek odstotek. PoVftlj-nejša je primerjava z 10 meseci 1963. leta, ki kaže 24,1 odstotek povečanja ob 10,7-odstotnem povečanju delovne sile. Odstotki o gibanju proizvodnje v 10 mesecih 1964. leta so v povprečju dokaj nizki Največ krivde je treba pripisati pomanjkanju električne energije in pa pomanjkanju nekaterih domačih in uvoženih reprodukcijskih artiklov. Letošnje predvidene 10-mesečne proizvodnje niso dosegla podjetja: »Konus«, obrat tovarne strojil Majšperk. »Delta«, Petovia«, Opekarna Zabjak in Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Skupen problem teh podjetij je pomanjkanje osnovnih surovin za proizvodnjo. Opekarni Zabjak je primanjkoval premog, (Nadaljevanje na 2. strani) Predpriprave na volitve na ormoškem območju Pri občinskem odboru in pri krajevnih organizacijah SZDL so imenovane komisije za koordiniranje priprav na volitve. V prihodnjem februarju zbori volilcev. Obsežen predvolilni program. Načelo rotacije .je treba dosledno upoštevati. Pred kratkim so na razširjeni seji Občinske skupščine Ormož odborniki in funkcionarji krajevnih organizacij SZDL.temeljito in vsestransko razpravljali o pripravah na volitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta. O pripravah na volitve je na seji poročal predsednik Občinskega odbora SZDL občine Ormož Vlado Ožbolt. Na prihodnjih volitvah bo v občini izvoljenih 25 občinskih odbornikov in sicer 13 v občinski in 12 v zbor delovnih skupnosti. Volilci bodo volili tudi tri republiške poslance v republiški gospodarski in v prosvetno-kulturnj zbor. V zvezno skupščino pa se bo volilo pet poslancev. Čeprav preneha mandat le polovici občinskih odbornikov in polovici republiških poslancev, ne bodo priprave na spomladanske volitve nič manj zahtevne in ne bodo omejene le na volilne enote. To kaže, da morajo priprave na volitve temeljiti na širši aktivizaciji in odločanju volilcev kot doslej. Treba je slehernega volilnega upravičenca zainteresirati za volitve, da bo aktivno sodeloval v pripravah. To pa ni tako lahko, saj ie potrebno z občani učinkovito politično de- da zavisi ad aktivne in kvalitetne vloge odbornikov avtoriteta skupščine in svetom v realiziran ju njenih nalog in odločitev, v izvajanju enotne občinske politike in pritegovanju občanov in, ostalih družbenih faktorjev k delu skupščine. Ugotavlja se, da se občan kot nosilec svojih ustavnih pravic in dolžnosti premalo afirmira v mehanizmu občinske in krajevne samouprave iin da bomo morali v tej smeri pospešiti našo družbeno-politično aktivnost. Če bo volilcem dovolj pojasnjeno, da mora imeti odbornik oziroma poslanec ustrezne, delovne, družbeno politične in ostale kvalitete ter sposobnosti, potem volilcem ne bo težko izbrati iz svoje sredine kandidatov za odbornike in poslance. Zato bodo priprave na volitve na ormoškem območju zasnovane na širokih razpravah in dogovorih. na katerih se bodo volilci izjasnili o enojnih ali dvojnih kandidaturah in se jim ne bo težko odločiti za najboljšega kandidata, ki ga bodo izbrali in izvolili za prevzem mandata. Ds bi priprave na volitve potekale kar se da koordinirano, so pri občinskem odboru SZDL lati in biti ?. njimi v nepresta- f občine Ormož in pri vseh kra-nem stiku. Živeti je treba z nji- jevnih organizacijah SZDL izvorni, spoznavati in reševati njiho- j yene posebne komisije V občini ve probleme ter težave. hodo temeljito razprpvliali o j Zavedati se namreč moramo, struktur: občinske Skupščine. - Obsežen predvolilni program Da bi bile priprave na volitve v občini čimbolj uspešne, so predvolilno kampanjo razdelili na. tri dele Najpomembnejši je prvi del, to je priprava na izbiro kandidatov Nič manj važni nista ostali fazi priprav, v kateri spada potrjevanje kandidatov in neposredne priprave na volitve. V letošnjem decembru bo v občini napravljena anketa, katere namen bo. bolj podrobno spoznati želje občanov o volilcih. ki si jih občani želijo za odbornike, o enojni ali dvojni kandidaturi in o izjemah, ki bi bile potrebne pri realizaciji načela rotacije. Tako bodo z anketo zbrana mišljenja volilcev dala jasno sliko ?elja občanov, kaj in kako si občani^ želijo da bi volitve čim bolj uspele in da bi si izbral: take predstavnike v organe oblasti, ki bodo vdani in sposobni reševati vse probleme. Ti ljudje morajo biti najnaprednejši, saj bodo samo tako lahko svoje napredno mišljenje prenašali na občane in od njih želje ter potrebe v republiško. zvezno al: občinsko skupščino. V prihodnjem januarju bodo na območju občine v okviru volilnih ^not volilni politični zbori, ko bodo dokončno predlagali kandidate. . (Nadaljevanje na 2. strani) VIII. KONGRES ZKJ Pred sindikalnim domom ob kon gresu V PONEDELJEK, 7. DECEMBRA. SE JE ZAČEL V VELIKI DVORANI DOMA SINDIKATOV V BEOGRADU VIII. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. NAD MILIJON ČLANOV ZKJ ZASTOPA NA KONGRESU NAD 1300 DELEGATOV, PRISOSTVUJE PA MU TUDI 29 DELEGACIJ NAPREDNIH POLITIČNIH GIBANJ Z VSEH PODROČIJ SVETA. DELO KONGRESA JE PRIČEL PREDSEDNIK TITO KOT GENERALNI SEKRETAR ZKJ, KI JE UVODOMA POZDRAVIL PRISOTNE DELEGACIJE IZ DRUGIH DRŽAV. NATO JE KONGRES POSVETIL MINUTO MOLKA UMRLIM ČLANOM CK TER DOLOČIL ODPOSLANSTVA, KI SO POLOŽILA VENCE NA GROBOVE UMRLIH. NATO JE BILO IZVOLJENO DELOVNO PREDSEDSTVO, SLEDIL JE REFERAT TOVARIŠA TITA O VLOGI ZKJ V NADALJNJI GRADITVI SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV IN O AKTUALNIH PROBLEMIH V MEDNARODNEM DELAVSKEM GIBANJU TER BOJU ZA MIR IN SOCIALIZEM V SVETU. TEGA DNE POPOLDNE JE SEKRETAR CK ZKJ EDVARD KARDELJ PREBRAL REFERAT O DRUŽBENIH EKONOMSKIH CILJIH RAZVOJA GOSPODARSTVA V NASLEDNJEM OBDOBJU. KONGRES BO, KOT JE PREDVIDENO, TRAJAL DO KONCA TEGA TEDNA. TE DNI PO SVETU Osmi kongres ZKJ. ki zaseda te dni, je naletel na velik odmev po vsem svetu. Referat generalnega sekretarja ZKJ tov. Tita o vlogi Zveze komunistov v nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov in aktualnih problemih v mednarodnem delavskem gibanju ter v boju za mir in socializem v svetu je našel mogočen odmev v svetovnem tisku in radioteleviziji, posebno tisti deli. ki govore o boju naprednih sil v svetu, o sovjetsko-jugoslovanskih odnosih in o jugoslovanskih odnosih z vzhodno* evropskimi deželami in o negativnem stališču Kitajske do mirovnih prizadevanj. VELIK ODMEV PO SVETU Velike pozornosti so deležni tudi referati sekretarja CK tovariša Edvarda .Kardelja o druž-beno-ekonomskih nalogah go- spodarskega razvoja v prihodnjem obdobju, referat sekretarja CK Aleksandra Rankoviča o aktualnih vprašanjih nadaljnjega dela in vloge ZK Jugoslavije, referat člana izvršnega komiteja CK Veljka Vlahoviča o idejnih gibanjih na sedanji stopnji našega razvoja in nadaljnje naloge ZKJ ter referat člana izvršnega komiteja CK Lazarja Ko-liševskega o spremembah in dopolnitvah statuta ZKJ. Posamezni diskutanti so k uvodnim referatom dajali tudi zelo konkretna dopolnila iz vsakdanje prakse, posebno s področja samoupravljanja delovnih kolektivov, ostankov bi-rokratizma, pojavov šovinizma itd. Izredno zanimive so bile tudi izjave voditeljev posameznih delegacij bratskih komunističnih in socialističnih strank, ki so pozdravili kongres. Ostali dogodki PREDSEDNIK SEGNI ODSTOPIL Predsednik italijanske republike Segni je zaradi težke bolezni odstopil. Italijanska javnost seveda sedaj ugiba, kdo bo njegov naslednik. Omenjajo Merzagoro. ki je enkrat že propadel. Fanfanija. nekdanjega predsednika vlade, in Tavianija. To «o seveda predstavniki vodilne krščanskodemokratske stranke. Se bolj pa omenjajo novo kombinacijo, sedanjega zunanjega ministra Saragata. sicer socialnega demokrata, ki naj bi ga predložili socialisti v sporazumu s komunisti. Ko se že dotikamo sosednje Italije, ne moremo molče mimo svečane otvoritve slovenskega kulturnega doma v Trstu v nedeljo. fi decembra Tako so Slovenci v Italiji dobili svoje prostore po 44 letih, kjer bodo mogli razvijati s vaje kulturno življenje in opravljati nacionalno poslanstvo. Svečanosti so se udeležili tudi ugledni predstavniki dr^vne oblasti, s čimer so potrdili želje po mirnem sožitju z manjšino in tudi izpolnili svojo obveznost, sprejeto v zapisniku, priloženem londonski spomenici 5. oktobra 1954. leta. V novem domu bodo dobile streho vse manjšinske organizacije. tj Slovenska kulturno-go-snodarska zveza. Sl"vPnc'"r>-hrvatska ljudska piosveta, Kro- žek slovanskih izobražencev in Misel in delo, pa tudi Slovensko narodno gledališče, ki je doslej navzlic izredni marljivosti in kakovostni rasti živelo v naravnost nemogočih pogojih. Prva gledališka predstava bo v soboto. KONGO Invazija belgijskih čet v Stan-leyville ob pomoči ameriških transportnih letal in odobritvi Čombejeve vlade je vzbudila silen odmev, četudi so se belgijski padalci potem, ko so »osvobodili- bele -talce", vrnili v domovino. Padlo je veliko število nedolžnih ljudi, kajti padalci in pozneje Čombejevi plačanci so brez milosti ubijali domačine in uničevali. Ta problem obravnava sedaj Varnostni svet. Sam po sebi pa dokazuje, da tujega vmešavanja v kongovske zadeve še tako kmalu ne bo konec. Nekateri spet opozarjajo Združene narode. da bi morali zadevo resno vzeti v roke. Drugi spet črnogledo opozarjajo na prvo posredovanje Združenih narodov, ki pa ni prineslo zaželenega uspeha. Uporniška vlada, ki so ji sedaj priskočile na pomoč na pobudo Alžira nekatere afriške de-j žele. pa zahteva, naj se tu jci umaknejo in puste samemu ljud-=tv'" oravico, do odloča o svoji usodi. Jf labSio pričakujemo uqodno bilanco za leto 1964 . (Nadaljevanje s 1 strani). pri »PetOviji« pa je še vedno pomanjkanje steklene ambalaže zelo veliko. Podražil se je tudi špirit, ki je v alkoholni proizvodnji važen faktor. • Najtežje stanje, in političnih organizacijah (12,2), v zdravstvenih in kulturnih ustanovah (10,2), v bančništvu, (9,6) ta v zdravstvu (9,5). Po narodtiem kar se tiče surovin, pa je vseka- dohodku tudi leto« prednja« ta-kor pri »Konusu«. Zaradi pomanj- dustrija (nad 6,6 milijarde), obrt kanja tantnskega lesa in visokih (nad 1,2 milijarde), kmetijstvo 80.000 din v tej dejavnosti -pa je graidill ln'kako bo. potem "vsem v pravosodju (15,8), v družbenih koristilo zgrajeno sklad tiče. Vse gospodarske organizacije bodo morale v bodoče vefi misliti tudi na graditev stanovanj- za svoje žsiposlerie, na otroško varstvOj'. na šolanje otrok svojih delavcev; na prevoznih stroškov, so sklenili preusmeriti del proizvodnje -v izdelavo zaščitnih sredstev iz usnja. i-;-,--.---. Najboljše, rezultate v letošnjem letu sta pokazali podjetji »Les« in Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku: V primerjavi s planom so pri »Lesu« presegli zadolžitev za 28,9 odstotkov, v Majšperku pa je plan tudi že pravzaprav dosežen. Nekaj tega uspeha je treba pripisati povišanju cen. Redukcija elektične energije je fiajtežje prizadela Tovarno glinice in aluminija Kidričevo, ki 'je vsled tega. imela v obratovanju le polovico vgrajenih kapacitet. Kritična je tudi oskrba s premogom, ker rudniki ne. izpolnjujejo pogodbenih obveznosti. »Delta« je presegla lanskoletno proizvodnjo, vendar 10-mesečne-ga plana ni dosegla Zaradi pretesnih prostorov je njihova produktivnost vsekakor precej manjr ša kot bi lahko bila. Primanjkuje jim tudi obratnih sredstev za povečan obseg poslovanja. Mnogo problemov no vseh področjih V vseh podjetjih in obratih v Občini se bavijo s težjimi in lažjimi proizvodnimi problemi, ki pomenijo v občinskem merilu pomembno skrb, da bi jih v bodoče odpravili in s tem dosegli, da bi prišla bolj do izraza tudi zaostala področja, ki so največ odvisna od gospodarske moči v občini. Predlogi odbornikov Po razpravi s£ je videlo, da se večina odbornikov resno poglablja v gospodarsko problematiko vsaj na svojem območju ln nekateri tudi v občtni. Nekaj odbornikov je dejalo, da bi zanimalo skupščino po raznih analizah o letošnjem gospodarjenju, kako .rentabilna jkl rama,, ppfjljietia, b svojimi stroji in napravami, s starimi in novimi. Ce tega šarna podijetja"ne morejo izračunati,bi naj to opravila za to sposobna Strokovna komisija.. Po teh ugotovitvah bi imela skupščina lažji pregled nad stanjem podjetij kot po raznih drugih pokazateljih, ki so marsikomu težje razumljivi kot podatek o rentabilnosti. Nadalje bi skupščino zanimali stvarni mesečni osebni dohodki iz delovnega razmerja in honorarnih zaposlitev. Tozadevni pregled bi pokazal, kolik je dejanski, ne samo povprečni osebni dohodek po raznih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Po podatkih, ki jih je sedaj dobila skupščina, odborniki in poslanci, je najvišji povprečni osebni dohodek-v prometu (46161), potem v industriji (40.430), v gostinstvu (39,318), v~ trgovini (36.915), v gradbeništvu (36.916), v kmetijstvu (35 190) ijj y obrti (34.757). V ostalih'panogah je nižji. Glede na višino mesečnih dohodkov do 25.000 din je največ zaposlenih v gozdarstvu (33,1), v obrti (28,1), v gradbeništvu (22,3) in v kmetijstvu (18,2). S prejemki nad 80.000 din v povprečju jih je največ v gozdarstvu (6,8), v industriji (5,0), v trgovini (4,6), v gostinstvu (4,5) in v kmetijstvu (2;2). Največ (41,6) zaposlenih v vseli panogah prejema povprečno Od 25.000 din do 40.000 din. V negospodarski dejavnosti je največji delež (skupno 16,3) zaposlenih z dohodkom do 25.000 din pri • socialnem varstvu (32,1), v šolstvu (16,5), v zdravstvenih in kulturnih ustanovah (13,2) in v bančništvu (12,5). Najvišji delež zaposlenih' pri dohodkih nad (nad lil milijarde), trgovina (fiad nove strokovne kadre itd. Sčaso-mp' se bomo: otresli" gledanja,, da gospodarstvo Ustvarja iin d« mo- 900 milijonov), gradbeništvo "(nad rajo ostala področja "prosM, da 240 milijonov) " in gostinstvo (nad bi kaj dobila'za švOje potrebe. V 215 milijonov diši). Prav zanimivi bodoče ne bo sariio šfeupšfttaa so tudi ostali podatki iz raznih povezovala splošnih '.n tadtvidu- tabei, ki pa Jim žal tokrat' ne airiih interesov na svojem motomo prepustiti, več prostora, 'ju,; temveč'bo to skrb šleKeriSaga Več poslovnega dogovarjanja Več odbornikov Je .pokazalo na probleme to neskladnosti med proizvodnjo in negospodarsko dejavnostjo ter na druga vprašanja, ki zanimajo občane .ln skupščino. Na največ . vprašanj je odgovorila.'predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova. Poudarila je med drugim, da se bodo morala v bodoče vodstva gospodarskih organizacij več kot doslej medsebojno dogovarjati, kako bodo odpravljala'razne ras-Vojne in druge težave. To zahteva od njih nov . gospodarski razvoj in tudi socialistična poslovna ......_ . morala. Upoštevati bodo morali, PrOtCSt prOti iZSiltoVOnjU Hli sut> tnr\t»qin " ■ m . i. - ■ • ' In končno je prisluhnila škup- odbornika" na' tvojem območju ter vseh kadrov to kolektivov.' Vedno nekaj reSerflH vprašanj ;> Na .tej seji . občinske „sici»p»Čtae je . bilo še več drugih vprašanj kot njpc, .nadaljnja. gi-av štnega poslopja, 'tevoe,. isaw«iftrt» opekarn« Zabjak, kmetijstvo, mladostni prestopniki, vareoat prometa Itd. Pri M) se je videlo, da. pridejo... problemi, do skupščine, da p« se Jth ie nekatere krajevne skupno«ti tn orga-nisaelje nvdotičnih območjih a« lotevajo dovolj odločno ta uSter kopito. ..■..."' i da »e morajo skladno z gospodarstvom razvijati tudi ostala ... ;_., ...... .... področja v na® občiruki skupno- prav rib krajev v občini, da bi škup- sti, ki jim doslej ni bil priman prednostni red pri potrebah, kot ga je imelo vedno nekaj gospodarskih panog. V zvezi s krediti se bodo morali pogajati z banko ta jih bodo dobili, le, če bodo Izpolnili pogoje, ki Jih postavlja skupnost za dobro gospodarjenje. Novi gospodarski pogoji sahteva-jo predvsem sporazumevanje med gospodarskimi organizacijami ta tudi z ostalima panogami Občtni, kako ustvariti in kako potem najkoristneje porabiti s pomočjo skupnosti ustvarjena sredstva za nadaljnji splošni napredek v občini. Vprašanje ptujskih trgovskih skladišč Je hotela občinska skupščina spraviti že pred nekaj leti z dnevnega reda, le da Se takrat nI" bilo " mogoče doseči pri ptujskih trgovskih' pOdjetjih razumevanja za skupno akcijo. Sedaj se bodo. morali sajni *J*wa-zunjeti ta dogovori tj kako bodo i čina posredovala, da ne £o9« mladih ljudi ob porokah nadie-goy*l« skupine neresnih nov, ki zahtevajo z izgovorOmria stare običaje »odkupnino s« nevesto* celo 4« 10.000 dta. Ta denar potem zapijejo, razgrajajo po in vznemirja jotudi svate, Če niio dobili zahtevane v** te, To se je ponekod-»prev»i|1o v Izsiljevanj e, ki ga Je potreb« onemogočiti. Plodna seja Ta seja občinske skupščine sicer ni bila dolga, je" pa bila "želo živahna ta stvarna, ker dokazuje, da se- Vedno več odbornikov zaveda odgovornosti pr^ vojilct in si tud) prizadeva doseči ' j kar se da s pomočjo, skupščin«, če že ne s pomočjo l«ka»ffi» faktorjev. - " .■•JWi.Jc «asw. oato: '9 Ožjih' ** /m Kmetijska zadruga Ormož ln jesenski pridelki Visoki hektarski donosi v vinogradništvu. Tudi poljedelstva mnogo ne zaostaja. Prva teleta v goveji farmi ▼ SredUUta.Krfe-nje otoka pri Veliki Nedelji. Strokovno in politično izobraževanje delavcev na prvo mesto. .', •- ^Kolektiv Kmetijske, zadruge |hetv saj so na 125 ha natrgali Ormož je letošnje, jeseni pravo-1120 vagonov koruze v stročju časno _ pospravil vse kmetijske To je- čisti pridelek koruze z odbitkom IS "/» vlage. Koruzo jo pridelovali v poslovnih enotah pri Veliki Nedelji, prt Tomafo ;in v.Ormožu,- - - Kako je y mrtvi sezoni z zaposlitvijo delovne sile v kmetijstvu Tudi v mrtvi sezoni ž»pajtjia stalne delavce pri Kmetijskem »Kombinatu Jeruzalem« v Or- DELAVSKA UNIVERZA PTUJ PiiSTBKLI TEDEN V IZOBBA ZEVALNIH CENTRIH SZDL •Ziradi praznikov Je Imel program predavanj v izobraževalnih centrih SZDL manjši obseg kot sicer, V glavnem so delovale pbljudnd-znanstvene šole, v katerih je obisk • slušateljev ustaljen. Zelo dobra je organizacija šole za- starše II. stopnje* na DAsterniku, kjer starši tudi; želo živahno razpravljajo o "vzgojnih vprašanjih. Slušatelji šole :so mnenja, da bj lajiko bilo v šoli še več staršev, saj dobivajo v šoli rnnogo življenjskih pogledov na. sodobno vzgajanje' mladine. r Strokovni sodelavci. Zivinorej-sko-veterfnarskega. zavoda v Ptuju .so skupaj z .občinsko delavsko uni verzo. priredili - predavanje i* živinorejske tematike. Pri enem predavanju sodeluje vedno po več predavateljev, in so izobraževalni centri zlasti v nižinskih predelih zaprosili, za predavanje. Živo zanimanje, ki ga izražajo kmetovalci, .bi dalo sklepati, da bo obisk ne predavanjih izredno močan. V Pod-lehniku pa temu ni bilo tako. Samo U kmetovalcev se. je zbralo k predavanju. Ali obveščanje s■ strani vodstva izobraževalnega centra nI zadovoljivo, ali je yirolt v č?m. drugem? I . ,'.. Predavanja v dneh od 14. xn, do 19. XII. 1904 ji XII.' Hajdina: Vzgojni smo 9«$e družbe (Karel * V Podgorcih načrtno razvijajo lovski turizem V letoSnjl lovski sezoni že 50 tujih lovcev na lovu v Podgorcih. Letos je lovska družina vzgojila 750 mladih fazanov. Z zunanjim lovskim turizmom je lovska družina zaslužila letos 1600 dolarjev. Kaj pravi o lovski družini Bresnica njen gospodar Albin Kaučič. pridelke. Pri spravilu Dridelkov so mu pomagali šoloobvezni otroci ln nekateri- delovni, kolektivi v občlnL- • Letošnja obilna trgatev je zahtevala mnogo delovne sile. V trgatveni sezoni je. trgačem nagajalo muhasto vreme, katero pa zaradi pravočasnega spravila jesenskih pridelkov hi povzročilo večje škode. Letošnji obilni jesenski kmetijski pridelki, ponovno dokazujejo, da smo se poslovili od zaostale kmetijske proizvodnje v družbenem sek-torju in da so vsako leto večji hektarski donosi. Na to predvsem vpliva mehanizirana ob delava, maksimalno gnojenje z umetnimi gnojili, 'dobro organizirana strokovna služba, pravočasna uporaba • agrotehničnih in zaščitnih sredstev ter drugo. Letošnji povprečni hektarski donos je 82 hektolitrov • mošta po hektarju • vinograda, ali 139 metrskih stotov grozdja. Največji hektarski donos y. vinogradništvu je bil dosežen na Kogu — 210 hektolitrov mošta. V polni rodnosti ima zadruge 256 ha vinograda. V polna rodnost pa bo tudi v-kratkem-prešlo preostalih 350 ha obnovljenih vinogradov. Predvidevajo, da bodo do leta 1967 obnovili 570 ha vinogradov, to bo toliko, kot sedaj znašajo vinogradniške površine zadruge. . Zadrugi so tudi letos pomagali pri spravilu grozdja uslužbenci Občinske skupščine Ormož, kolektiv gradbenega pod--jetja i»Ograd« iz-Ormoža in učenci vseh osnovnih šol iz ob-Grozdje so sti- Ptujski vrtec je dobil nove prostore 1. oktobra. tega leta se je ptujski, otroški vrtec razširil. S pri-' digbitvijo šolskega paviljona na Potrčevi cesti je vrtec dobil, lepe prostore, zelo, primerne za biva- ! nje predšolskjh otrok, saj so prostori sončni in svetli, da se otroci v njih dobro počutij bo raz- , nih zaposlitvah. Kapaciteta nove močja občine, zgradbe je 100 otrok. skali na 20 lesenih stiskalnicah. Marsikateri družini se Je' omo- Zmogljivost stiskalnic je bila gočilo da v času' zaposlenosti manjša od dnevno nabranega odda svoje otroke v vzgojo ta grozdja, kar je v času trgatve vatštvo prek dneva, saj organi- Predstavljalo največ, težav, zacijska enota posluje dnevno od V letošnjem letu je zadruga 5.30 do 16 oz. po potrebi tudi do z odkupom, povečala kmetijske 17 ure. S tem je bila dana mož- površine.za 268ha. Ima 2397 ha nost, da smo sprejemali tudi že obdelovalnih ^ovršln, ki jih dveletne otroke, kar prejšnja skrbno obdeluje, zato ni čudno, leta nii bilo izvedljivo zaradi pre- če je v družbenem . sektorju tesnih prostoTbv. i kmetijstva, dosežen velik gospo- Vodstvo otroškega vrtca se za- ' darski napredek, hvaljuje občinski skupščini Ptuj Tudi povprečen letošnji pride-za pomoč in razumevanje. , lek koruze za zrnje nI bil maj- tti _ ________ _ _„ Majšperk; Vzgojno posvetovanje ob zaključku šele »a starše, Sto-perce: Kaj vemo o umetnih zobeh {Dr. Vinko Brenčič). 15,. X«. .Htjdlna:. Od spočetja do rojstva otroka (Dr. Ljuba Naudauer),«Jhr.šlne}: .Rak — bolezen 20, stl. (Dr. Vinko Brenčič), Podlehnik: O pridelovanju hi' bridne koruze (Matko Žemljic). i«'. JCH. Hajdina: Sodobne regulacija rojstev (Dr. Bili-na Do-kmc>. Bolenšak: O pridelovanju hibridne koruze, (Matko Zemlji«), Videm: JUH — .boleien. 20. st|, (Dr. .Vinko. B/enčič). . .17.. Xtl JHTaJdina: Trma predšolskega otroka (Anica Sobočan), Vitomarci: Naše sadjarstvo (inž. Aleksander Kravos). 'TJ. XII- Hajdina: Igre ln igrače predšolskega otroka (Milica Lu-garlč,, Markoyci: O pridelovanju hlbfldne_ koruze (Matkg Zem- ^^siffiSteHe^išje' ekoijornsko. komercialne šoje je seminar ii osnovne matematike ob sredah ta jotklh v Ekonomski srednji šoli. Mčetek ]e vedno ob 16. uri. Seminar ii gospodarskega prava je ob ponedeljkih ta četrtkih Ekonomski sradnji šoli, prieetek e oh , Sistematično delo v seminarjih ho za slušatelje koristno le ob njihovem resnem sodelovanju- fmniimmivfitiiHriiimnmmiiHiiifjiiitfmiifiiiiiiiiffirriiiiiiiiiiiiri PREDPRIPRAVE NA V01ITVI NA ORMOŠKEM OBMOČJU . . 1 (Nadaljevanje • I, rtrazO) Zbor voHleev V februarju prihodnjega leta bodo zbori volilcev na območju ©Mine, ko bodo dofconftno potr. dilt predlagane kandidature. ______________________________„ V,I_ Zbori volilcev bodo ocenili delo možu. Delavci popravljajo to in ! °b«touke skupščine, V prihodnji ono, obnavljajo vinograde in sa- P^volilna kampanji je tudi po-dovnjake, krčijo goidov«, »6- ^T*1"*0 ^»tfto uporabi« dose-pravljajo ceste in delajo vrsto .Predvolilne izkušnje. Po-drugih opravil. Posebno skrb pa f^^f J* več n-.-.■' -To. fco tam, kjer b®do volilci iareeno zahtevali in glasovali za prejšnjega odborni&a aii poslan-, ea. Retacija ima zmiirXnnn(it< lltmflo . „ . . . UPOKOJENCI SO DOBILI KLUBSKE PROSTORE Občinski odbor društva upokojencev v Ptuju bo odprl v nedeljo 29. novembra ob 10. uri v Aškerčevi ulici št. 9 za svoje člane klubske prostore. Tako bo uresničena večletna želja upokojencev po primernih prostorih, kjer se bodo na svoje stare dni lahko kulturno-prosvetno in politično udejstvovali ter zabavali. Ureditev klubskih prostorov je za upokojence velika pridobitev, saj so dobili lastno zabavišče, kamor se bodo lahko zatekali ob slabem vremenu in v mrzlih in dolgih zimskih večerih. Da je prišlo do ureditve klubskih prostorov, je glavna zasluga Občinske skupščine v Ptuju, ki je z razumevanjem in finančnimi sredstvi podprla stremljenje društva upokojencev. Stanovanjska skupnost je opravila vsa adaptacijska dela. Tudi nekatera gospodarska podjetja in zavodi so z denarnimi sredstvi ali raznim materialom podprli napore društvene uprave. Vsem navedenim so naši upokojenci dolžni veliko zahvalo. Klubski prostori bodo služili upokojencem vseh podružnic v S tj in ?apuščenosti umrla. Mopedlst po nesreči mrtev V Zabovcih na občinski cesti je 29. 11. padel z mopedom Franc Znidarič (1939) iz Bukovec 115, delavec pri Vodni skupnosti Ptuj. Zaletel se je v pešca Jurija Za^ravca ln pri tem padel po cestišču ter se tako poškodoval po glavi, da je med prevozom v bolnišnico v Ptuj podlegel. V megli v Spuhljl s ceste v sadovnjak V Spuhlji pri Ptuju je zavo-zil 7. 12. 1964 zvečer okrog 24. ure v megli z asfaltne ceste osebni avto iranskega državljana Mescotlana Kamala. Na močnem ovinku je zaneslo avto v bližnji sadonosnik in ga prevr-glo. Voza«, žena in otrok so ostali brez poškodb, vozilo pa je močno poškodovano. Škode je za okrog 400.000 din. Do smrti povožen kolesar V glovenji vasi je povozil 4. decembra 1964 neznani avtomo-bilist kolesarja Štefana Piška (1037) iz Zlatoličja št. 103. Imenovanega so našli še isti večer mrtvega na cesti s smrtonosnimi poškodbami" po celem telesu. Storilec še ni znan. Kako je prišel pokojnik pod avto, ni znano. se bodo udeležili otvoritve pol-noštevilno. Odbor Ptuj STRELCI V ČAST 29. NOV. Po programu Obč. strelskega odbora so strelske družine ptujske občine v preteklem tednu izvedle v čast 29. novembra vrsto medsebojnih tekmovanj. V Kidričevem so se na novem malokalibrskem strelišču pomerile z MK puško ekipe: Kidričevo, Turnišče in TAP. Zmagali so favoriti iz Turnišča s 1128. krogi, domačini pa so imeli 54 krogov manj in bili drugi. Od posameznikov je bil najuspešnejši Ratajc (Turnišče) z 234 krogi. V podjetju Strojne delavnice v Ptuju so se z zračno puško pomerile ekipe delavnic, gradbenega podjetja Drave in podjetja Gradnje. Najuspešnejša je bila ekipa Drave s 765 krogi, sledila je prva ekipa Strojnih delavnic s 600 krogi in ostale. V Gorišnicl je družina izvedla medčlansko tekmovanje z zračno puško, na katerem je osvojil prvo mesto Franc Martinčič s 162 krogi. SI idili so mu Franc Ciglar, Vili Horvat in drugi. Rezultatov lz ostalih družin pa ne moremo objaviti, ker še niso dostavljeni. KA KIDRIČEVO Deiavski ^et TGA v Kidriče- j UrejenOSt ROSeljO trojno 1*P« spomin««« darila, an je na svoji 6. redni seji raz- | _^_ J Praznovanje je bilo povezano r Ofl samo začasna? raznimi kulturnimi in Športnimi vem pravi jal tudi o odobritvi kritja izgub počitniškega doma v Cri-kwenici. b bruto bilance, ki jo je organom upravljanja TGA dostavila upravnica doma, je namreč razvidno, da je ta dom Imel v minuli sezoni okrog M20.000 din izgube. Vsekakor je potrebno, da se pokrije nastala jsguba počitniškega doma, ker so JetovaK v domu predvsem člani delovnega kolektiva, kljub temu pa se postavlja vprašanje, kako dolgo bodo še trajale te izgube in ali bomo končno tudi tukaj prišli na zeleno vejo. Velika sredstva za pre-orejevunje restavracije Dela pri adaptaciji dvorane restavracije niso potekala tako, kot je bilo prvotno predvideno, čemur pa je prav gotovo največ doprineslo deževno vreme. Kljub temu imajo člani kolektiva TGA in prebivalci naselja vrsto pripomb. Največ jih je nedvomno glede stropa v dvorani restavracije, ki je bil prav gotovo eden izmed izredno lepih in modernih. Res si želimo lepo in sodobno dvorano, toda ali ni pre-urejevanje perfektnega stropa le čisto preprosto razmetavanje sredstev? Prebivalci naselja in okolice mislijo, da to ni bilo potrebno in da je to razmetavanje, ki ga v trenutni situaciji ni moč opravičiti s prav nobeno nujno potrebo. Želimo si lepe dvorane — toda ne za vsako ceno in 50,000.000 din ali še več, tudi ni tako majhen znesek. Težave EM - obrata I Kidričevo - V podjetju Elektroindustrije !n splošne montaže EM Maribor — obrat Kidričevo so pred kratkim prešli na nekak skrajšan delovni teden in sicer na 46-urni tednik. Tako delajo vsak dan po 8 ur, v soboto pa le 6 ur. To je gotovo spodbudno in bodo sčasoma po analizah o doseženih uspehih prešli na 42-urni delovni teden. Imajo pa neke težave pri montiranju novega vakuuma stroja, ki bi naj pripomogel, da bi lahko ukinili nočno delo za žene. V minulih dneh ob praznovanju 10. obletnice proizvodnje in ob bližnjem prazniku dneva republike je imelo delavsko naselje lep in svečan videz. Bloki so bili okrašeni z zastavami, prostor okrog stavb je bil lepo očiščen in vse je bilo v pravem prazničnem vzdušju. To so olepšale še uspele gasilske vaje pri samskem bloku in svečana otvoritev ndve popolne osemletke s sodobno telovadnico, kar je prav gotovo največja pridobitev. Kot je bilo v teh prazničnih dneh, bi naj bilo tudi v bodoče, predvsem kar se tiče Jjstoče okrog stanovanjskih zgracff, saj je prav ta čistoča zelo spremenila videz naselja. Dopolnitve pravilnika pred U0 Dne 17. nov. 1964 so Organi upravljanja na svoji 6. redni seji razpravljali o pripombah k pravilniku o delitvi čistega dohodka. Dve delovni enoti sta dali svoje pripombe, o katerih je najprej razpravljala komisija za izdelavo pravilnikov in nato predlagala UO podjetja dopolnitve. UO je po razpravi naročil komisiji, da je svoj predlog popravkov nekoliko spremenila, nakar je bilo vse predloženo delavskemu svetu. Ta je po obdelavi • zavzel svoje mnenje. Istočasno so razpravljali organi upravljanja tudi o pravilniku o prispevku izrednim študentom poklicnih srednjih strokovnih in visokih šol ter o poslovniku dela komisije za kadrovanje in štipendiranje. Proslava 10-letnice proizvodnje Delovni kolektiv TGA je v soboto, 21. nov. 1964, svečano proslavil 10-letnico proizvodnje in zaključek rekonstrukcije. Ob tej priložnosti je bilo zborovanje članov delovnega kolektiva, na katerem je govoril predsednik delavskega sveta Viktor Pre-log. Obravnaval je 10-letno delo in uspehe kolektiva. Člani z 10 in več let delovne dobe v tem podjetju so ob tej priložnosti prireditvami, za zaključek pa je bil zabavni program v restavraciji v Kidričevem in v Grajski restavraciji v Ptuju. Problemi stanovanjske skupnosti - Na 4. seji delavskega sveta 7: oktobra 1964 je bila tudi razprava o poročilu o problemih stanovanjske skupnosti v Kidričevem, o katerem smo ž« obširneje poročali. Tokrat je delavski svet zadolžil komisijo za skupno potrošnjo in družbeni standard, da temeljito obdela poročilo stanovanjske skupnosti in nato da svoje mnenje ln predloge oziroma izčrpno poročilo delavskemu svetu. Toda komisija se še ni sestala in organi upravljanja ne morejo dalje. Vsekakor bi se komisija morala čimprej sestati, kajti problematike na tem področju zares ne manjka in se je že sedaj treba skrbno pripraviti, da bi jo lahko v naslednjem letu pričeli reševati. Časa za odlašanje ni. kajti v nasprotnem bomo spet samo pretresali probleme in ugotavljali potrebe — storili pa malo ali skoraj nič. Stanovanjska skupnost je svoje potrebe in probleme res nakazala, sedaj pa je\ potrebno odrediti vrstni red potreb naselja in za njih reševanje določiti tudi dovolj finančnih sredstev. Razumljivo Je, da bo potrebno k temu pritegniti tudi stanovalce. O. C. Vodovod - velika pridobitev Z gradnjo nove HE SD1 so nekatere vasi dobile vodovod, in sicer: Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Zlatoličje ln Gerečja vas. Tako ni težav zaradi vode. Veliko prebivalcev tz vasi, Id so dobile vodovod, že uporablja vodo. Tako so si mnogi vodo napeljali po vsem gospodarskem ©oslopju. Uredili so si tudi kopalnice. Id jih prej niso imeli. Tako je vodovod velika pridobitev za te kraje, saj bo življenje na vasi še izboljšal in olepšal. P. G. ZAKAJ PREMALO SKRBIMO ZA POPRAVLJANJE TURISTIČNIH CEST? Čeprav se je letošnja, turistična s6£ona že končala, smo prejšnjo soboto obiskali Gomilo v Sloven» skfh goricah. Lep in prijazen kraj nas je vabil še toliko bolj zaradi znanega 18-metrskega razglednega stolpa. Naj dodamo, da naš namen tokrat m bil turistični, ampak si podrobneje ogledati pomembnejše turistične in kulturno zgodovinske spomenike na območju občine Ormož. Najprej Smo se pripeljali v Podgorce, kjer smo.si ogledali turistični lovski dom. Lovski dom seveda ni primemo urejen, kot ga sodobni lovski turizem zahteva, toda je prijazen in prostoren lovski kotiček, ki ga namerava v prihodnosti tamkajšnja lovska družina »Bresnlca« preurediti in sodobno ojiremiti. Kljub temu, da dom ni bogat na lovskih trofejah, bo tamkajšnja družina tudi za to poskrbela. Peljali smo se skozi Vičance, Sejance, Savce, čez Senčak na Gomilo. Do sem je bilo vse lepo in prav, če ne bi padli na cesti približno dva kilometra pred turistično Gomilo z avtom r globoko jamo. Zadnji kolesi sta drseli, trije potniki pa smo pomagali šoferju iz jame. Blatni in onesnaženi smo ponovno sedli v avtomobil in nadaljevali pot proti Gomili. Vožnja je bila kratka, vendar naporna. Izogniti se je bilo treba globokih jam in luž. Malo pred večjo vzpetino, morda kakih 600 metrov od turističnega stolpa, smo zaradi neprevozne ceste pustili vozilo in se napotili na turistično Gomilo. Morda menite, ali se to dogaja na Gomili, da je mogoče turizem uganjati samo z razglednim stolpom brez urejenih ali vsaj za silo popravljenih cest? Turistično društvo Gomila obstoja že vrsto let; ali je kaj razmišljalo o izboljšanju cest? Treba je le samo malo dobre volje tamkajšnjih občanov, predvsem pa članov turističnega društva, in jame ter luže bodo odstranjene. To še ni vse. Na severni strani gomilskega stolpa so razmetana lesena bruna, na južni strani pa niso pospravljene mize in klopi. Končana je letošnja turistična sezona in škoda je pustiti mize klopi na dežju, snegu ali na soncu. Na drugi strani pa so spodnji prostori stolpa prazni, kjer imajo dovolj prostora za svoj inventar. Kaj pa stolp? Razgledni stolp je središče gomilskega turizma in zato naj bi tudi za njegovo popravilo bolj skrbeli. Na najvišji etaži stolpa je na podu zlomljena deska, kar bo lahko za katerega izmed turistov zelo usodno. Tudi okolica razglednega stolpa ni najlepše urejena Pod stopnicami je precej papirja, trešča in drugih odpadkov. Vse naštete pomanjkljivosti opazi tudi površno turistovo oko. Vse to pa je moč odpraviti in tako zadovoljiti turiste brez finančnih sredstev, z dobro voljo tamkajšnjih občanov in članov turističnega društva. K. V. tladino se Je potrebno m m m '' .....»a pomeniti V nedeljo, 6. decembra, so 103 delegati prisostvovali mladinski konferenci v Ptuju, ki je bila dobro pripravljena, dobro obiskana (103 od 108) in po razpravi vsebinsko bogata. Na njej so prisostvovali tudi predstavniki CK ZMS, OK ZKS Ptuj in obč. komitejev ZMS Murska Sobota, Varaždin in Cakovec ter predstavnik JLA iz Ptuja poleg drugih povabljenih in prišlih gostov. Poročilo o delu občinskega komiteja ZMS Ptuj in organizacij ZMS v ptujski občini je Takšne ugotovitve so, razumljivo, izzvale tudi živahno razpravo. Iz vsega, kar so povedali tokrat mladi ljudje z vseh področij in predelov občine, ni bilo težko ugotoviti, da ne zadošča mladini samo skrb staršev za njo, skrb šole, organizacij in društev in vse r':upnosti za to, da bi pravilno ocenjevala in vrednotila stopnjo družbenega razvoja v minulih 25 letih, pač pa hoče sama vse to doumeti, najti v tem svoje mesto, svoj razvoj in perspektivo. Zato so razpravljali delegati koraku občutiti, da se naša mladina bori za čim lepše življenje v socializmu. Za njo ne bi zadoščalo samo to, da bi živela v njem. Tudi odgovori ostalih diskuta-J" . so bili zelo zanimivi. Sprejeti sklepi so izvleček iz vsebine vsega povedanega in predlaganega na konferenci. Med vsemi je prav gotovo najvažnejši sklep o nadaljnjem skupnem prizadevanju vseh organizacij ZMS v občini skupno z občinskim komitejem, da bi pridobili čim večje število mladih ljudi v ZMS in da bi bilo delo res uspešno. Tako je obljubil v zaključnem nagovoru tudi novoizvoljeni presednik Jože Stebih v svojem imenu in v imenu novoizvoljenega komiteja ZMS. VJ. dinarjev, V predzadnji številki »Tednika« z dne 3. novembra 1964 je med drugim obravnavano poročilo na občinski skupščini o dejavnosti trgovskih podjetij na osnovi devetmesečnega periodičnega obračuna. Med ostalimi je analizirano tudi naše podjetje »■Les« Ptuj, kar zadeva trgovsko dejavnost Ker se ukvarja naše podjetje z dvema glavnima de-javnostima, to je s proizvodnjo ter trgovino, smatramo, da niso bralci »Tednika« s tem poročilom pravilno informirani o celotni sliki našega podjetja. V ta namen želimo dopolniti poročilo ter tako omogočiti bralcem vpogled v naše celotno poslovanje. "•• Kakor že uvodoma povedano se ukvarja naše podjetje s trgovsko dejavnostjo (trgovina na drobno in debelo s kurivom in gradbenim materialom ter z raznim lesom, tranzitna trgovina prek predstavništev v Zagrebu in Novem Sadu), poleg tega ima še žagarski obrat v Rogoznici, žagarski obrat v Apačah, najem-niške žage na območju SR Hrvatske ter obrat mizarskih izdelkov (Crnci-Apače). Po številu zaposlenih zajema proizvodna dejavnost 80 odstotkov vseh zaposlenih in le 20 odstotkov trgovska. Skupni dohodek podjetja po devetmesečni vnovčeni realizaciji ter njegova delitev za podjetje kot celoto je znašala: Celotni dohodek 984,800.080 din, dohodek 188.500.000 din, čisti dohodek 180,600.000 din, od tega za osebne dohodke 104,800.000 din in Potrebno je videti celoto Tako je bil letni plan v devetih mesecih dosežen v celotnem 69,7%, dohodek z 80,3%, čisti dohodek z 80,6 •/», osebni dohodki z 80,2*/« in ostanek čistega dohodka, ki je namenjen za sklade podjetja, z 81.2 %. Podjetje plasira proizvedeni rezani les predvsem na inozemsko tržišče, in to okrog 80 odstotkov celotne proizvodnje. Tako znaša izvoz za prvih devet mesecev letošnjega leta 191.521 dolarjev nasproti letnemu planu 170.000 dolarjev. Prav izvoz omogoča podjetju doseganje tako visokega dohodka. Podjetje se bo v svoji trgovski dejavnosti, zlasti še v trgovini na drobno, posebej zalagalo, da bi shajalo s čim manjšo maržo in da bi tako predstavljalo cenenega posrednika med proizvajalcem in potrošnikom. Ponovno poudarjamo, da nismo imeli s tem popravkom namena popravljati poročila tov. Donaja, temveč le izpopolniti njegova izvajanja, ki se nanašajo samo zgolj na trgovsko dejavnost našega podjetja ter prikazati podjetje kot celoto. Cim. Zakaj je enolončnica v Ptuju dražja? Večkrat slišimo o enolončnici, o prehrani našega delovnega človeka, o potovanju v službo in nazaj ter o drugih problemih in težavah, ki so tesno povezani - z vsakdanjim delom. Vsi tehtamo in razmišljamo o tem, kako povečati produktivnost dela in kako nuditi delovnemu človeku udobnejše življenjske pogoje. Med te vsekakor sodi enolončnica, ki mora biti, glede na primerno ceno, dostopna slehernemu delavcu. Cena enolončnice pa je v treh sosednjih občinah zelo različna, čeprav se vsebina in kalorična vrednost enolončnice bistveno ne razlikuje. V Ormožu pri »Abonentu« vam z enolončnico prijazno postrežte natakarica Marija. Izdatna enolončnica (npr. kranjska klobasa in krompirjeva solata ali kuhana slanina in zelena ali zeljna solata) je prav okusna. Poleg enolončnice se sme vzeti po več kosov kruha, cena pa znaša 100 dinarjev. V ptujski restavraciji je vse dražje, kljub temu da je samopostrežna re«tavracija. Enolončnica, ki ni obilnejša ali okusnejša od ormoške, je za 20 dinarjev dražja, posebej pa je treba plačati kos kruha po 15 dinarjev. Koliko pa stane enolončnica r mariborski samopostrežni restavraciji? Toliko kot v Ormožu. Zakaj je enolončnica v Ptuju dražja? Maribor je precej večje mesto od Ptuja, Ormož pa manjše. Kje so vzroki, da je cena enolončnice v Ptuju pretirano visoka in kaj pravi kolektiv gostinskega podjetja »Haloški biser« k temu? Morda bi bilo dobro primerjati osebne dohodke zaposlenih v tem obratu z ostalimi tovrstnimi podjetji izven občine. V tem primeru je potrebno omeniti, da je treba zviševati osebne dohodke samo skladno s povečano produktivnostjo dela in ne na račun potrošnika. Mnenja sem, da bi smela biti cena enolončnice v Ptuju podobna ceni v Ormožu in v Mariboru, ne pa da je za 35 '/o višja. Ce je vzrok visoke cene enolončnice v Ptuju amortizacija poslovnih sredstev ali slabo organizirana notranja delitev dela, ne dovolj strokovno usposobljen kader ali podobno, potem je treba v podjetju nekaj ukreniti. Sindikati in v«i delovni ljudje morajo skrbeti za to, da nudimo delovnemu človeku vse, kar nujno potrebuje, posebno pa to, kar povečuje njegove pogoje za večanje delovne ' storilnosti, po zmerni ceni. Po zgledih iz drugih krajev ngotavljamo. da Je to vprašanje moč urediti. Kar je možno drugod, Je možno tndi v Ptujn. Ce v tem pogledu določene stvari ne ustrezajo, pa najsi gre za organizacijsko obliko te službe ali kaj drugega. Je pač potrebno te zadeve prilagoditi potrebam in navedenemn cilju. Drago Rizman »FLORIDA« OB SREDOZEMLJU naj bi v štirih aH potih letih nastala po zamisli francoske vlade. V kombinaciji zanjo je sto km dolgo obrežno področje ob ustju reke Rhone. MERAM JESENI 13S1 ostanek čistega dohodka 79,800.000 j je imol poletno temperaturo, čar in bogastvo jesenskih barv in nad 20.000 gostov, ki so se zdravih z uživanjem grozdja ali bfll sicer na rekreacij L Ne zadostuje videti Meran; treba ga je doživeti, da se lahko oceni, kaj pomeni zdravstveno to turistično. KOPANJE PRI REFLEKTORSK1 SVETLOBI omogoča špansko morsko kaMM- šče San Sebastien. Kozerija Delegati in gostje na konferenci ZMS v Ptuju prečital Vinko Turk. To je pokazalo na vso voljo in na dober namen občinskega komiteja I ZMS Ptuj in organizacij ZMS v i občini, da bi zbrali okrog sebe čim več mladine iz šol in kolektivov, iz vasi in naselij ter da bi storili vse, kar se da, gle- j de na želje, ugotovitve, predloge in zahteve. Poudaril je, da je ob velikih današnjih spremembah, zlasti na podeželju toliko večja skrb in naloga organizacij ZMS, najti vse mlade ljudi, ki iščejo svoje mesto v današnjem življenjskem vrvežu in na svoji poti v družbo, v poklice ter v organizacije in društva. Prikazal je tudi, da ne zadošča ugotovitev, da se mladina ne zanima za dogajanje v svoji okolici in v širšem svetu, temveč je potrebno poiskati jedro iz vsega, za kar se zanima, se z njo pomeniti in z njo dalje delati ter reševati probleme, ki jim sama ne najde izhoda. i o skrbi za politični in strokovni kader, za niegovo šo.jnje in literaturo, za njegov svetovni nazor, za uveljavljanje obveščanja javnosti s pomočjo radia in tiska, za skupno delo z organizacijami iz bližnjih občin, za razvedrilo in kulturno udejstvo-vanje, za delo v predstavniških organih, za udejstvovanje v fiz-kulturi in športu, za dopolnilno izobraževanje po končanem osnovnem šolanju itd. Navzoči gostje so odgovorili diskutantom na vsa vprašanja. Predstavnik CK ZMS iz Ljubljane je poudaril, da morajo organizacije ZMS in komite s svonm de^m doseči cilje v duhu programa ZMJ in da morajo najti za vsak problem najboljši izhod in rešitev. Samo želje, ugotavljanja, predavanja itd. ne zadoščajo. Delo, akcije in izmenjave mnenj oblikujejo mladega človeka. Predstavnik JLA je poudaril, da moramo na vsakem. Franček iz bližnjega podjetja T isti dan je bil rame zelo naporen. Sprva sem bit zvečer kot mrtev. potem pa je proti jut rti popustilo ... Znašel sem se v delovnem kolektivu, ki pridno dela in dobro gospodari. Ko sem se nekoliko seznanil z njegovimi {lani. sem bil prijetno presenečen, s kakšno skrbnostjo in resnostjo se zanimajo za celdtno poslovanje. »Glej,* sem si rekel, »to je delovni kolektiv, ki mu blizu ni para. Delitev dela je sodobna, organizacija po odlična Vsakdo opravlja svoje delo s polno osebno odgovornostjo in z zavestjo, da dela sebi v dobro in v dobro celotnemu kolektivu. Vsi imajo od njega koristi.« Pogovoril sem te z nekaterimi člani. Z zadovoljstvom so mi pripovedovali, da. se v podjetju te-vstno razumejo. Vsi vestno t* pošteno delajo. Pri njih je doma pravo tovarištvo. Od delavea Fran teka sem zvedel, da imajo v podjetju požrtvovalnega, sposobnega, skromnega in marljivega direktorja. Za kolektiv je ravno tak kot je dober o ie za svojo družino. Tudi pri njem doma bi gotovo dejali, da brez njega ne bi bilo lepo. Zelo je prizadeven tn najmanj enkrat mesečno, obišče sodelavce po obratih, v oddelkih, sektorjih in referatih. Zanima se, kako poteka delo, kakšne težave imajo ljudje in kako bi qdpravili težave s skupnimi moč-trd. Skupne tzkušnie so dragoceno begastvo. Brez Izmenjave mnenj bi -težke šlo: Pri direktorju se redno sestaja, strokovni kolegij, fci obravnava na enoumen sestanku pereče zadeve, Tudi na teren pride zplo pogoste,: najmanj vsaka dva meseca. Pri njih ni tako kot drugod r,.. Direktor jih obišče ii. povpraša, kako se počutijo, r«-nima se, kako poteka delo. koliko zaslužijo, kako izhajajo z osebnimi dohodki in v kakšnih stanovanjskih razmerah živijo. V$ak človek inia^svoje skrbi tn težave pa tudi spoje Selje in načrte. Frančekovo. pripovedovanje me je ker navdušilo. Povedal mi je še. da so v navadi trudi priložnostni razgovori. Povedo direktorju, kaj metijo. On ima vedno pri roki beležp.ico. Vse si zabeleži. Zadeve se potem uredijo, da so rsi zadovoljni. ' V podjetju imajo tudi tehničnegadirektorja. V delu je neizčrpen. Nekaj (asa si prihrani, da Se lahko redno obišče delov*.a mesta. Z vso skrbnostjo se > zanima, zakaj ,so nekkteri dilavti zadovoljni in zakaj -drugI hišo. Odgovorni vedo, da mu morajotpravočašntj poročati o delavcih, ki so posebno prizadevni in uspešni pri delu. Prav ima, da je potrebno zaslužne nagraditi. Zaradi tega .je morala ko- I lektiva na višku, in vedno več uspehov. Stroji in orodje so v redu, ker jih vsi skrbno vzdržujejo. Vsi so veseli, da je tudi tehnični di-rektor tako skrben za delovnega človeka. Sej računovodstva je zelo vljuden in uvideven. Za vsakogar zna najti dobro besedo in zna vsem tudi zamotane stvari tako razložiti, da ga vsi razumejo. On ne pozna strokovnega računovodskega jezika Pravo zadovoljstvo je, ko se z njim pomenijo o vsem. Povedo mu tudi, kar jim ugaja in kar ne. Na sejah delavskega sveta je prijetno poslušati njegovo tolmačenje o tem, kako gospodarijo. Ne operira s ttevilleami. Z njimi si le pomaga, da bi ga vsi prav razumeli. Tudi njegovi najbtižnji sodelavci ugotavljajo, da je njihov šef zelo dostopen človek, ki ga nič ne spravi s tira, niti uradni list. Ce se primeri komu napaka, ga ne obsipa s kupom' očitkov, temveč tako pojasni, da se napake ne ponavljajo. Tudi s šefom komerciale so zadovoljni. Vneto opravlja svoje posle in se. zaveda, kako daleč segajo njegove pristojnosti., V delo drugih■. se ne meša. Pri svojih dolžnostih j.e dosleden. Strpški njegovih potovanj , so najnižji. Z cspbnim avtomobilom potuje le, ko nI drugega,, izhoda. Kjer se vse ne da pismeno ali drugače urediti, obišče osebno, flajveč potuje z av- , tobusom in ž vlakom. Telefon, br. zojav in pisma manj stanejo kot voznine in dnevnice. »Dobro blacro je lahko prodati,. pravi »in bres osebnih intervencij, brez pogostitev v hotelih in brez komercialnega vzdušja v družbi, ki se poslovno preveč rada ne meni. Z vlci al je ie malokdo pridobil dobre kupce .. .t Njegova posebna lastnost; ugleden je v svojem okolju i« zelo priljubljen med sodelavci. Rad se pomeni z vsemi in ne zavrača noben e dobre zamisli, čeprav prid* od m\ajiih.» Hotel sem že oditi. Mudilo se mi je. Prijatelj me je zadržal, naj ca poslušam. V podjetju imajo še sekretarja. Je duša podjetja. Mnogo zaslug ima za to, da so delavci in njihovo delo pravilno ocenjeni in tudi praoflno nagrajeni. Po delovnih sestankih dosledno izvaja, kar je bilo dogovorjeno. Pohvali in kritizira šele, ko je vse zadeve dobro spoznal Ni zaletav. Pri sodelavcih ne pozna osebnih simpatij, prijateljstva ali poznanstva. Je nepristranski in pravičen. Vedno topleje mi je bilo. Lahko bi mi zavr*elo, toliko lepega sem slišal. V tem kolektivu je potemtakem res tako. kot mora biti. _ » Poglejte, to je kolektiv,« sem rekel in se ... zbudil. Vra je bila že šest. Nekatere noči so res čudovite * •. —ik— y Starta ljudskih knjžnic v občini Ob zbiranju gradiva za rep ljudskih- knjižnic v naši občini nu (prrg!e!i::nih 14). je skoraj p membnost in revščina. Saj sko žnic. To so večinoma zbirke knji ta samevajo na policah, ne da in ob obisku knjižnic na tere-ovsod ugotovljena njih nepo- raj več ne zaslužijo imena knji-g, ki bolj ali manj že leta in tebi kogarkoli notranje obogatile. V knjižničarstvu ppnšamo že vc čletni zastoj in sedaj ugotavljamo pravo kulturno katastrofo. ubliško skupščino o delovanju , okrog nas, v zapadnem in vzhod- Na razvol knjižnic bistveno vplivajo trije činitelji: prostor, knjižni fond in knjižničar: Kar zadeva prostor, so skoraj vse naše prosvetne knjižnice v veliki zadregi. Večinoma domu-jejo v šolah, v razredih, ena (na Ptujski i gori) se je morala zadev krat, drugi pa vsak posamezen obisk. Številke o izposojenih __ __ _______________ knjigah so tako neznatne, da j ma propadanja knjižničar- nem svetu, že več let uspešno delajo v tej smeri in pridobivajo nove bralce s propagando, včasih tudi na bolj ali manj vsiljiv način. Iz te sedanje kulturne revščine se moramo na vsak način dvigniti in odstraniti vse vzroke, ki so privedli do zastoja oziro- skoraj ne bi mogli več govoriti o knjižničarski dejavnosti v vaseh naše občine. Razen od objektivnih pogojev je odvisen uspeh knjižničarske stva. Urediti moramo v mejah možnosti knjižnične prostore. Prostor knjižnice mora privabljati s kulturnim videzom, ne pa od- ... ■ S nuiiuillllll V lUCAUill, uc pa wu volji« celo' s prostorom na šol- i dejavnosti v veliki men od knji- prvj zahtevi sta čistoča tn 'sk»m hodniku. V Gorišnici je ; žničarja, njegove osebne vneme, j snJ nato prlmerno pohištvo, krv nica'(,v šolskem kabinetu, | požrtvovalnosti in_ iznajdljivo- | knjj£,e lice oziroma omare, ki je prenatrpan z omarami, uči- j sti. Kes je. da so nasi knjižničar- : J mlze s stoll> Poziml bi mo. li, zvezki itd. Nujno bo potreb- ji, po večini prosvetni delavci,-■ , Qr topel Na terenu no oskrbeti drugi prostor - sobo mnogokrat prek svojih moči nujno ^otrebna povezava na južni strani, v pritličju šol- obremenjeni s poklicnim delom j sodelovanje množičnih druž-ske zgradbe, saj je to knjižnica; in da jim za dodatne dolžnosti., organizacij (primer v Le- močneišega kulturnega in go- : ze zmanjkuje delovnega elana. Spodarske;a centra. Vse te go- Prav prijetno so presenetile Ze-stujoče knjižnice razpolagajo po tale, kjer je lahko ugotoviti de- navadi le z enim kosom inventarja, s knjižno omaro. Nekatere lovni optimizem tamkajšnje knjižničarke. Kako odločilno benih organizacij (primer skovcu). Vsem knjižnicam bo mogel biti zagotovljen vsakoletni prirastek knjižnega fonda 7-letnl plan knjižničarstva predvideva. - monge potujoče knjižnice, ki tu- j svetna knjižnica že 2.000 knjig. so dobile sicer ustreznejše pro--! vpliva na usoeh osebna zavze- stere v gasilskih oziroma zadruž- tost knjižničarja. j?o pokazale j dajb, »tefcv letu Mvsaktpn nih domOvih, vendar tudi nji hov zunanji izgled pogosto, ne ustreza. Neočiščena tla, že leta in leta neprepleskane stene, staro, od vseh strani prineseno pohištvo; buteljke in kozarci, sledovi nedavne veselice, ne sodijo v knjižni prostor. V takem oko- di t novejšim knjižnim fondom niso privabile dovolj bralcev. Krivda je v tem. da se samo čaka na bralca, namesto da bi ga sami ria ta ali oni način privabili v knjižnico. Ni pravilno, da se zdi. da je reklama umestna lju knjižnica nikakor ne more | samo za trgovske oziroma gospo-delovati kot* kulturno žarišče, barske dejavnosti. Potrebna je tudi za kulturno delo. žal pa se Najslabši vtis je v- tem pogledu napravila knjižnica v Muretin-cih. Je v nevzdrževanem, nepo-čiščenem skladišču med naj-raznovrstnejšimi predmeti (instrumenti, voziček, motor itd.), z dotrajanimi policami, z izrabljenim pohištvom ter z zastareli- Plui * , .. _ i I o I. ^Kn t mi m dotrajanimi knjigami 25 prosvetnih knjižnic razpolaga z malenkostnim knjižnim fondom 12.687 knjig ( v zadnjih 8 letih, od leta 1956 dalje, znaša knjižni prirastek le 1714 knjig). Samo 9 knjižnic ima nad 500 knjig (eden izmed pogojev za registracijo). ne poznamo reklamnega fonda za to \ področje. Knjižničarji Te postavke nikakor ne bomo mogli doseči, prizadevati pa bi si morali, da bi se ji približali. Sekretariat Občinske zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Slovenije Ptuj je sklenil v letu 1964 izločiti od celotne dotacije 2,000 000 din vsaj 30 odstotkov (600.000 din) za nabavo knjig za pise in seznam s priporočenimi knjigami. Najtežja naloga bo vzgojiti pravega, vnetega knjižničarja. Tu ne mislim samo na vestno evidentiranje knjig, ki se izposojajo in vračajo, na vpisovanje v inventarno knjigo in izpolnjevanje potrebnih obrazcev, teimveč predvsem na knjižničarja — kulturnega aktivista, ki se bo čutil odgovornega za to, da toliko in toliko ljudi ne bere in bo iskal poti, kako privabiti vse te v knjižnico. Zlasti v odročnejših krajih, kjer je knjižnica poleg šole ali pa celo sama edina kulturna ustanova, bi morala širiti na razne načine dobro knjigo. Oblike takega dela so: bralni večeri, povezani z razgovorom o knjigah, knjižne razstave, v večjih krajih morda tudi obisk domačega pisatelja ali pesnika. Ni nujno, da izvede knjižničar vse to sam, nujno pa je, da organizira take oblike dela ln najde sodelavce pri učiteljih, predvsem pri slavistih. Sekretariat Občinske zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Slovenije Ptuj je sklenil, da ba organiziral v decembru 1 dnevno posvetovanje knjižničarjev iz ptujske občine, na katerem bi obdelali ne Čestitamo novosprejetim pionir|em Ljubezen ln najčistejše tovarištvo domovine, danes pa se aktivno morata povezovati otroke vseh vključujejo v utrip socialistične naših narodov. 1ITO graditve domovine. . ...... ... Zveza pionirjev spodbuja mla- V socialistični domovini imajo de k ufenju in delUi uči jih lju- pionirji svojo najmlajšo organi- biti in spoštovati domovino, star-zacijo - Zvezo niomrjev. Nasta- še< delovne ljudi in tovariša Tita, la je v najpomembnejšem zgo- vzaaja jih v tovarištvu in med-dovinskem obdobju naših naro- sebo nem sodelovanju vseh na-dov, v narodnoosvobodilnem bo- rodoJv juqoslaviie. ju' i 2e leta 1941 je dala Komuni- ' DOBER PIONIR - DOBER UCE- stična partija Jugoslavije pobudo za ustanovitev Zveze pionirjev. Ustanovljena je bila na I, kongresu mladine USAOJ v Bihaču Tiio""v sebf" lastnost "pionirja, dne 29. decembra 1942. 1 1 f ■. NEC Zveza pionirjev zbira pionirje z namenom, da v duhu pravil go- i hkrati najlepše lastnosti socialističnega človeka. Človeka cenimo po delu in znanju, zato se morajo pionirji veliko in pridno V resoluciji tega kongresa beremo, naj USAOJ (Ujedinjeni Sa-vez Antifašističke Omladine Jugoslavije) povezuje vso mlado učiti, da bodo lahko dobri pio-generacijo naše domovine in jo nirji in dobri člani naše sociali-vključi v narodnoosvobodilni stične skupnosti. V šoli, doma, v boj različnih pionirskih dejavnostih, V teh revolucionarnih letih se * delovnih akcijah, naj bodo sve-je razvijala pionirska organizaci- tel vz3led P1.0™!3 m ,naj0 sv°^e a pod mladinskim vodstvom. Pi- »«J.e Ponašajo na mlajšei ,pionirske čete, brigade, odbori, "u,e>°. P\na?. v,' ^' skupine so po svojih močeh so- , kl zanJe "th "Izdelovali v boju. Mnogi pionirji žagajo oblikovat, človekovo so bili kurirji, zbirali so hrano, osecmost- zdravila, nekateri pa so postali Ker 81110 letos na rojstni dan pravi borci v partizanskih briga- republike, 29. novembra, sprejeli dah. Mnogi mladi so ostali za utence razreda - cicibane v vedno v gozdovih, na krvavih Zvezo Pionirjev skrbimo, da bo- poljanah, za osvoboditev naše *> ohrandii na ta dan lep spomin. . . . . „ . ., .. domovine so darovali svoje otro- Sole'. p!omr^'JtareSmS^\w^ • samo administrativne dolžnosti, ik„ i|viielnio M.i(.(„ pionirski odredi so pripravila ----šk0 življenje. Nešteto mladih, £ge potrebn<)) da ^ n0vospre- (jeti pionirji spoznali svojo orga-' nizacijo, pravila, naloge, dolžno ampak tudi kulturno-propagan- nedolžnihJ otrok je umrlo za la_ dno delo knjižničarja. koto v taboriščih; Pri vsem knjižničarskem delu Po osvoboditvi je Zveza pfo. Knjižničarji bodo dobili dobro- Sekcije DPD Svoboda Ptili napredujejo knjižnice na terenu pri podruž- . nas mora voditi geslo: »Knjigo v nirjev { , široka družina niči Mladinske knjige v Ptuju. 1 vsako družino!« ■ ...... vseh jugoslovanskih otrok — A. M. piontrjev. Pomagali so pri obnovi Godba na pihala DPD Svoboda vodstvom kapelnika Jakoba Strucla lepo napreduje, odkar jo ie spet prevzel sposobni dirigent. To se je opazilo ob njenem nastopu v Kidričevem, ob deseti oble tri .Ci, ko je nastopilo že 22 godbenikov. Od mladega naraščaja, ki ga v Glasben! šoli v Ptu.iu vadi tov. Strucl, se ie starejši godbem kader povečal za To so: Borovci, Bukovci, Mure- » npvih mlajših članov tako da tinpi ?otale Mnišnerk T ovreric I b° Ptujska pihalna godba Štela 30 tinci, Zetale, MajšperkUovienc | h godbenikov Ti redno va- na Dravskem polju, Kidričevo. , djj0 po 2_ al, pa veCkrat tedensko Desternik, Juršinci). Eden izmed ter se Dripravljaio na samostoinl najvažnejših podatkov je poda- koncert, ki ga nameravajo izvesti tek o nabavi novih knjig. Po poslanih poročilih (manika jih osem) je v zadnji sezoni dokupilo nove knjige le 10 knjižnic. Najmočnejša knjižnica, ki Je v Kidričevem, ni poslala nobenega poročila, druga po obsežnosti v Majšperku'. ni dokupila niti ene knjige. Mnoge knjižnice, ki delujejo v g6spodarsko šibkejših krajih, so zmogle vsaj, skromna sredstva, za nabavo novih knjig. Do 10 knjig so kupile knjižnice Desternik, Trnovska vas. Videm, 10—20 Ptujska gora, Vitomarci in Žetale (šolska knjižnica v Zetalah je dobila lepo zbirko knjig od TGA Kidričevo), 20—30 Bukovci, Juršinci in Stoperce. Najq jveč — 44 knjig — je kupil knjiž-nižar v Borovcih. Sploh je na- v začetku leta 19§5. Tudi člani plesno športne . od davčne osnove; b) zavezanci v delovnem razmerju ln upokojenci izpolnijo obveznost posebnega krajevnega prispevka tako, da plačajo po osebi 500 dinarjev. Krajevna skupnost določi za vsakega zavezanca vrsto in višino ter način izvršitve posebnega krajevnega prispevka po tem odloku in o tem obvesti pismeno vsakega zavezanca Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 "/o celotnih za-vezančevih dohodkov v enem letu. 3. člen Zavezanci posebnega krajevnega prispevka morijo obveznosti po tem odloku izvršiti do konca leta 1964. i Če zavezanec dajatve ne opra-j vi v roku, ki mu ga določi kra-i levna skupnost, mu naloži kra-| jevni urad poravnavo obveznosti i z upravno odločbo. Proti tej od-I ločbi ie dovoliena pritožba v i petnajstih dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 4. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Leskovec. 5. člen Neplačane obveznosti v denar ju izterja od zavezanca za dohodke pristojni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, obiavi pa tudi v »Tedniku«. St.: 420-23/64-5 Ptuj, dne 20 julija 1964 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 35-489/64 z dne 14. oktobra 1964 in velja od 22. oktobra 1946 dalie. Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan R a u 1. r. Trgovsko podjetje »PERUTNINA« Ptuj razpisuje delovno mesto skladiščnika za obrat Meso Pogoj: kandidat mora imeti izobrazbo v trgovski stroki z ustrezno prakso v skladiščni službi. Osebni' dohodek po pravilniku podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe se naslovijo na upravo Trgovskega podjetja »Perutnina« Ptuj. socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ RAZGLAS Obveščamo bčane z območja občine Ormož, da je po 14. členu zakona o urbanističnih projektih, objavljenem v Uradnem listu LRS, št. 22-127/58 v Ormožu, Mestni trg 2 še nadalje razgrnjen URBANISTIČNI PROJEKT, ki ga sestavljajo: a) okvirni program mesta Ormož in njegovega vplivnega območja; b) prograrrf mesta Ormož; c) zazidalni načrti posameznih delov mesta in naselja Velika Nedelja. i Vabimo državljane, gospodarske organizacije in ustanove, da si ogledajo urbanistično dokumentacijo, ki je' razstavljena do 15. januarja 1965 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure in vsako sredo d 15. do 18. ure. SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ ZAHVALA Ob tragični izgubi našega zlatega ateka in sina PIŠEK ŠTEFANA se najtopljeje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga tako mnogoštevilno spremljali na njegovi zadnji poti, darovali številne vence ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni sindikalni podružnici TGA Kidričevo za pomoč v trenutkih naše nesreče in govorniku za tople besede ob odprtem grobu, kakor tudi tovarišu Kacu Francu in gasilcem iz Zlatoličja za častno spremstvo. Najtopljele se zahvaljujemo učencem 4. razreda ESŠ Ptuj, posebno še ravnatelju Jožetu Stropniku in prof. Zorkovi za spremstvo ter g. župniku in bivšim sodelavcem iz Metalne. Zlatoličje, 7. decembra 1964. Neutolažljivi: mama Antonija, žena Marija in hčerka Marjanca. Gostinsko podjetje ORMOŽ y RAZPISUJE naslednji prosti delovni mesti: _ , * 1. skladiščnika in 2. poslovodja gostilne pri »Pošti« pri Miklavžu. Pogoji: Pod prvo točko se zahteva kvalificirani trgovski pomočnik najmanj s triletno prakso in izpit za šoferja B kategorije. . Pod drugo točko pa sprejmemo kvali ficiranega natakarja vsaj s petletno prakso. Prošnje pošljite do 2?. t. m. na upravo podjetja. ROJSTVA Boža Grešovnik. Kidričevo 64 — Vladimiro: Anica Feguš. Podieh-nik 2 — Jožico; Elizabeta Urban-čič, Gorišnica 40 — Bojana: Zdrav-ka Flegar. Trubarjeva 5 — Jelko; Marija Vindiš. Apače 111 — Ireno; Angela Ivanuša. Godeninci 10 — Slavka: Olga Kiselak. Radoboj 35 — deklico; Marija Dovečar. Stre-jaci 11 — Marico: Marija Ivanuša. Formin 21 — Srečka: Rozaiija Strm še k. Sikole 12 — dečka, Marjana Korpar. Apače 29 — Silva; Mara Banfič. Strmec 69 — Marjana, Marija Bukšek. Zetale 51 — Hildo: Ivana Soreič, Desternik 34 — Franca: Marija Petrovič. Spuhlja 107/a — Zdenko; Ana Sužnik, Krčevina 71 — Darinko; Gera Eh-tel. Stojnci 11 — Jerico; Julijana Svenšek. Gruškovje 91 — deklico; Mina Korpar. Hrastovec 48 — Mileno: Roza Horvat, Apače 63 — deklico; Katarina Seidl, Grajenščak 4 — deklico; Anica Brodnjak. Dravinjski vrh 41 — Valerijo: Jožefa Pečnik. Brunšvig 77, Rače — Vili-ja; Rozaiija Zaje. Sela 34 — Dani-ja; Ivana Kramberger. Stara cesta 63, Ljutomer — Milico; Marija Ljubeč, Borovci 56 — Mirana; Terezija Kšela. Kuršinci 48, Ljutomer — Martino; Karolina Kumer, Desternik 43 — Magdo; Rozaiija Mavric. Polenšak 8 — Magdo; Marija Klaneček. Kidričevo 13 — Marijo; Angela Kozel. Rodni vrh 9 — dečka; Anica Zavec. Gruškovje 142 — Silvo; Ana Trstenjak. Vel. Bre-brovnik 58 — Slavka; Neža Smi-goc. Pobrežje 169 — Alojza; Cecilija Matjašič. Skolibrova 12, Ormož — deklico; Marija Teskač, Zagorci — Vilmo; Jožeta Bedrač. Japlje- va 7 — deklico; Tatjana Mrgole. Ob Grajeni — Andreja: Matilda Hrtiš. Zupečja vas — Magdo: Justina Ficjan. Podvinci 94 — deklico: Angela Babosek, Podlehnik 60 — Mirana: Ivana Vo,i«k. Drbetfnei Tečaj za polkvalifikacijo kuharic Delavska univerza Ptuj pripravlja tečaj za polkvalifikacijo kuharic gostinskih obratov, obratnih kuhinj gospodarskih organizacij, zavodov in šolskih mlečnih kuhinj. Tečaj bo v drugi polovici meseca januarja. Program obsega 120 učnih ur. Tečaj bo stal 10.000 dinarjev za posameznika in material za praktični pouk. Interesente naprošamo, da pošljejo svoje prijave Delavski univerzi Ptuj, Trg Mladinskih brigad 4/1 do 25. decembra i964. Pogoj za vpis je dveletna praksa v družbeni prehrani, o čemer je treba predložiti potrdilo k prijavi. 49 — Srečka: Ljudmila Korpič, Sarajevo — Primoža: Terezija Sto-pinšek, Dobrina 28 - Marjano; : Štefanija Gjura. Jastrebci 31 — ' , Zeljka: Marija Sitar. Barislavci 6 . — Marjano; Marija Vindiš, Trnov-ci 15 — Albino; Frančiška Masten, Obrežna 113 — Mirjano; Elizabeta ! Vindiš. Ljubstava 40 — Marjano: . j Ana Galun. Grdina 32 — Zvonka; | Antonija Kmetec. Popovci 13 — , Franca: Karoiina Beranič. Sestrže j 19 — Dragico: Helena Gasparič. Na 'Obrežju 4'b — Andreja: Marija Kovačec. Pacinje 19 — Marijo: Ne-I ža Toplak. Stoinci 131 - Silvo; ! Kristina Ducman. Kočice 42 — Sil- ; vo: Marija Pavko. Mestni vrh 114 — deklico; Elizabeta/ Korošec. Gor-ca 48 — Mileno. POROKE Janez Matjašič, Grajenščak 92, in Angela Zoreč. Kicar 40; Alojz Muršič. Zagorci 76. in Terezija Cuček, Podvinci 21; Stanislav Meno-ni, Nova vas 36, in Marija Meglič, Spuhlja 65; Jožef Cebek. Draženci 76, in Terezija Golob. Podvinci 28: Andrej Cebek, Draženci 76, in Antonija Matjašič, Placar 69; Janez Vedernjak. Pacinje 29. in Terezija Anžel. Kicar 44; Alojzij Hochnetz. Kidričevo 6, in Ljudmila Noters-berg. Kidričevo 6;, Miroslav Kosec, Maribor. Nasipna ul. 63, in Zofija Potočnik. Partizanska 17. Maribor; Anton Horvat. Ločki vrh 47, in Terezija Ganza, Kicar 142; Alojzij Friedauer. Zagrebška 18. in Jožefa Zelenko. Podvinci 22; Jožef Doki. Rogoznica 26. in Alojzija Voda. Podvinci 136; Branimir Beeo- 1 vič. Muzejski trg l, in Irmgard , Schneider. Muzejski trg 1; Ivan I Petrovič, Podvinci 126, in Ana Toš, , Podvinci 58; Erih Sara, Prešerno- i va 17, in Frančiška Krajnc. Mari- j borska 18; Anton Kozel, Maribor, i Mladinska 8. in Julijana Lesjak. Jadranska '6; Anton Vidovič. Prešernova 32, in Elizabeta Vrečar, Vrazov trg 2: Veselko Galič, Strek-ljeva 24. in Marija Verblač, Kidričevo 4: Anton Kolar. Brežice, Čatež 1. in Ivana Doki. Rogoznica 15. UMRLI SO Jožef Zorko. Prešernova 17, roj. 1901 — umrl 29. U. 1964; Franjo Erjan. Celje, Ipavčeva 10, roj. 1935 — umrl 29. 11. 1964; Terezija Svenšek. Cankarjeva 18. roj. 1905 — umrla 30. 11. 1964; Kristina Celan, Spuhlja 79, roj. 1936 — umrla 6.12. 1964: Metka, Hodnik, Trste-njakova 9. roj. 1963 — umrla 6. 12. 1964: Frančiška Horvat. Bu-dina 66. roj. 1890 — umrla 6. 12. 1964: Zdravko Bednički, Brezova gora 65. roj. 1961 — umrl 8. 12. 1964: Ferdinand Fras, Lackova 8. roi 1882 — umrl 8. 12. 1A64 CEPLJENJE POSAMEZNI-K0V-PR0ST0V0LJCEV PROTI GRIPI Cepljenje proti gripi se vrši v Ptuju v večjih kolektivih Trikratno razprševanje cepiva v nos je dokazalo uspešen način preprečevanja gripe, ki je za posameznike neprijetna bolezen, za občutljivejše starejše letnike celo nevarna. V kolektivih ovira pri delu in zaradi izpada delovnih dni je tudi ekonomsko breme. Ker se državljani, ki ne pripadajo delovnim kolektivom, ki so v celoti cepljeni, zanimajo za možnosti individualnega cepljenja obveščamo, da bomo prostovoljce cepili v soboto, dne 12. 12. 1964. od 9. do 11. ure v prostorih higienske postaje Ormoška c. 2. Za zavarovance, ki se izkažejo s knjižico, je plačnik polovice stroškov Zavod za socialno zavarovanje, zato prinesite knjižice s seboj. Zdravstveni dom Ptuj Higienska postaja MESTNI KINO PTUJ predvaja 11.. 12. in 13. decembra ameriški barvni k^nrnaskopski film »VOHUN NA POVELJE«, 15. decembra bolgarski film »SONCE IN SENCA«. 16. in 17. decembra jugoslovanski film »NOČNI IZLET«. Kino Gorišnica predvaja 13. decembra t. 1. italijanski film »UGRABITEV SABINK«. Kino Zavrč predvaja 13. decembra t. 1. jugoslovanski film »MINUTA ZA TTMOR«. Horoskop OVEN Živite med prijetnimi ljudmi, ki so vam zelo naklonjeni. V zadnjem času ste dobro razpoloženi, ker se vam je izpolnilo več želja. Do zaljubljene osebe ste včasih premalo obzirni. BIK Malokdaj ste razočarani, ker pričakujete od vsega le toliko, kolikor lahko dosežete V ljubezni so težave mimo; sedaj ste 'srečni V kratkem bsste zasedli odgovornejše mesto. DVOJČKA Mnogo dosedanjih ugodnih rešitev ste dosegli s svojo preudarnostjo in vztrajnostjo. Obetajo se vam nova poznanstva. Vaš srečni dan dan je sreda. RAK Z veseljem ste v poklicu, ki ste se mu posvetili. Vedno raja zahajate v družbo, ki ste jo spoznali v stiski Oboževalec vam pripravlja prijetno presenečenje. LEV Službeni položaj se vam bo izboljšal. V veselju in žalosti se obvladujete, zato vas vsi ne razumejo. Varčujete tudi s časom, ne samo z denarjem. DEVICA Ta mesec se bo končal za vas z novimi uspehi. Preveč problemov si ne prihranite za prihodnje leto. V novem stanovanju vas čaka mnogo prijetnih doživetij. TEHTNICA Imate več možnosti za izboljšanje materialnih razmer. Izogibajte se neizpolnjivim obljubam. Morali boste na potovanje po osebnih opravkih. ŠKORPIJON Ta mesec je ugoden za vaše poslovne ' stike. Naklonjeni ste ijudem. ki povedo, kar mislijo. Zelo Se boste razveselili nenadnega obiska. STRELEC Prilagodite načrte svojim možnostim. Večja previdnost na vožnji vam bo zelo koristila. Vaša občutljivost vam večkrat pomaga kot škoduje. KOZOROG V srčnih zadevah brez sprememb. Radi pomagate znancem, ki so vam za to tudi hvaležni. Ugodno vplivate na svojo okolico, zato vas imajo povsod radi. VODNAR Uresničila se bodo pričakovanja. Vašo pozornost bližnji zelo cenijo. Sestanek s poslovnimi partnerji s koristnim izidom še ta mesec. RIBI Otresite se rnalodušnosti; v bližnji bodočnosti boste dosegli več uspehov. Iz inozemstva prejemate zaskrbljujoče vesti. Stari problemi vas naj ne spravljajo v slabo razpoloženje. ČESTITKA Dobri sestri Mariji Muhič iz Male vasi 7 želi vse najlepše za njen praznik brat Janez. Dekleta tn fante iz domače vasi pa lepo pozdravlja. Janez Mutv* vp "nan. Doboi V delovno razmerje želimo vključiti nova sodelavca za naslednji prosti delovni mesti: 1. kalkulanta (obračunavalca delovnih nalogov) \ pogoj: ESS alj TSS in eno leto prakse ali nepopolna srednja šola in pet let prakse. 2. skladiščnika na sličnem delovnem mestu pogoj: kvalificirani delavec kovinske stroke in tri leta prakse na enakem ali sličnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe razpisanih mest. ZAVOD -OLGE MEGLICEVE«, PTUJ OBVESTILO Trgovsko podjetje »Panonija« v Ptuju obvešča cenjene stranke, da bo odmrlo 15. decembra 1964 svojo trgovino z železnino »Kovino« v Ptuju, Ulica heroja Lacka 9, ki je bila sedaj zaprta zaradi renoviranja. »Kovina« bo poslovala v petih specializiranih oddelkih, in sicer: okovi-orodje, posoda-gospodinjske potrebščine, vodovodni material-municija, vijačno blago-žičniki in ostala železnma gr. 114—115. Prodaja v oddelkih in razširjen asortiment vas bo gotovo zanimal, zato vas vabi kolektiv delovne enote »Kovine« na ogled in se vam priporoča tudi za nakup kvalitetnih izdelkov. »PANONIJA«, PTUJ UPRAVNI ODBOR KZ HAJDINA razpisuje ŠTIPENDIJI za 2 slušatelja na srednji kmetijski šoli — smer — živinoreja — poljedelstvo. POGOJI' Želimo sluštelje 3. ali vsaj (2. letnika SKS. Prednost imajo.člani zadruge in državljani s področja te zadruge Prošnje je vložiti 15 dni po razpisu. Predsednik: (Zupanič Frainc) ! r. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEVI KOTEKS LJUBLJANA O 03 C cn vam sporoča, da je v letošnji se/oni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali kmetijski zadrijsri. Pole;: povišane odknpne cene, smo vam pripravili nagradna žrebanja s prek 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože. ki vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanj u. Žrebanja bodo 26. decembra l%4, 20. februarja in 20. aprila Rejci prašičev, orlerite prav v-p prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOHIJS