Novi zakoni s področja gospodarskega sistema
Te dai je zvezna Ijudska skupSčima spre-jela vt>č poineniibnih zakonov, ki se naua-šajo na gospodarski sisiem: o sredstvih go-spodarskili orgaiiizacij, o delovnih razmer-jih, o združevanju v gospodarstvu in o prispevkih iz doliodka s*ospodarski.h orga-mzacij ter iz osebnih dohodkov delavcev. Ti zakoni še 1k>1j povečujejo samoupravo gospodarskih organizacij in kornun, kre-pijo materiialno osnovo njihove samouprav-nosfi in osnovo za spodbujanje njihove ak-tivnosti za pospeševanje družbeue proiz-vodinje in dvig delovne storLlnosti, s lem pa   tudi   za  dvig   življerijskega   standarda.
Ze sanio dejstvo, da regulirajo vse le od-nose zakoai zvezue ljudske skupščine na-mesto uredb in drugih predpisov izvršnih organov kot doslej, priča ne samo, da so se i.i odnosi v okviru našega slstema nepo-sredne deaiakracije dovolj učvrstili, da jib. Lahio na trajnejši podlagi reguliramo z zakoni, temveč tudi, da je delavsko uprav-Ijanje v gospodarstvu kakor tudi dražbe-no upravljanje sploli dalo take rezultate, na kateriih jih je mogoče razv.ijati naprej, pri čenier odpravljamo nekatere nesklad-nosti in omejiive, ki so bile značilue za prejšnje predpise. Zelo pomeiubne spre-membe. ki jih uvajajo ti zakoni, zlasti pri-tajo to.
Nedvomno je, da so nove in bolf svobod-nc odnose omogočnli tudi materialni rezul-tati, kj smo jidi realizirali pri pospeševanju proizvajalnih sil. oziroma višja ravea ma-ierialne proazvodnje, kakršno smo urešni-oili v miuulem razdobju. Prav tako pa je nedvoinno, da smo tudd tatke materialne re-zultate uresničili med dragim zaradi stal-nega  pospeševanja  čedalje bo.lj svobtnhrih
odnosov v skladu z načeli druižbeaega upravljanja in na tej osuovi spodbujanja vs^li dmžberuih sil, da bi realizirale ic re-zuJtatc.
Uveljavljend zakoni dolocajo ua prvein mestu wključut> pruvico ueposreduili pro-rzvajalcev, da v s»kladu z zakoni iu druž-benirai plani sainostojuo organizirajo svojo go»l>odarsko dejavnost, s čiuier je združena ludi ujLhova pravica, da U[K>iabljajo driiž-beiia pioizvajalna sjedstva, in da po po-ruvuavi svojiJi obvezuosti do skupuosti razdelijo svoj lastni proizvod ali fiisti do-iiodek, ki ga reaiizirajo.
Novi zakoni ne postavljajo gospodarski orgainizaciji Jiobenih neposredniii omejitev gkde razpolaganja z njendmi čistimi do-hodki, to je s tistim delom njeuega skup-nega dohodka, ki ji ostaue, ko uadomesti vrednost porabljenih sredstev in poravna obveznosti do skupuosli, razen, du jo pred-•isejn zavezujejo, da moia vsakemu svoje-mu delavcu zagotoviti od skupnosti dolo-čene miniinalne osebne doliodke. Drugače pa se gospodarska organizacija pri razdelitvi svojega čistega dohodka ravna po srojili maiterialnuh interesiJi, da iz tega dohodka zagotovi razen osebniJi dohodkov delavcev tndi sredstva za povečamjc stojt; dejavno-su. Samo na tej podlogi lahko namrsč po-spešuje proizvodnjo in povečuje dflovno storiluost ter ustvarja tako pogoje zsv rea-liziranje večjih dohodkov delavcev. Meha-mzem razdelitve skupnega dolioclka med gospodareko organizacijo in skupnostjo za-gotavlja po novih zakonih, da ustrezajo in-teresi gospodarske organizacije praviloma tndi splošno družbenim interesoni.