Klun in 3Iadeyski za celjsko gimnazijo. Dne 11. junija t. 1. se je začel posvetovati proračunski odsek o sredrtjih šolah in o novi slovenskonemški spodnji gimnaziji v Celjti. Poročevalee, dr. Beer, izrekel se je zoper njo ter predlagal resolucijo, naj se vpraSa Stajarski deželni šolski svet, ali in kje naj se za slov. mladino ustanovi učni zavod z nemško-slovenskim učnim jezikom. Za dr. Hallwichom, dr. Heroldom in dr. Haase se je oglasil kranjski državni poslanec Klun, ki je glede celjskega vprašanja blizu tako-le govoril: Čuditi se je, da se je poročevalec, znan poznavalec naših šolskih razmer, danes izneveril svojemu načelu, ustrezati izobraževalnini polrebam raznih narodov, in.da predlaga, naj se izloči postavka, katero je vlada  postavila v proračun, da ugodi priznani potrebi slovenskega prebivalstva. Slovensko ljudstvo ima žalostno srečo, da je glede šolstva pastorka med avstrijskimi narodi. Ne samo da nima ni jedne slovenske srednje šole, na Koroškem in v zloglasnem Trstu celo ljudskih šol nima. Na Kranjskem ni ne jedne slovenske srednje šole, zakaj takozvanc slovenske paralelke na višji gimnaziji so dvojezične, ker se le nekaj predmetov slovenski uči. Realka je povsem nemška, dasi je kranjski deželni zbor že opetovano sklepal glede uredbe učnega jezika. Za te sklepe pa se ni nihče menil, da se je čuditi, kako da se sedaj hkrati sklepom štajarskega dež. zbora prisoja taka važnost, dasi se navadno samouprava malo uvažuje. Na Spodnjem Štajarskem živi skupaj skoro ravno toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. Poslanska zbornica je vsprejela že mnogo resolucij, katere je vlada kot opravičene priznala, katerih pa se ali ni upala, ali jih ni hotela izvršiti. Slovenske paralelke na Kranjskem so se obnesle, in ko je prišla Štajarska na vrsto, se je spet polovičarsko delo napravilo. Slovenske paralelke se niso zajedno na obeh spodnještajarskih gimnazijah ustanovile, ampak samo v Mariboru, za poskuSnjo. Slovenci so zahtevali, naj se ta poskus napravi v Gelju, ker je Celje sredi slovenskega Sp. Štajarja in ker ondotno gimnazijo največ slovenski dijaki obiskujejo. Slovenski rodoljub je nabiral prispevke za ustanovitev slovenski mladini namenjene gimnazije in največ je darovala slovenska duhovščina v to svrho. Zavod je bil seveda nemški, kakor tedaj sploh vsi zavodi, ali ustanovitelji so imeli najprej izobrazbo slovenske mladine v mishh. 0 kaki nemški posesti se tu torej ne more govoriti. Celjska gimnazija je bila in je še sedaj pred vsem Slovencem namenjena, ker bi nikakor ne mogla obstajati, ko bi bila vezana samo na Nemce. Od ustanovitve te gimnazije so se naučne razmere v vseh deželah jako premenile in tem razmeram primerno bi bila morala vlada sama tudi urediti celjsko gimnazijo, kakor je to storila drugod, da bi mogla služiti prvotnemu svojerau namenu. .K$r se je poskus s slovenskimi paralelkami sijajno posrečil, dasi leži Maribor blizu nemSke meje, bi bila morala vlada izpolniti svojo obljubo in po resolucijah zahtevane paralelke v Celju ustanoviti. Predno se je to zgodilo, je morala prejšnja vlada odstopiti. Slovenski poslanei so pristopili h koaliciji z izrecno izjavo, da pričakujejo od vlade, da bo upoštevala njih želje in zahteve, zlasti tiste, za katere »e je zbornica že izrekla z resolucijami. Dotično izjavo je sklenil konservativni klub in jo objavil. Vladi na čast bodi povedano, da je priznala opravičenost naše zahteve in obljubila jo izpolniti. Ustanovitev slovenskih paralelk v Gelju ni politično, ampak čisto kulturelno, ne novo, nego staro vprašanje, ki stoji v državnem zboru že dlje kakor petnajst let na dnevnem redu. Skrajni nemški nacijonalci so iz njega naredili politično vprašanje in začeli srdit boj, da ustanovitev paralelk preprečijo. L. 1810. so štajarski stanovi priporočali ustanovitev slovenskih proiesur na graškem vseučilišču, pa se niso bali za nemštvo v Gradcu, pred 6 leti so se ustanovile paralelke v Mariboru in nemštvo ni od njih nič trpelo. Ge je nemštvo v Gelju zaradi nekaj slovenskih razredov v nevarnosti, potem stoji na jako slabih nogah. Vzlic temu se je mnogo ljudij udalo agitaciji nemških nacijonalcev in dasi so drugačnega prepričanja, se jej ne upajo upreti. Med te spadajo člani nemške levice, ki so svoje stališče gled^ Celja premenili samo iz strahu pred naeijonalci. Nekdaj je levica priznavala, da je ustanovitev kulturnih zavodov za Slovenee potrebna. Tndi poročevalec je to priznaval in le zahteval, naj se v Celju mesto paralelk ustanovi posebna gimnazija. Ker snio hoteli koaliranim levičarjem olajšati stališče, se nismo upirali poročevalčevi zahtevi. Vlada je pritrdila in postavila v proračun prvi znesek. Komaj pa se je to zgodilo, začela se je gonja iz nova, kar kaže, da so levičarji predlagali ustanovitev posebne gimnazije samo zategadeli, da bi sploh celo stvar mogli preprečiti. (Konec prih.)