•V V I H ■ 1 ; i ■ ,v>:( j .-•;;-■ J/. v.- K, .i: 1 . ; -. 1 -••■v'-' L Upravmštvo »Liomovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 6 Uredništvo >Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhala vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno IS u'i r ( \ Ln drža\ ne V soboto je bila v Beogradu seja širšega glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Seje se je udeležilo nad 500 odposlancev iz vseh pokrajin države, rned njimi 11 iz dravske banovine Trajala je ves dan. in je pokazala popolno enodušnost in vzajemnost stranke. Sejo je začel predsednik g. Peter Živkovič z govorom, v katerem je poudaril ve'ike naloge in dolžnoi.'i. pred katere ie rosfvliena Jugoslovenska nacionalna stranka v teh resnih in odgovornosti polnih časih. Podčrtal je njen pomen in zlasti tudi dejstvo, da je od njenega stališča v mno^očem odvisem razvoj naših političnih razmer. Glavna poročevalca sta bila podpredsednik stranke g. Jovo Banianin in glavni -tajnik g. dr. Albert Kramer, ki je podrobno razčlenil politiko stranke v preteklem letu. Danes ni nikogar, ki bi dvomil, da je stranka krenila na pravo pot. Veliki dogodki, ki se odigravajo okoli nas m med nami. to vsak dan znova potrjujejo. Vprašanje kako naj bo Jugoslavija na znotraj urejena, postaja vprašanje drugega reda v trenutka, ko se postavlja prvo vprašanje: obvarovati za vsako ceno celino države, utrditi nieno notranjo povezanost in z njeno utrditvijo zagotoviti njeno sposobnost, da uspešno brani naše cl-iipnn c-i-n^r^r, enopnnriip ie bil'-» odločilno za politiko stranke od jeseni sem in ono je odločalo, ko se je stranka priključila Mačkovi listi. Dr. Kramer je nato očrta;': stališče vodstva stranke do hrvatskega vprašanja v smislu svojega govora v senatu. Podpredsednik stranke g. Jovo Banjanin je poudarjal, da ostaja Jugoslovenska nacionalna stranka neomajno zvesta svoji veri v moč narodnega edinstva. Jugoslovenska nacionalna stranka je prepričana, da je glede na usodne dogodke v Evropi postala končna utrditev države nujna in neobhodna državna potreba. Tej najvišji koristi državne skupnosti se morajo brez odlaganja in brez dve miselnost i podrediti vse druge koristi. Danes ne more biti večje m bolj vzvišene-rodoljubne dolžnosti od te, da požrtvovalno zastavimo vse svoje sile za dosego narodnega sporazuma. Jugoslovenska nacionalna stranka je pripravljena bre: brez skritih misli sprejeti s; ok levan] a m lorazum. i- bo dosežen v zajednici s krono in ki bo očuval bistvena načela naše države: državno celoto, neokrnjenost naših meja. narodno dinastijo in narodno vojsko ter zagotovil državljanske in politične svoboščine in parlamentarno vladavino. Stranka je odločena, da tudi nadal je sodeluje pri delu za tak sporazum. Hrvatsko vprašanje se mora rešiti tako, da bo rešitev pravična za Hrvate, Srbe in Slovence. Pri tem pa si je treba biti na jasnem, da se da hrvatsko vprašanje s polno vrednostjo in z vsemi jamstvi rešiti samo v sodelovanju s hrvatskim nan njem, ki ga vodi g. dr. Vladim Govornik je naposled poudar liko delo narodnega preporoda, preureditve da izvišiti samo njem narodnih sil, ter je pode . 1 a pot do utrditve razmer skozi v: nih državljanskih in poMičn . i " Ko bo nastalo v naši državi, bojne mržnje, nezaupanja in stanje, jugoslovenska misel ne Nasprotno, naslanjajoča se na ljo naroda, bo misel narodn. e i to ' * čvrsto korakala h končni zmagi. Izvajanja obeh govornikov so bila ponovno prekinjena z burnim odobravanjem in sprejeta s polno enedušnostjo. Tajnik glavnega odbora g. dr. Mirko Uo-š«»n je podal poslovno in volilno poročilo. Njegova zanimiva izvajanja so zbudila vc-.i-ko pozornost ter so bila deležna živahne pohvale. Ko je izrazil v imenu vodstva stranke priznanje in zahvalo vsem organizacijam in članom stranke, ki so požrtvovalno vzdržali volilno borbo ter zagotovili stranki dostojen položaj v vodstvu narodne politike. se mu je pridružil ves zbor. 5 edila so poročila parlamentarnih odposlanstev stranke. Za skupščinsko odposlanstvo je govoril poslanec g. Milorad Markovi o, za klub senatorjev pa njegov predsednik g.Krsta Radovanovič. Na predlog predsednika stranke Živkovi-ča je glavni odbor soglasno izvolil senatorja g. dr. Grgo Angjelinoviča za drugega podpredsednika stranke. Širši glavni odbor je soglasno sklenil, da odobrava dosedanje delo vodstva stranke in mu izraža popolno zaupanje. Posebno priznanje je bilo izrečeno še predsedniku stranke g Petru Zivkoviču. Na koncu seje je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri je izraženo stališče stranke nasproti glavnim perečim političnim vprašanjem in še posebej hrvatskemu vprašanju. «3 \\ Fl^ftfHW***"* K I"RV-J M.: 8 Umor na Pooansk KRIMIAVI.Nl ROMAN 17 PREDVOJNIH ČASOV Tercza pa je bila vročekrvna in je h!lepola po življenju. Enoličnost jo je morila čutila se je nezadovoljna, in ko ji je Bacci nekega dne izjavil, da brez nje ne more več živeti, da naj se loči in postane njegova, češ da pojdeta v Ameriko, je veselo vzkliknila in mu padla v naročje. Vesela opojnost, ki je budila upanje na novo, lepše živ jonje, pa je trajala le kratko časa. Bacci so ni nič pripravljal na bog v Ameriko in ko ga je T°rcza k temu priganjala, se je začel umikati. Pisala mu je in ga poklicala na sestanek, "da se končno pogovorita o vsem. Prišel je Bleda od razburjenja je terjala od njf'íía pojasnil. Obrazložil ji je, da je načrt:. ki sta ga skupno napravila, neizvedljiv. Da mu ni mogoče, nuditi ji v Ameriki kolikor toliko udoben obstanek, da je zaradi ne-povoljnih razmer zadolžen, zaradi čcar da je prisiljen, oženiti se z bogatim dekletom, ki so mu ga priporočili sorodniki. Zaroka da je že izvršena in da zdai provi Terezo . . Še preden je bil stavek končan, je strastna mlada žena srdito planila vanj. »Ven. nesramen izdajalec'« je zakričala pokazavši na vrata. »Proč, strahopetec! Ne pokaži se mi več!« Bacci je šel molče. Ko ga ni bilo več. je zamolklo zavpila in se onesvestila. Jakob Longhi se ni malo prestrašil, ko je prišedši domov našel ženo ležečo v močni vročici. Več dni je nihala med življenjem in smrtjo, potem pa se .je hitro popravila. Ciril Bacci, ki ga je Tereza zdaj smrtno sovražila, .se je oženil Denar, ki mu ga je prinesla žena, mu je bil zelo potreben, zakaj bil je v resnici ze'o zadolžen, a ne zaradi neugodnih razmer, kakor je bil govoril Terezi, temveč zaradi tega, ker je trgovino zanemarjal in rajši s svojimi pajdaši kvarta-1. Čez leto dni se mu je rodila hčerka, toda njegova žena je začela zdaj bolehati in je umrla kakšne tri leta pozneje. Ze takrat so se v mestu širile slabe vesti o Bacciju. Očitno mu ni denar, zaradi katerega se je bil oženil, prinesel sreče. Spet je bič tik pred polomom in nekoga dne je v veliko žalost svojih upnikov izginil. Pozneje se je izvedelo, da jo je odkuril v Ameriko. Nekaj let pozneje je umrl v Bue-nos Airesu za žolto mrzlico. Pred odhodom je bil svojo hčerkico oddal svoji edini sestri. vdovi Mamianijevi v Turinu, ki mu je obljubila, da se bo brigala zanjo. Ta zapuščeni otrok je bila Karlota Bacci-jeva. Tereza je dobila hčerko, toda njeni starši je niso marali. Otrok je bil po rojstvu bedno m bolehno bitje. Mala Pepina jo bila v čudnem nasprotju s svojim močnim, zdravim bratom. Mučila jo je huda angleška bolezen in ji skvarila telo. Njene rame so bile visoke in ostre, nogo krive, le njene roke so bile lepo oblikovane. K temu :e muhasta pri-roda dala dekletu črne oči njeno mate tere ogenj pa se je v dekletovih očeh - -jeval v veliko blagodušnost in dobrot j v ost V naslednjih letih se je njena pohabi- m >t še bolj kazala, in Jakob Longhi se gosto vpraša'., kako je mogoče, da je ot tako pohabljen. Tereza ni bila hotela^ otroka dojiti, temveč ga. je navadila na steklenico. Stari Longhi ni čutil do hčerke rv.kake ljubezni, a Longhijka jo je naravnost sovražila. Pavle je bil edini, ki je ubožico^ ljubil. Ker je bil za sedem let starejši in že z<^<> močan, jo je v prostem času nesi.: po cele ure okrog kakor igračko in ji spričo prirojenega čuta za pravičnost odstopal del nežnosti, s katero sta oče in mati kar zasipala svojega sina. Ko je štela Pepina šest. Pavle let. je' Jakob Longhi nenadno \ činah umrl zavoljo pika t » želke. Vdova je prodala r no in zapustila Glussano, imela tako le nevšečne s ponudbo je kupi"« v Monc si kmalu pridobila lepo Tereza Longhijeva je b la stna, po ljubezni hlepeča ska. Zavidala je celo Pep i b njenost. Pogosto je jezna z in \ tu. naj položi sestro na po^e o stol in naj je ne nosi okol, C z njo igrati ali jo zabavati sede šteli i, ga je mati ozmerjala m p m > Taki prizori so se pcnav'.j..U d.n a r,r m. Bila je bolestna ljubosumnost na ubogo Pe- pa 1 t t OVO b a11 ' se je b t T STRAN 3 "t ■MM . i j ,, . > ' i)i>' -' 01 ai ii (pil- il i \ r. • - i,) : . .i> i.v Sklenjena jo za 25 let. Nemčija prevzema s pogodbo zaščito nad politično neodvisnostjo in nad nedotakljivostjo slovaškega ozemlja. Slovaško vojaštvo bo moralo biti v tesnem soglasju z nemško vojsko in slovaška vlada bo vodila zunanjo politiko tesno povezano z zunanjo politiko Nemčije. Kljub temu so zadnje dni vpadle na Slovaško madžarske čete in zasedle več krajev. Prišlo je tudi do bojev med slovaškimi in madžarskimi vojaki. Madžari bi si. radi polastili nekaj slovaškega ozemlja, toda Slovaki se temu upirajo in zahtevajo, da se Madžari umaknejo z zasedenega ozemlja. Iz Prage poročajo, da sc je začela uvajati totalitarna vladavina na Češkem in Moravskem. Odpravljene so med Čehi vse stranke in bo zdaj samo ena. V soboto se je sestal odbor enotne narodno organizacije, ki mu je predsednik Hruby. Njemu so morali vsi člani odbora priseči takole: »Služba narodu in domovini je prva dolžnost vsakega Čeha. Prisegam na čast in vest, da bom izpolnjeval to dolžnost' kakor tudi voljo voditelja našega naroda državnega predsednika dr. Emila Hache. Ravnal se bom po predpisih, veljavnih na področju protektorata Češke in Moravske. V to mi Bog pomagaj!« Kakor javljajo, se pridružijo češkemu Sokolu tudi češka delavska telovadna društva in bo obstojala skupna državna sokelska ielovadna organizacija. V nedeljo je ime. na proslavi dvajsetletnice ustanovitve fašističnih borbenih organizacij v Rimu italijanski ministrski predsednik Mussolini govor, v katerem je zlasti, naglašal, da je oboroževanje prva dolžnost. Italije, dokler niso izpolnjene vse zahteve. Omenil je med drugim italijanske zahteve Franciji, ki se tičejo Džibutija. Tunisa in Sueškega prekopa. Gle- pino, ki jo je čutila njena mali in ki se je čedalje bolj večala. Pavle pa se je brigal tudi, ko je v mesariji že pomagal, z enako skrbjo za svojo sestro. Celo potem, ko je že prevzel vodstvo mesarije, ni zanemarjal sestre. Vedel je že davno, da njegova mati sestre ni marala in da je bila nanjo ljubosumna. Zato je toliko •bolj smatral za svoj'o dolžnost, brigati se za ubožico. Zavoljo vsega tega so se v Longhi-jevi hiši neprijetni prizori kar vrstila. Neredko je stara Longhijka planila v strasten jok, ko je videla, s kakšno toploto se je sin zavzel za pohabljenko. V zadnjih desetih letih se je nekoč tako stasita žena čudno izpremenila. Prehitro so je postarala in naravnost strašno se je posušila. Neštevilne gube so preprezale njen obraz, v katerem so samo še bliskajoče se oči pričale o njeni neuničljivi življenjski sili. Njena za žensko čudovita telesna moč, ki jo ;ie imela že od nekdaj, se vkljub temu ni zmanjšala. Kazala jo je, kadar je sinu pomagala pri težkem delu. Nekega jutra je stopila v mesarijo žena petinpetdesetih let in vprašala po gospe Lon» ghijevr. Ta pa je bila v mestu, kjer je nakupovala razne reči. Zato je govoril z njo Pavle in jo vprašal, kaj naj ji sporoči, od nosno, ali morda želi osebno govoriti z njo. »Da, osebno bi rada govorila z njo,« je rekla tujka. »Sem iz Giussana, a stanujem že dolga leta v Turinu, Moje ime je Mamia-ni jeva in sem sestra Cirila Baecija. čigar ime .vam je gotovo znano.<4 de Jadranskega morja je izjavil, da imajo pravico do njega tudi Slovani. Republikanske Španije je konec. V lorek Sc je vdal Francu Madrid brez boja. »Ali je to tisti Bacci, ki je šel v Ameriko in tam umrl?« »Da.« »Prosim, izvolite sesti, gospa Mamianije-va. Mati vas bo gotovo vesela. Tako redkokdaj se nam nudi priložnost, govoriti z ljudmi iz naše prejšnje domovine. Nedvomno bo mati kmalu prišla.« Pavle je nato spel razsekaval meso in ga pripravljal za prodajo. Mati se jo kmalu vrnila. Gospa Mamianijeva je vstala, ji stopila nasproti ter ji ponudila roko. »Če bi te srečala zunaj. Tereza,« je menila, »bi te komaj spoznala. Zelo si se spremenila.« Longhijka je zagodrnjala: »Ah, ii si. Andreja? Da, res je, zelo sem se postarala. Mnogo sem morala pretrpeti. Tebe pa sem takoj spoznala.« In čez neka j trenutkov jo je vprašala: »Kaj pa te je prineslo k mem?< Pavle jo z vljudnim pozdravom zapustil prodajalno. Pepina je sedela na svojem stolu in spala. »Takoj ti bom povedala, je odvrnila Mamianijeva in začela pripovedovati, da je Karlota, hči njenega brata še zmerom pri njej in da ji njena bodočnost dela mnogo skrbi: »Karlota nima. nikakega premoženja, in. če nenadno umrem, bo morala beračiti. Če bo dobila moža, je še nejasno. Mora sc navadili kakšnega dela, da si bo lahko sama služila kruh. Je pa razvajena in trmasta, pri tem nekoliko lahkomiselna, zaradi česar je potrebna stalnega nadzorovanja, V' mestu je za takšna mlada dekleta vse preveč skušnjav. .. Pa sem se spomnila tebe, svoje staje sošolke; kraj tvojega bivališča so mi spo- General. Miaja pripravlja še izročitev ost*« lega republikanskega ozemlja, ki bo v krat« kem zasedeno. V Madrid, so vkorakale trt Franeove divizije. ročili od doma. Prosim te, da vzameš Kar-loto k sebi in jo nau.čiš strežen ja. strankam. Tu na deželi ne bo nevarnosti zanjo. Ko bo nekaj let starejša in resnejša, si lahko po» išče službo v Turinu. Ali ti je prav? Karlo* ta je zelo čedno in ljubeznivo dekle. Čisto je podobna svojemu umrlemu očetu.» »Čisto je podobna učetu'« Te besede sn zbudile v Terezi vso grozne spomine, ki s« spali v njej. 'Dobro,- jt« odvrnila, .-lahko pride. Nedoločna misel, da bo pustila hčer delati pokoro za vse, kar ji je oče nekoč storil zlega njej, Terezi, jo je dovcdla do tega, da je .sprejela Karloto. Kakšno pokoro? Tega še nI vedela, še ni mogla premisliti. Pozneje bo že vse premislila, in našla sredstvo, kako bo mučila hčer nezvestega ljubimca, ki ga je nekoč tako straši no ljubila in ki ga zdaj š<* preko groba Mrirt.no sovraži. »Torej, velja.« je pripomnila Longhijka. Kar pošlji mi svojo nečakinjo sem. Prevzete bo knjigovodstvo namesto Pepine, ki je zmerom bolehna, in bo pomagala stroči k upu jo-čim strankam. Kar jutri naj pride, jo bo ž« Pepina v vse uvedla.« »Hvala, hvala! Ne moreš si misliti, kako sem vesela, da. sem .«pravila dekle k poštenim ljudem. Prihajala bo z vlakom sem ¡11 3(1 vračala zvečer k meni v Turin... Nato se je Mamianijeva poslovila, Nas'edno dopoldne proti deseti uri je stopila Karlota prvič v hišo vdove Longhijevt» v Mcncalieriju. Pepina še ni bila vstala. Pavle je imel opravka v prodajalni in ji je prišel takoj nasproti.: Uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva piše o protinemških demonstracijah na Poljskem in pravi med drugim, da bi utegnilo škodovati poljskemu narodu, če bi žalil in preganjal Nemce na Poljskem. Poljska vlada uradno zanikuje, da bi bila Nemčija postavila Poljski kakšne zahteve glede Gdanska ali poljskega koridorja. Kakor druge države se tudi Poljska močno oborožuje. Vlada je razpisala notranje posojilo poldruge milijarde zlotov (okoli 13 milijard dinarjev) za nabavo letal in protiletalsko obrambo. V Angliji se je razvila borba za obvezno vojaško službo, ki je zdaj med Angleži le prostovoljna. Spričo resnih časov je verjetno, da se bo v Angliji uvedla obvezna vojaška služba kakor v drugih državah. Napeti evropski položaj bo imel menda tudi za posledico, da se bo angleška vlada preosnovala tako, da bodo vanjo stopili tudi zastopniki opozicije. Iz Washingtona poročajo, da je ameriški senat odobril nov vojaški znesek za oboroževanje, An sicer 513 milijonov dolarjev (25 milijard dinarjev), ki se bodo uporabili za vojsko na kopnem. Iz Londona poročajo, da je z letalom odpotoval v Francijo šef angleškega generalnega štaba vikont Gort. Z njim je več generalov in oficirjev. Ostal bo v Franciji več dni in tudi prisostvoval orožnim vajam francoske vojske. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 5.50, II. po 5, III. po 4.75, telice I. po 5.50, II. po 5, III. po 4.75, krave I. po 5, II. po 4.50, III. po 3.75, teleta I. po 7, II. po 6 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v Kranju: špeharji po 9 do 10, pršutarji po 8 do 9 din. Pujski, 7 do 8 tednov stari so bili po 190 do 260 din za rilec. »Stavim, da ste vi gospodična Karlota!« je rekel in ji smeje se ponudil roko. Dekle je zardelo, položilo svojo nežno ročico v Pavletovo široko desnico in potrdilo njegovo vprašanje. Mladenič ji je nato povedal, da bo mati kmalu prišla, in jo je pove-del najprej k Papirni. »Pepina je še v postelji- a ne spi več,« ji je pojasnil. »Je zelo slabotna in bolehna, zato jo razvajamo kakor otroka. Pa bo takoj vstala in vam vse pokazala. Ko sta prišla k bolnici, je ta začudeno posedala tujko, ki je imela tako lepe plave lase in tako svetle modre oči. Podali sta si roki, nato pa je rekla Pepina: »Takoj bom vstala, da vas bom o vsem poučila. Najprej vam bom pokazala, kakšne cene imajo posamezne vrste mesa in kaj boste morali pisati. Vse je zelo preprosto. Prve dneve bom zmerom zraven vas, če me boste potrebovali.« »Prisrčn hvala,« je odgovorila Karlota. .»To mi bo zelo lajšalo delo.« Ko se je Tereza vrnila domov, je bitla Karlota že v osem poučena. Vdova je pozdravila Karloto Cirila Baccija z dobro hlinje-no ravnodušnostjo. Priporočila ji je, naj se nikar preveč ne muči, temveč naj jo Pepina polagoma uvaja v mjene doCžnostti. Potem ji je s čudnim glasom rekla: »Prav smešno je, kako zelo ste podobni svojemu očetu. Le manjši in drobnejši ste. No, čisto prav, si bom pa predstavljala, da sem še zmerom v Giussanu.« Tak je bil Karlotin nastop službe. Spočetka so bile v hiši zaradi nje majhne motnje. Bila je pač tujka, na katero se je MED. Čisti med je bil v Kranju po 22 do 24 din za kg. VOLNA. V Kranju je bila neoprana po 24 do 26, oprana pa po 34 do 36 din kg. SIROVE KOŽE. V Kranju so bile: goveje po 8 do 11, telečje po 13 in svinjske po 6 do 9 din za kg. KROMPIR. V naših mestih se prodaja po 80 do 125 din za 100 kg. Semenski krompir je po 1 do 1.50 din za kg. KRMA. V Krškem se je trgovalo seno po 50 do 100, in slama po 25 do 50, a v Murski Soboti seino po 60 in slama po 30 din za 100 kg. VINO. V krškem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih: navadno mešano vino po 4 do 5, finerjše sortirano pa po 5 do 6 din za liter. Vrednost denarfa Na naših borzah smo dobili v devizah dne 28. marca (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23 44 do 23.82 din; 1 nemško marko za 17.76 do 17.93 din; 1 angleški funt za 206.72 do 209.92 din; 1 ameriški dolar za 43.97 do 44.57 din; 100 francoskih frankov za 116.65 do 118.95 din; 100 italijanskih lir za 232.45 do 235.55 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 463, a v Beogradu po 470 din. Nemške klirinške marke so bile po 13.80 din. Sejmi 2. aprila: Dramlje, Rakek; 3. aprila: Gornji Tuhinj, Zabukovje, Murska Sobota, Cankova, Poljčane, Višnja gora; 4. aprila: Ptujska gora, Črnomelj; 6. aprila: Konjice, Laško, Rajhenburg, Stična; 9. aprila: Ljutomer. , Drobne vesti — V naši državi je 2976 industrijskih podjetij. Lani ob koncu leta je bilo v naši državi 2976 industrijskih podjetij. Največ industrijskih podjetij je živilske stroke, in sicer 853. Na lesno industrijo pride 396, na tkaninsko pa 306 podjetij. Te tri so najmočnejše stroke. Vrednost produkcije naših industrijskih podjetij je pa ocenjena na 14 in pol milijarde dinarjev. = Lanska produkcija zlata v naši državi. V vseh naših rudnikih je bilo lani pridob- treba navaditi. Pa ni trajalo dolgo časa, m že so bili Karlota, Pepina in Pavle kakor sestri in brat. Ker je bila Karlota brihtno dekle. se je že v štirih, petih dneh naučila knjigovodstva, k oE tik ar ga je potrebovala, in zdaj jo je že Pavle uvedel v skrivnosti prodaje mesa. Karlota se je prav dobro počutila v novih razmerah in je zelo rada delala. Prodajalna je bila sicer zmeroim čista, toda Karlota jo je znala še olepšati z okusom velemeščanke. krasila je izložbeno okno s cvetjem, ki ga je trgala na vrtu in na poflju. Prav tako je s cvetjem krasila ostale prostore. Zavoljo nje je bilo življenje v Longhijevi hiši prve mesece po njenem prihodu prijetnejše kakor kdaj prej. Vdova je ravnodušno opazovala prijateljstvo, ki se je razvijalo med Karloto in Pe-pino. Prav malo jo je to brigalo. Česar pa ni videla, je bil učinek osovraženega dekleta na njenega sina. Preprosti mladenič je bil kmalu do ušes zaljubljen v Karloto. Čar mladega, lepega dekleta je bil tako močan, da je komai še mislil na Nineto Novellijevo, ki mu je bila prej zelo všeč. Karlota bi ne bifla ženska, če ne bi bila opazila, kaj je čutil zanjo Pavle. Kmalu se je nudila priložnost, da ji je razkril svoje srce. Kakor zmerom se je Karlota četrt ure pred odhodom vlaka, s katerim se je vozila k teti v Turin, pripravila za pot. Smehljaje se je ob slovesu podala roko Pavletu. Pavie je prijel roko in pritisnil ljubljeno dekle k sebi. Zardela je, vendar se ni branila. Tedaj jo je objel in jo strastno poljubil, ljeno 2.417 kg zlata, to je nekoliko manj kakor v letih 1937. in 1936. Vse zlato je odkupila Narodna banka. Vrednost odkupljenega zlata znaša okoli 91 milijonov stabilizacijskih dinarjev, kar znaša s premijo okoli 117 milijonov dinarjev. Le v borskih rudnikih je znašala produkcija zlata lani 1837 kg ter je biila manjša v primeri s produkcijo predlanskim za i33 kg. To je treba pripisovati temu, da je imela bakrena ruda, ki so jo kopali lani« znatno manj zlata kakor ona predlanskim. Mnogo večja kakor predlanskim je bila lani produkcija srebra, saj so ga pridobili v rudnikih podjetja Trepče iz svinčene rude nad 78 ton. Svinčena ruda v Trepči ima povprečno po 800 g srebra v toni. DOPISI RADOHOVA VAS. (Smrtna kosa). Dne 24. marca je umrl g. Ludvik Oven, posestnik in gostilničar, v starosti 59 let. Bil je dober gospodar in poznan daleč naokoli. Žena mu je umrla leta 1932. Zapustil je sina in tri hčere. Tri brate ima v Ameriki. Pogreb se je vršil 26. marca v Št. Vidu pri Stični in se ga je udeležilo mnogo ljudi. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! VOJNIK. Delavni dramski odsek Sokola uprizori na cvetno soboto 1. aprila ob 20. za odrasle in na cvetno nedeljo 2. aprila ob pol 16. za mladino Golievo pravljično igro v štirih dejanjih »Jurček«. Z veseljem pozdravljamo srečno zamisel odseka, da uprizori mladinsko igro, katere posebno vojni-ška mladina tako zelo pogreša. Zato bo uprizoritev »Jurčka« vsekakor izreden dogodek za Vojnik in njegovo okolico. Da bodo odrasli nemoteno lahko preživeli nekaj uric v vedrem uživanju pravljičnega sveta, je zanje predstava v soboto zvečer, na kar posebno opozarjamo občinstvo. Toplo priporočamo obisk. Gorenjci! Pred nakupom KOLESA, ŠIVALNEGA STROJA ali delov za popravila istih se zglasite v trgovini M. KRAŠOVEC - Kranj nasproti Bekselna. preden se ga je mogla ubraniti. Nato pa ji je zašepetal v uho: »Karlota, ljubim te, hočeš postati moja žena?« Mladenka ni odgovorila, temveč se mu je prestrašena izvila iz rok, kajti Tereza Lon-ghijeva, o kateri sta mislila, da je bila na vrtu ju je zasačila in kar s pestmi planila v dekle. Bes ji je žarel iz oči. Naglo je stopil mladi mesar med obe ženski, da je s svojim telesom zaščitil dekle, ki ga je ljubil. Tereza je še bolj zbesnela, ko je videla, da se ji je sin uprl. Pavle pa je prijeti mater za roke in odločno rekel: »Mati, ne besedice ne smeš reči! Ali čuješ?« Mati je res molčala. V njeni duši je to razkritje povzročilo strašen prevrat. Torej njen sin, ki ga je tako vzljubila, da je v svoji ljubosumni skrbi skušala v njem zatreti vsako nagnjenje do še kakšnega drugega človeka, njen Pavle se je zagledal v Karloto, ki jo smrtno sovraži! Kako je mogla biti tako siepa, da ni videla razvoja te ljubezni, ki ji grozi vzeti edino, kar še ima na svetu. Tega ne bo trpela. Maščevanje, ki ga je bila sklenila izvesti na Karloti za grehe njenega očeta, se ji je zdelo zdaj dvakrat upravičeno. Zdaj se bo maščevala, naj stane, kar hoče. (Dalje) NJENA ČELJUST A: »Ali je napravil zobni zdravnik posnetek čeljusti tvoje žene?« B: »Kaj še. Izdelati je moral cel film, tako hitro se premika.« Domače novosti * Kraljica Marija spet v Beogradu. Dne 27. t. m. se je vrnila iz Londona Nj. Vel. kraljica Marija. Na postaji so jo sprejeli Nj. Vel kralj, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in ostali člani vlade. * Skladno delo narodno obrambnih društev. Narodnoobrambna društva Družba sv. Cirila in Metoda, Branibor in Slovenska straža so sprejela naslednjo skupno izjavo: V svesti si svojih dolžnosti in odgovornosti nasproti narodu so podpisane narodno-obrambne organizacije po medsebojnih posvetih sklenile, da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb,* ki se pojavljajo in ki jih stavlja pred nas čas, zavedajoč se, da more biti le skupen, premišljen in načrten nastop vseh poklicanih zasebnih narod-noobrambnih činiteljev kos vsem nalogam, ki jih lahko prinese čas. V Ljubljani, 27. marca 1939. »Branibor« (osrednji odbor) v Ljubljani; Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; Slovenska straža v Ljubljani. * Pomilostitev za upravne kazni. Kraljevski namestniki so na predlog predsednika vlade in notranjega ministra sklenili, da po-dele splošno amnestijo (pomilostitev) za vsa kazenska dejanja (prestopke) zagrešena do vštetega 5. februarja letos, za katerih preiskavo in sodbo so pristojna oblastva splošne uprave, ne glede na to, ali se je postopek že začel ali že teče, ali je sodba postala pra-vomočna ali ne. Denarne globe, kolikor so že izterjane, se ne bodo vrnile. O vseh spornih vprašanjih, nastalih na podlagi tega ukaza, bo razsojal notranji minister. + Skupina slovenskih rudarjev je šla v Nemčijo. Te dni je potovalo z vlakom preko Maribora v Nemčijo 30 rudarjev iz kozjanske okolice. Pojde jih še kakšnih 70. Najeti so za nemške rudnike ob holandski meji. * Smrt najstarejšega Katnničana. Te dni je v Kamniku umrl najstarejši meščan Andrej Slejko. Dočakal je visoko starost 93 let. Doma je bil z Vrhpolja pri Vipavi, odkoder je v mladosti večkrat prihajal v Kamnik prodajat južno sadje. Pred 57 leti se je za stalno naselil v Kamniku, kjer si je z veliko pridnostjo ustanovil dom in odprl trgovino z južnim sadjem »Pri Vipavcu«. Za m 2 Hndrei Šolar ROMAN IZ PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI PRIREDIL B. R. Dekleta iz Gorenje vasi so v kopicah hitele na Dobravo. Njihove rute so se svetlikale v solncu, vse pisane. Ko so prišle iz gozda, jim je zavel veter nasproti in jim rute napihnil. Fantje so hodili sami zase mimo deklet. Med ptojo so se pogovariali. Nekateri so pelL »Jaka, danes se ga bomo pa nabrali!« »Da, Peter bo plačal! Ali imaš pri sebi denar, ki smo ga zbrali?« »Seveda. Dovolj ga bo. Če le oštirju ne bo vina zmanjkalo!« »Tone, zaigraj!« Vselej, kadar so prehiteli dekleta, so zaigrali na orglice. Ženske pa so stikale glave in se pogovarjale o njih. »Ali si videla Mlinarjevega Toneta?« »Da, da, ta se pa drži! In njegova Krista!« »Jej, jej!« Fantje so videli, da gledajo dekleta za njimi, in kar ponosni so bili. Tako so šli čez polje in gozd. Veter je odnašal hrup nazaj in nalezli so se ga tisti, ki so stopali zadaj. Eden zadnjih je bil Kari, Kavčev sin, fant, ki se je bolj bahal s svojim denarjem, kakor pa bi bilo lepo in prav. Če je šel kdaj s fanti, se je vedel tako, kakor bi morali biti drugi srečni, da sploh pride njim žalujeta hčerki Terezija, poročena z Avgustom Mejačem in Tončka, poročena s trgovcem Ivanom Petkom. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! * Turki kupujejo naše konje za svojo vojsko. V Podravini se mude zastopniki turškega ministrstva za vojsko. V Podravini, Med-murju in v Slavoniji nameravajo kupiti za turško topništvo 1000 konj. Plačujejo jih po 4500 do 7000 din za glavo. * Odpustitve tkaninskega delavstva v Mariboru. Med mariborskimi tkanin&kiffn delavci je precejšnje razburjenje zaradi nekaterih novih odpustov. Navzlic zagotovitvam, da se bo vprašanje zadostnih dobav sirovin ugodno rešilo- je položaj delavstva slej ko prej zelo težaven. Nekatere tvornice so že začele odpuščati delavstvo, zlasti starejše, kar je tem hujše, ker so med njimi tudi rodbinski očetje. Tako je tkaninska tvornica Zelenka in drug, ki zaposluje okrog 200 delavcev in delavk, odpustila 56 delavcev. Tudi obstanek ostalih 154 delavcev je ogrožen, ker namerava omenjena tvornica prenesti svoj obrat na jug. * Razstavo izbranih belokrajinskiti pisanic priredi državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani v okviru svojih jubilejnih prireditev na cvetno nedeljo 2. aprila, Novi trg 4/1. Letos praznuje namreč dvajsetletnico obstoja in priredi več razstav, ki bodo pokazale podrobno delo zavoda med našim podeželskim ženskim svetom. Bo tudi več predavanj. Obenem z razstavo pisanic bo tudi razstava narodnih prtičkov in najmodernejših čajnih in kavinih garnitur. Vstopnine ne bo. Vabljeni nrijatelji domačega dela. * Velik požar pri Vevčah. Posestnika Lavtarja v Kandršah je zadela huda nesre-..................ni"......m i ' ——m v njihovo družbo. Tudi danes se je vsem ognil, da ne bi kdo mislil, da se sili med nje Če so ga tovariši dohiteli, jim je odzdravil, in če so mu rekli, naj se jim pridruži, jim je dejal, da je še dovolj zgodaj in da bo že ob pravem času prišel na veselico. Deklet ni dražil in si tudi ni prizadeval, da bi jim bil všeč. Ko je srečal Šolarjevo Urško z dvema tova-rišicama, ga je ona nagovorila: »No, ali greš plesat?« »Morda pridem, morda pa tudi ne.« Obrnila je obraz proti njemu in se v zadregi zasmejala On pa ni prav nič pospešil korakov, ampak je počasi zaostal za njo. Ko je prišel do križpotja, je iznenada stala spet zraven njega. Čakala ga je ob gozdu in si v zadregi popravljala ruto. »Zakaj te pa nikoli več ni?' ga je vprašala. »Tri tedne te že nisem videla.« »Žetev je, pa ne utegnem misliti na neumnosti.« »Ali bi bil drugače prišel?« »Morda. Zdaj pa ni šlo,« se ji je izvijal. Molče je šla nekaj korakov z njini. Potem ga je vprašala: »Ali si tisto že povedal doma?« »Kaj pa?« »Ne izprašuj tako! Ali nisi povedal, da pričakujem otroka?« »Tega pa ne vem.« »Tako govoriš torej zdaj? Tako misliš napraviti z menoj? Ali mi nisi takrat rekel, da se mi ni treba prav nič bati?« »Pojdi svojo pot in pusti me že v miru!« »Zdaj se pa misliš izmikati, nesramnež! Da te le sram ni! Pa boš plačal, da veš!« »To bo pa treba najprej še dokazati. Saj so bili tudi drugi deležni!« ča. Pogorelo mu je ponoči gospodarsko poslopje. Domači sin France, ki je spal v sobi, narejeni v gospodarskem poslopju, se je vesi opečen komaj rešil Morali so ga odpeljati v bolnišnico. Požar se je hitro razširil na domača kozolca, ki sta oba pogorela do tal. Znaki kažejo, da je poslopje nekdo zažgal iz maščevanja. Domačim gasilcem se je posrečilo oteti hišo in svinjak. * Oproščen suma uboja. Pred mariborskim malim senatom se je zagovarjal Franc Rojht iz Rucmancev zaradi uboja Franca Pavlliniča. Obtoženec je vztrajno zanikal krivdo in tudi sodišče se ni moglo prepričati, da je kriv, pa ga je zaradi tega oprostilo. * Smrtna nesreča na Pobrežju. Na Po-brežju pri Mariboru se je pripetila velika nesreča. Komaj 35-letni posestnik Ludvik Kolarič je pripeljal domov dvovprežni voz, naložen z žagovino. Hotel je spraviti voz na dvorišče. Prijel je konja za uzdo, da bi oba konja zapeljala počasi skozi ozek dvoriščni prehod. Ta trenutek sta se pa konja nenadno splašila. Nesrečni Kolarič se je znašel med vozom in steno ter kmalu izdihnil. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pobrežani globoko sočustvujejo s Kolariče-vo rodbino. * Truplo v vodi. V nekem potoku pri Mariboru so ljudje našli truplo neznanega moškega. O tem so obvestili mariborske orožnike, ki so se takoj napotili tja. Mrtvec je imel pri sebi nekaj listin, iz katerih je bilo razvidno, da je to 451etni delavec Matija Zi-mič iz Limbuša. Nadaljnja preiskava je dognala, da so bili v usodnem času tam v bližini vode trije moški. Sumijo, da je Zimič »Kako moreš to reči?« »Le kar pojdi zdaj. Ne mislim se s teboj prepirati.« Urško so oblile solze. Debele kaplje so ji začele polzeti po licih. Z žuljavo roko si jih je razmazala po obrazu, da je bil kmalu ves moker. Hotela je govoriti, toda nekaj jo je dušilo. »Ali ne veš več? ... Kako si prihajal pod okno... Takrat si pravil, da se mi ni treba prav nič bati... da se bova že vzela, če bo kaj ... Zdaj pa začenjaš tako lagati... Pa še potem ši mi za hišo rekel, naj ne bom v skrbeh .. zdaj pa govoriš tako z menoj... kakor bi na cesto hodila... da so bili še drugi ...« »Saj se bo vse dokazalo,« je trdovratno odvrnil fant in šel dalje. Dekle se mu ni prav nič smililo. Niti ozrl se ni za Urško, ki si je z rokavom brisala obraz, in ni vedela, kaj naj stori. Ali naj ostane kar tako, ali pa naj teče za nezvestim fantom. Ko pa je videla, kako hitro odhaja, je spoznala, da bi vse njene besede ne bi nič zalegle. Popravila si je ruto, ki ji je bila zlezla nazaj in odprla torbico, ki jo je držala v roki. Na notranji strani je bilo zrcalo in Urška se je pogledala v njem Slika, ki jo je videla, ni bila prav prikupna. Na pegastem obrazu je videla velike črne lise. Nastale so od soiiza in od umazanih prstov. Na deset korakov se je moralo videti, da se je cmerila. Zato je pljunila v robec in skušala z njim zabrisati sledove solza. In potem je šla počasi dalje svojo pot. proti plesišču. postal žrtev zločina. Ali gre tu za roparski umor ali pa morda za uboj, še ni ugotovljeno. ^ * Velik požar v Škofji Loki. V nedavni noči je začela goreti domačija posestnika Franceta Kržišnika na robu Škofje Loke, kjer se začenja Poljanska dolina. Prihiteli so gasilci, vendar pa niso mogli več rešiti Kržišnikovega doma. Požar je bil najbrž podtaknjen. * Žrtev avtomobilske nesreče. Te dni sta prispela čez mejo dva težka tovorna avtomobila. Ko je prvi avtomobil prispel do križišča Meljske ceste v Krempljevo ulico, je privozil za njim na motornem kolesu viso-košolec Igor Kukovec iz Ljutomera. Za njim je sedel na drugem sedežu ljutomerski trgovec Feliks Čerček. Kukovec je prehitel zadnji avto, .ko pa se je približal sprednjemu, je ta v tem trenutku zavil v Krempljevo ulico proti carinarnici. Tako pa je prišlo do usodnega trčenja, ki se je bliskovito naglo odigralo. Ljudje so samo videli, kako je motorno kolo udarilo ob avto in kako je eden izmed voznikov priletel pod kolesa težkega tovornega avtomobila, ki so nesrečneža povozila do smrti. Bil je to Feliks Čerček. Kukovec je padel na cesto in dobil hude poškodbe, ki Jim je v bolnišnici podlegel. Ponesrečeni Čerček se je šdle pred nekaj meseci oženil in z novim letom odprl trgovino. * Štiri domačije so pogorele. V zadnjem času se na Dravskem polju množijo požari. Tako je v Prevaljah ogenj upepelil štiri domačije. Zaradi slabega dimnika je začelo goreti v domačiji posestnika Josipa Gojčiča. Ob vetrovnem vremenu se je požar naglo razširil na gospodarsko poslopje posestnika Antona Frica in na domačiji posestnikov Antona in Ivana Kirbiša. Domači prepolski in sosedni gasilci so z marljivim gašenjem preprečili še večjo nesrečo. * Sprejem mladeničev v pehotno podofi-cirsko šolo v Beogradu in Zagrebu in vojaško podkovsko šolb v Beogradu v starosti od 18 do 21 let. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Pera Franca, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamke za 6 din. ■*■ Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj Dom«, Ljubljana, Dvofakova 8. Prospekti brezplačno 106 * Velikonočno čiščenje v slovenskih hišah je posebno važna zadeva naših dobrih go- Oštir je imel ta dan dosti dela. Vse sobe je imel polne lljudi in v čumnati so sedeli vsi častni gostje, ki jih je pričakoval. Gospodje učitelji iz sosednih vasi, goriški gozdar in orožniški stražmojster Herman. Med vrati se je pokazal mlad moški. Prijazno je pozdravil in videlo se je, da so vsi navzoči veseli njegovega prihodda. »Pri meni je še dovolj prostora,« je rekel učitelj Pretnar iz Gorenje vasi. »Dovolite, da vam gospoda predstavim! Gospod Markič, kandidat teologije — gospodična, oprostite, zdaj sem pozabil vaše ime ...« »Bizjakova,« je reklo dekle, ki je sedelo zraven njega. »Gospodična Bizjakova, nečakinja mojega tovariša iz stare vasi. Saj njega poznate?« »Seveda sem gospoda že spoznal. Če dovolite, bom sedel,« je dejal kandidat teologije in z nerodno skromnostjo sedel. Imel je lep obraz in vesele rjave oči. Njegove kretnje so izdajale moč in spretnost, toda polotila se jih je že naučena dostojan-stvenost, ki je potrebna za duhovniški poklic. Bil pa je zelo plašen v ženski družbi, in mlada Bizjakova je bila zelo prikupna. Zato ni bilo nič čudnega, da je Silvester Markič nekajkrat segel z rokami v lase in da potem zanje kar ni mogel najti pravega mesta. Tudi jezik se mu je nekako polenil. Šefe po daljšem premisleku se je spomnil, da je danes prav lep dan. »Da, krasen dan je,« je odvrnila Bizjakova. »In sploh je tu zelo lepo.« »Ali še niste dolgo tu, gospodična?« »Ne.« i ¿Pravkar smo govorili o vas, gospod Mar- spodinj, toda koliko truda in jeze Vam bo prihranjeno, če boste vzeli tudi Vi za to priznano terpentinovo milo »Oven«, kakor dela to toliko drugih gospodinj sebi v veselje in snažnemu stanovanju v ponos. Toda izrecno samo terpentinovo milo »Oven«. * Požar v celjski okolici. V soboto zvečer je zgorela hiša posestnika Radajsa v hribovski vasi Podgori pri Galiciji. Gasilci, ki so prispeli z dvema avtomobiloma in motorka-rna, so morali ob vznožju hriba izstopiti in kreniti peš do kraja požara. Njihovo delo pa je zelo otežkočalo pomanjkanje vode. Posrečijo se jim je rešiti sosedni kozolec in svinjak. Ogenj je nastal najbrž zaradi pokvarjenega dimnika. PiPitniMoma Zakonca žrtvi neznanih roparjev Sv. Pavel pri Preboldu, marca Strašen zločin je bil izvršen te dni v Še-ščah, nedaleč od Sv. Pavla pri Preboldu. 78-letmi mlinar> posestnik in Žagar France Janše in njegova žena sta se pred 30 leti z otroki vred vrnila iz Amerike in si uredila v Šeščah lepo domačijo. Bila sta skromna in splošno priljubljena daleč naokrog. Ker sta biflla varčna, sta imela nekaj prihrankov, kar je pač bilo povod, da sta v noči na 28. t. m. oba postala žrtvi roparskega napada. Pri starših sta živela tudi dva sinova, izmed katerih je starejši poročen in ima v očetovi hiši mizarsko delavnico, a z ženo ne stanuje doma, mlajši sin pa je usodno noč spal na skednju. Ko je mlajši sin zjutraj stopil v hišo, se mu je takoj čudno zdelo, da ni zanj pripravljen zajtrk kakor navadno. Stopil je v spalnico in nudil se mu je strašen prizor: Oče in mati sta ležala vsa krvava z razbitima glavama na tleh. Oba sta bila že mrtva. Nečloveški zločinec ju je pobil s kladivom in toliko časa udrihal po njima, da sta bili glavi povsem razmesarjeni. V sobi so našli tudi okrvavljeno kladivo. Stanovanje samo je biCb premetano, kar kaže, da je zločinec, morda jih je bilo tudi več, iskal denar. Mlajši sin je nemudno odhitel na bližnjo orožniško postajo k Sv. Pavlu. Orožniki so kič,« je dejal učitelj iz Češnjice. »Drugo nedeljo imamo pri nas slavnostno mašo, pa bi potrebovali dobrega tenorista.« »Če želite, vam bom rad pomagal.« »Zelo nam boste ustregli.« »Ali ste pevec?« je vprašala gospodična. »Da. To se pravi — za silo. V pevske šole nisem zahajal.« »Gospod Markič ima krasen tenor,« mu je segel Pretnar v besedo. Pravim vam, gospodična, da bi po mestu lahko dolgo iskali, preden bi našli takšnega.« »No, kar veselim se nedelje.« »Če ne boste preveč razočarani, gospodična. Nisem več v vaji.« »Pravi pevski genij je,« je navdušeno hvalil Pretnar mladega moža. »Tudi na goslih je umetnik. Hm, če bi jaz toliko znal kakor on, ne bi bil učitelj v Gorenji vasi. Prav za prav je škoda, da boste postali duhovnik.« »Mislim, da je to zame najlepši poklic,« je rekel Silvester. In pri teh besedah se je držal modro kakor vsi mladi ljudje, ki govore o nečem velikem. Gospodična Bizjakova je resno prikimala k njegovim besedam. »Umetnost, da, to bi bilo nekaj zame,« je zavzdihnil Pretnar. »Prost bi bil kakor ptica pod nebom in na nikogar mi se ne bi bilo treba ozirati. In lahko bi živel, kjer bi hotel in kakor bi hotel.« »Ali se tudi vi ukvarjate z glasbo?« je vprašal nato Bizjakovo. »Igrala sem na klavir, toda prav daleč nisem prišla.« »Gospoda Markiča bi morali kdaj spremljati.« zastražili hišo, hkratu so pa o zločinu obvestili policiji v Celju in Mariboru, sresko sodišče v Celju in druga oblastva ter bližnje orožniške postaje. Za zverinskim roparskim morilcem zaenkrat še ni sledu. Umor mirnih zakoncev je silno razburil vse prebivalstvo. Poljansko pismo Gorenja vas, marca Na velikonočni ponedeljek popoldne se bo igrala Golarjeva veseloigra v treh dejanjih »Vdova Rošlinka«. Po igri bo prosta zabava s plesom. Pričakujemo obilnega obiska. Vse Sokolu naklonjeno občinstvo je vabljeno. Zadnjo nedeljo se je pripetila smrtna nesreča med Poljanami in Škof j o Loko. Malo od Loga nad Petruzovo žago sta se srečala avtobus, ki je vozil proti Škofji Loki, in voz s konjem, na katerem je sedelo osem oseb, vozečih se od maše iz Loke. Oba sta vozila pravilno, a pri srečanju, ko sta se ognila drug drugemu, se je konj splašil in od skočil v breg. Voz se je zvrnil in vsi potniki so padli z voza. 63 let stara Krcovka z Loga pa je odletela pod avtobus tako nesrečno, da ji je kolo zmečkalo glavo. Obležala je na mestu mrtva. Nekega fanta pa je kolo malo prijelo za ramo, a se mu kaj hujšega ni zgodilo. Vsi drugi so ostali nepoškodovani. Šofer je pri srečanju vozil silno previdno in počasi ter je tudi avto naglo ustavil, a nesreče ni mogel več preprečiti. Kakor je sodna komisija ugotovila, ne zadene šoferja nikaka krivda in je nesrečo pripisati usodnemu naključju. Ženski uestnlk Za, o Velikonočna gnjat. Če je gnjat močno slana, tedaj jo v mrzli vodi namakaj vsaj štiri ure, preden jo daš kuhati, da bo voda iz-prala sol iz gnjati. Daj jo vedno v vrelo vodo kuhati; s tem dosežeš, da ostane ves sok v mesu. Vre nai počasi tri do štiri ure. Med kuhanjem jo večkrat obrni in glej, da bo vedno z vodo pokrita. Ko je kuhana, jo pusti v juhi, da se čisto shladi, ker le tedaj bo res sočna in okusna. »Toliko pa ne znam.« Silvester je bil ves srečen, da se je pogovor obrnil v smer, kjer se je tudi on lahko izkazal. Vljudno je včasih kaj vprašal In hvalil vsa dela, ki jih je imela gospodična Bizjakova rada. In ko mu je rekla, da ji ni nobena pesem tako zelo všeč kakor Schubertova ob morju, ji je tiho segel v besedo: »Tja v daljavo se je morje zaiskrilo...« »Tudi pesem sama je čudovita,« je vzkliknilo dekle. »Heine jo je napisal,« je rekel Silvester. »Nekoč sem jo pel, ko sem bil še v gimnaziji. Ravnatelj pa je rekel, da to ni bilo prav.« »Ko je pa tako lepa!« »Dejal mi je, da je bil Heine brezbožnik in da je zato ne bi bil smel peti.« Gospodična Bizjakova je morala spet občudovati resnost mladega moža. Zabava pri mizah je postala čedalje glasnejša. Ženske so morale druga drugi toliko povedati! Ta je morala zdraviti svojega moža, drugi je zbolel otrok. Cene mesa so rasle, jajca se pa tudi niso marala poceniti. Marsikatera se je pritoževala nad svojim možem, druga je spet pomilovala, koliko dela ima siromak. Ko se je začelo razgrajanje na plesišču, je dejala stražmoistrovka: »Upam, da ne bo spet kakšnega pretepa. Moj mož se kar iz dela ne vidi in z mladim orožnikom, ki smo ga zdaj dobili, si tudi ne more dosti pomagati Kaj ne, Kari?« »Da,« je potrdil orožnik, ki je kvartal. »Zakaj pa niste vzeli s kraljem?« je potem vprašal. »Saj ste videli, da imam še aduta! IIIMIETKEII-jev l»ECILNI I>I*ASE1C1N VANILINOV SIASIICOII Velikonočni kruh. Štiri jajca in osem dek sladkorja v prahu mešaj na sopari. Ko se prične gostiti, odstavi in mešaj dalje- da se zgosti in shladi. Nato primešaj devet dek moke, štiri in pol deke razpuščenega sirovega masla, od pol limone naribano lupinico in štiri deke rozin. Kozo dobro pomaži s sirovim maslom, noter stresi testo, razravnaj in peci v neprevroči pečici približno pol ure. 'Pečeno in še toplo zvrni na desko, posuj s sladkorjem v prahu, in ko se čisto shladi, zreži na poljubne kose. Lect. Segrej četrt in osminko litra medu. Primešai četrt žlice cimta, naribano lupinico od pol limone, četrt kile sladkorja v prahu, po kile moke, v katero si zamešala dva zavitka pecilnega praška, in žlico ruma. Vse skupaj dobro zmešaj, stresi na desko- posuto z moko, in dobro umesi. Umešeno testo raz-valjaj, izreži poljubne oblike, zloži precej vsaksebi na pomazano pekačo in speci. Velikonočna torta. Umesi v testo 20 dek moke, 10 dek sladkorja v prahu, pet dek zmletih orehov, pet dek sirovega masla, eno jajce, ščep cimta, od pol limone naribano lupinico in zavitek pecilnega praška. Testo dobro umesi in razvaljaj v velikosti tortne posode. Malo testa pusti za mrežo. Razvalja-no testo položi v pomazano posodo, nadevaj s poljubno mezgo, čez pa napravi gosto mrežo. Torto peci v neprevroči pečici eno uro. Pečeno in hladno, najbolje drugi dan, raz-reži in daj na mizo. Radio Ljubljana Nedelja, 2. aprila: 8.00: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Godba grenadirske garde (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Prenos koncerta državnih in zasebnih meščanskih šol v Ljubljani (iz franščiškanske dvorane). — 12.30: Peter Iljič Čajkovskij: Koncert za gosli in orkester op. 35 (plošče). — 13.00: Napovedi. —■ 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Koncert godbe Sokola I. Vmes bo pel Vlaho Paljetak ob spremljevanju kitare. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Čelo šolo, koncert (izvajal bo prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju prof. Marijan Li-povšek). — 20.30: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (Mezgolits — Hebein). Ponedeljek, 3. aprila: 12.00: Zbor mestne ženske realne gimnazije s spremljevanjem radijskega orkestra. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Slovenske pesmice (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Pa-berki iz vsakdanjega zdravstva. O srcu in žilah (dr. Anton Brecelj): — 18.20: Dvorak: Rusalka, fantazija po operi (plošče). — 18.40 Mesečni slovstveni , pregled (prof. France Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone. Torek, 4. aprila: 11.00: Šolska ura: Mitja Ribičič: Pastir Drejče, mladinska igra v treh slikah (izvajali bodo brezposelni učiteljski abiturienti). — 12.00: Naši pevci in pevke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — dijski orkester). — 14.00: Napovedi. — 18: Flavto sol o (igral bo Filip Bernard, pri klavirju Melita Gnjezdova; vmes plošče). — 18.40: Spoštovanje in dobrota — pogoj po-božnosti (Fran Terseglav). — 19.00: Napo- vedi, poročila. — 19.30: Nacionaln ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Koncert pevskega zbora »Ljubljane«. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Tamburaški orkester (vodil bo Karmelj). Sreda, 5. aprila: 12.00: Slavni slovanski skladatelji (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Solistične točke (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Mladinska ura: Iz glasbene zgodovine (dr. Anton Dolinar;. — 18.40: Naša narodna obramba na prelomu dvajsetletja (prof. Etbin Boje). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ur t.. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos 12 ljubljanskega opernega gledališča (v i. oc-moru glasbeno predavanje — Ukmar; v II. odmoru napovedi, poročila). Četrtek, 6. aprila: 12.00: Kozaki pojo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi.. —■ 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Pevski koncert (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Romarske cerkve v Sloveniji (Viktor Steska). — 19.50: Ljubljanski godalni kvartet — 20.40: Koncert na violončelu s spremljevanjem orkestra (solist prof. Čenda Šedlbauer in radijski orkester . — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Obisk pri Bachu in Hàndlu (plošče). Petek, 7. aprila: 12.00: Salonski trio (Novak — violina, Comelli — celflo, Borštnik — klavir). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Henri Rabaud: Nočna procesija, simfonija pesnitev (plošče). — 20.00: Prenos iz stoiltnice (ža-lostinke). — 20.30: Haydn: Sedem besed Kristusovih (Godalni kvartet). — 21.15: Orlan-do Lasso — spokorni psalm št. 9 (radijski komorni zbor). — 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 8. aprila: 12: Reproducirani koncert. — 12.45: Poročila. ,— 13.00: Napovedi. — 13.04: Koncert radijskega orkestra. — 16: Prenos velikonočne procesije iz stolnice. —-17.30: Kvišku srca (plošče). — 18.15: Koncer; komorne glasbe (kvartet pihal). — 19.00: Napovedi. — 19.05: Jože Vombergar: Velika noč — dramatični prizori (člani radijske igralske družine). — 19.50: PregPfed sporeda. •— 20.00: Velikonočne pesmi bo pel šentpe-trski cerkveni zbor. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi. — 22.05: Za konec tedna (plošče). Če bi bili z njim vzeli, bi midva dobila. To pa niste dobro igrali, gospod učitelj.« »Zdaj je že prepozno,« se je vmešal gozdar in vrgel asa na mizo. »Ali imate kakšno karo? No, sedem in šestdeset je. Dovolj!« »Da, zaradi vas sva izgubila,« je vzkliknil stražmojster. »Jaz bi bil vzel z adutom, s kraljem bi pa vi dobili prihodnji vzetek. Kaj pa je, oštir?« »Dobro bi bilo, če bi malo pogledali v prvo nadstropje na plesišče. Fantje s sosedne vasi ga n£kaj lomijo.« »Takoj pridem,« je dejal orožnik in si opasal sablo. »Kaj ko bi šli vi z mano, gospod gozdar, ker poznate vse fante?« Na stopnicah sta že slišala kričanje fantov. »Zakaj pa ne bi plesal?« »Nimaš pravice! Mi smo plačali godca!« Na plesišču je bila velika gneča. Slaba petrolejka ga je razsvetljevala in skozi dim je bilo komaj mogoče razločevati obraze. Sredi kopice je stal visok fant, ki je kričal na Potočnikovega Ksaverja. »Ali si mar iz naše vasi? Ali si kaj plačal?« »Plesal bom, kadar bom hotel,« je rekel Ksaver. »Ali si mar naš? Kje pa imaš pravico?« »Prismoda, na roko delana!« je zakričal nekdo drug. Dolgin je prijel Ksaverja za ovratnik, drugi pa so se še bolj približali. »Pusti me!« je zakričal Ksaver in začel iskati po žepu. »Vzemite mu nož!« Stražmojster je skočil med fante. »Narazen! Kaj pa je? Ali mi ne izginete takoj? Ti, izpusti ga!« »Da mi zarine nož med rebra!« je zakričal dolgin. »Nož išče!« so se oglasili drugi fantje. »Takoj sem nož, Potočnik!« Ksaver se je še zmerom otepal dolgina. Nekdo ga je prijel čez pas in stražmojster mu je izpulil nož. »Tako, nož, ki se v pregibu zaskoči! Lepa reč!« je rekel. »No, tega pa ne boste več dobili nazaj. Zdaj pa ostanite lepo pri miru in ne recite niti besede, drugače vas bom dal zapreti. Kaj pa je bilo?« je vprašal dolgina. j »Mi smo si dali zaigrati in plačali smo, pa je prišel, da bi še on plesal. Kar zaletel se je vame in me hotel... « »Nikari ne kričite tako! Saj se da vse tudi mirno povedati!« »Res je! Ko sem mu pa rekel, naj gre .odkoder je prišel, je takoj segel po pipcu.« »Kdo pa ste vi?« i »Janez Rogelj, posestnikov sin z Bele.« »Mi vsi smo priče,« so začeli kričati fantje. »Toliko jih ne potrebujem,« je dejal orožnik in si zapisal Rogljevo ime v beležnico. »Tako, Potočnik, zdaj pa takoj zapustite plesišče in pojdite mirno domov.« »Pojdem, če bom hotel1.« »Ne tako predrzno! Kaj?« Urška se je pririla skozi kopico fantov. »Pojdi, Ksaver! Saj ni besede vredno!« »Pri miru me pusti! Da, ti! Zdaj pojdem, toda poračunali bomo že še kdaj!« »Je že prav!« je zaklical dolgin. »Pa spet vzemi kakšen nož s seboj. Ne boš si jih mogel dovolj kupiti!« Vsi so se smejali za Ksaverjem, ki so ga tovariši odvedli stran. Godba je spet zaigrala. Dekleta, ki so sedela po klopeh in po stolih, so prišla bliže in ples se je začel iznova. Urška ni več plesala. Po stopnicah je odšla pred hišo. Za vogalom so stali fantje iz Gorenje vasi in v mesečini je videla, kako se jim je hotel Ksaver iztrgati. Slišala je njegov zasopli glas. »Pustite me! Še enkrat pojdem noter!« »Ne, ne, tega pa ne! Zdaj pojdeš lepo z nami!« »Eden izmed njih mora biti še nocoj hladen!« »Ne bodi prismojen! Saj ti je orožnik prepovedal!« »Briga me!« je vzkliknil in se jim je spet hotel iztrgati. Naposled se je le pomiril in s fanti odšel. Časih se je sredi poti ustavil in začel spet-preklinjati. »Če mi ne bi bili vzeli noža, bi jim bil že pokazal. V rokah bi bili nesli čreva domov!« se je pridušal. »Zdaj je pa že dovolj.« Glasovi so se razgubil v daljavi. Tedaj se je tudi Urška počasi odpravila dalje proti domu. V sosedni sobi je tedaj vstal učitelj z Bele in snel klobuk z obešalnika. »Saj res,« je dejal Pretnar. »Skupno pot imava, pa pojdem še jaz z gospodično. In vi, gospod Markič?« (Dalje prihodnjič). ^Mk NAPISAL MIRKO BRODNIK__ Srce v okovih 21 Vse je bilo tiho, nikjer giasu, ki bi pretrgal tišino. Pač! Nenadoma se jima je zazdelo, da čujeta iz daljave kakor pridušeno bobnenje viharja. Janez se je prvi zavedel. »Jezus! Rusi gredo!« Sama nista vedela, kako sta tako naglo zlezla nazaj na voz. Janez je v nenadnem strahu udaril po konjih, da so se vzpeli. Toda zmogel jih je. Nategnil je vajeti, da so ga zabolele roke, in konji so se obrnili in kakor vihra zbežali v nasprotno smer. »Naprej! Naprej! Naprej!« je kričal Janez kakor brez uma. Pri naglem obratu bi se bil voz skoraj prevrnil. Treslo ju je, da so ju bolele kosti. Toda begunca se za to nista menila. Od sunkov jima je bila ugasnila luč, in zdaj sta bila v temi prepuščena sama sebi. Dve igrački v rokah usode. Strašna je bila ta slika: črn voz na bledo svetlikajoči se snežni ravnini, za njima preganjalci, pred njima ... sama nista vedela., kaj. Rešitev ali smrt? Janez je kakor blazen poganjal konje. Drveli so z naglico, ki jim je nihče ne bi pripisal. Sneg je ponehal. Le neprijetna burja, ki jima je žvižgala okrog ušes, ju je spremljala. Tri ure te peklenske vožnje! Konji so oma-govali, toda Janez jih je podil, da so napeli poslednje moči. Dobro je vedel, da oddelek, ki prihaja, ni maloštevilen. Spomnil se je, da mu je mladi kozaški poveljnik sam povedal, da pričakuje -velike čete, ki jo bo vodil v osrčje Rusije. Če je ta četa združena, sta rešena. Če pa so raztepeni, potem... Niti misliti si ni upal na to. Potem se je začelo daniti. Na vzhodu je najprej zagledal svetal pas medle svetlobe, ki je postajal čedalje širji in kmalu zavzel pol neba. Potem se je obzorje poškrlatilo, da je bila ravan, ki je ležala pred njima, kakor v motnem ognju. In počasi je jel vstajati dan. Kamor se je ozrl, povsod je bila sama nepregledna ravnina in nikjer sledu o ljudeh, nikjer vasi ali vsaj hišice na samoti. Pritisnil je mraz. Nenadoma in tako ostro, da ga je pošteno ztazeblo, čeprav je bil oblečen v gorak kožuh in dobro zavit v odeje. Časih se je ozrl po Branku, ki je sedel zraven njega in tiščal roke v žep kožuha. Tedaj je nenadoma vstal pred njima nizek griček. Zavila sta okrog njega. Na samoti je stala koliba. Brez pomišljanja je Janez ustavil in skočil z voza. Potrkal je na vrata. Nihče ni prišel odpirat. Potikal je še enkrat, potem pa se je s pleči uprl ob nje in tečaji so odjenjali. Malo nato je stal sredi kolibe, ki je bila prazna in zapuščena. Vendar je bil oprezen. Pregledal je vse kote in odkril marsikaj, kar bi jima utegnilo prav priti. Pred vsem nekaj drv, ki jih sicer ne bi dobil tako lahko. Stopil je iz kolibe in povedal Branku o svojih odkritjih. Poročnik je stopil z voza in pogledal naokrog. Nikjer ni- bilo nevarnosti. Saj je bila koliba od rok, daleč stran od ceste in zraven še skrita za hribom. Veter, ki je postajal čedalje ostrejši, je dvigal s tal drobni sneg in ga nosil s seboj, da je kaj hitro zasul vse sledove voza. »Izprezi konje,« je rekel Janezu, »in., nakrmi jih. Med tem jaz v koči zakurim.« Jaoez je izpregel konje in jih odvedel v majhno zavetje pod streho. Tam jih je obrisal s šopom slame, zakaj bili so vsi premočeni od naporne divje vožnje. Potem jih je pokril z odejami. Vrnil se je k vozu in hotel vzeti naročje sena, da jih nakrmi.. Pri tem je zagledal med senom belo vrečo. Odvezal jo je in našel v njej oves. »Morda je še kaj drugega,« si je rekel. »Pogledati moram.« Začel je razkopavati seno in nenadoma mu je ušel krik presenečenja. Ko so se mu oči privadile temi v notranjosti voza, je opazil fcisto v kotu ženski obraz. Dvoje oči se je prestrašeno zastrmelo vanj. Dvoje Nadjinih oči! »Nadja!« Z bliskovito kretnjo je odkril streho in skočil k njej. »Kako ste prišli sem?« Ni mu odgovorila. Nemo je strmela vanj in zazdelo se mu je, da čuje, kako ji šklepe-čejo zobje. »Ali vas zebe?« Nemo je prikimala. Tedaj jo je prijel, da ji pomaga z voza in odvede v kolibo. Komaj jo je prestregel, da ni padla. Dolga vožnja v mrazu jo je tako odrevenila, da ni mogla premakniti nog. Mehko jo je prijel in vzel v naročje. »Sirota,« je šepnil sam pri sebi. Stisnil jo je k sebi, dragoceno breme, in z nogo odrinil vrata. »Gospod poročnik,« je vzkliknil veselo, »Nadja je tu!« »Nadja?« Branku je ušel vzklik brezmejnega presenečenja. Nadja? Kako je prišla sem? Janez je položil deklico na kup slame, ki je ležal v kotu, in se sklonil k njej. »Nadja, povejte...« Bolno se je nasmehnila. Z glasom, ki ga je Janez bolj slutil kakor razumel, je tiho rekla: »Morala sem z vama... nekaj mi je reklo, da bosta potreoovala mojo pomoč___« »Kako ste dobri, Nadja,« je vroče vzkliknil Janez. Skočil je na voz po odejo in jo pokril z njo. Potem je prijel njene drobne ročice, ki so bile čisto prezeble, jih dvignil k ustnicam in jih grel s svojo sapo. Nadja se :nu le hvaležno nasmehnila in njene ustnice so šepnile: »Hvala vam ...« Branko si je med tem dajal opravka pri ognjišču. Na polici je iztaknil nekaj lončenih piskrov. Vzel je največjega, stopil pred hišo in spustil vedro v vodnjak. Ko je potegnil iz globine, mu je od groze zastal dih in vedro mu je zdrsnilo nazaj v vodnjak. V njem je bil zagledal človeško roko! »Moj bog, ali je mogoče?« je vzkliknil s trepetajočim glasom in groza ga je oblila. Zdaj je vedel, zakaj je koliba prazna! Prerezal je vrv, ki'je bilo z njo vedro privezano, da ne bi nihče več videl tega. Potem je zajel v lonec nekaj svežega čistega snega in se vrnil v kočo. Njegov obraz je bil bled ko zid. »Kaj je, gospod poročnik?« se je prestrašil Janez, ko ga je zagledal. »Ali ste opazili kaj sumljivega?» Ali so nas kozaki odkrili?« »Nič ni,« ga je potolažil. »Ne boj se! Majhna slabost je bila. Posledica mojih ran. Reakcija na napore te noči.« Ni hotel povedati, kaj je videl. Vedel je, da je bolje, če Janezu in Nad j i prihrani to grozo. Potem je zakuril. Polena so bila suha in so gorela s plamenom, da je bilo veselje gledati. Kmalu je voda v loncu zavrela. Poiskal je čaj in ga stresel vanj. Nadja se je med tem že malo opomogla in sedla na slamnato ležišče. Janez se ni ganil od nje. Branko je prelil čaj v manjše lončiče in jima ga prinesel. Nato je orisedel Za nekaj trenutkov so pozabili svoje trpljenje in nevarnosti. Bili so si samo tovariši, ki so trdno sklenili pomagati drug drugemu, živeti in trpeti drug za drugega. In Nadja je bila najbolj srečna med njimi, saj je naiveč žrtvovala. In edina je bila, ki je neomajno verjela in upala v bodočnost, ki je ležala pred njimi kakor velik, težak zastor, ki ga ni mogoče razgrniti in pogledati zanj. Trije samotarji sredi brezmejnih planjav, trije majhni, neznatni ljudje sredi neusmiljene prirode, ki je tu vladala in delila usodo, trije drobci v boju z življenjem in smrtjo. TRETJI DEL MLADA MATI Prvo poglavje NA BOROVJU Tiha poletna noč je ležala na zemlji Nebo je bilo kakor črn žamet in na njem so olesteli milijoni zvezd. Na obzorju so se videli ostri vrhovi gora. Mahoma so se njih obrisi ožarili, kakor bi jih bil obdal zlat pas. Počasi je izza njih prilezel mesec, rdeč kakor bi se bil pravkar okopal v krvi. Njegov soj je zajel dolino, ki je ležala pod njim. Pokojno je ležala vas Borovje v dolini« Okrog in okrog so jo obdajali gozdovi in hribi. Sredi je stala cerkvica in okoli nje so sa bile nabrale manjše in večje hiše, kakor bi jih bil kdo znesel z vseh vetrov. Nekaj njiv; je ležalo v bližini in pašnikov, ki so bili potreseni z grmičjem. Bela cesta je rezala vas na dvoje in se izgubljala v gozdu. Zunaj vasi med drevjem skrita je stala bo-rovška graščina. Lepo visoko poslopje, ki se mu ni poznalo, da stoji že stoletja. Visoka vrata, ki so jo zapirala, bi vedela povedati, koliko je že stara. Skozi nje si prišel na prostorno dvorišče z belim peskom posuto. Zdaj za poslopjem je bil velik vrt, zasajen z rožami. Kadar je potegnil veter, je odnašal njih vonj po vsem dvorišču. Za vrtom ,-e je ogledoval mesec in njegova podoba je trepetala na drobnih valovih, ki jih je delal rahel ve-trič. Grad je bil v temi. Le eno samo majhno okno je bilo razsvetljeno in odprto. Veter se je upiral v zavese in jih časih odgrnil; takrat je popotnik videl s ceste veliki lestenec, ki je visel izpod stropa. V sobi je sedela pri posteljici v kotu mlada žena. Njen obraz je bil bled in razodeval je skrb. Neprestano je strmela na posteljo, kjer je ležal dveleten otrok. Časih je mlada žena prijela otroka za čelo in vztrepetala. Bilo je vroče kakor razbeljen ka;aen. Potem mu je vselej popravila blazino. Malček se ' ? premetaval po posteljici. Časih ?e i« za trenutek pomiril in počasi, nekam npzaupno. pogledal mlado ženo pri svoji posteljici. Potem je zajokal. »Sinko, nikar ne jokaj, saj bo kmalu dobro. Zdravnik pride in te ozdravi. Kmalu pride.« Te besede je govorila brez misli. Potem je obstala sredi njih in naglo stopila k oknu. Sklonila se je čezenj in pogledala po dolini. Nikjer ni bilo voza, ki bi se bližal graščini. »Kod le hodi?« se je povpraševala vsa obupana in njen pogled je spet romal k sinčku, ki je ležal bolan na postellici. Počasi in s pobešeno glavo je šla k njemu in se spustila na kolena pred njim. Z bolestnim pogledom je strmela v njegov obrazek in božala onemogla ročico, ki je ležala na odeji. »Mamica«, je šepetal malček. »Mamica, joj, kako me peče!« Vsaka beseda jo je zadela kakor oster meč v srce. »Saj pride zdravnik, saj pride,« je neprestano ponavlrjala, ne vedoč, kaj naj mu drugega reče. »Zdravila ti zapiše in jutri boš spet tekal po travniku in se igral.« Otrok jo je poslušal, kakor ne bi razumel njenih besed. »Mama ... mama ...« Mlada mati bi bila najrajši zbežala, da ne bi več čula obupnih klicev bolnega otroka. * Popoldne se je vzgojiteljica z njim igrala na vrtu. Dan je bil Dep in malček razigran kakor še nikdar. Ves čas je tekal okoli, da je bil ves upehan, ko je prišla k njemu in ga vzela s seboj na malico. Pod večer je začel stokati, da ga boli glava. Naglo ga Ja spravila v posteljo in mu skuhala čaj, misleč, da je samo prehlad, ki v nekaj urah mine. Toda maCčku je bilo čedalje huje. Moža, ki-s eje zvečer pripeljal z avtom iz Ljubljane, je poslala nazaj po zdravnika, zakaj v bližini ni bilo nobenega. In zdaj so že minule štiri ure, kar je odšel od doma, štiri dolge ure, in še ga ni nazaj. Drugače se je vrnil v dveh urah. Kaj naj to pomeni? To vprašanje se je nenadoma zasekalo vanjo. Zakaj ga še ni nazaj? Ali se mu je kaj pripetilo? Ali?... Tedaj se je spomnila nekaterih dogodkov, ki jih je že skoraj pozabila. Zdaj pa so ji vstali pred očmi v vsej jasnosti. Spomnila se je, kako je njen mož zanemarjal otroka. Če jo je videl z njim, sploh ni prišel blizu. Dalje prihodnjič. tldsinatuiem VestSalsko pismo Marl, marca Draga »Domovina«, po dolgem času se spet oglašamo, da povemo, kako se nam godi v skrajnem severovzhodnem Poruhrju. Brezposelnost je toliko kakor pozabljena. Zdaj še primanjkuje delovnih moči, tako da bo zaposleni že tudi vsi rentniki, ki so še ¡količkaj sposobni za delo. Naše Jugoslovensko narodno društvo je Imelo pred dnevi 14. občni zbor, na katerem je predsednik podal obširno poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, da je društvo marljiv» ¡delalo, čeprav ni posebno veliko, saj tukaj ni tako mnogo rojakov, ker smo bolj oddaljeni in še nimamo pravih prometnih zvez. V septembru je naše društvo kakor običajno priredilo vinsko trgatev, ki je lepo uspela. Našo prireditev so obiskali tudi domačini- tako da je bila dvorana nabito polna. Obdarovanje dece smo imeli letos cele tri tedne pozneje kakor običajno. To pa zato, ¡da je bila dana članom možnost obiskati slične prireditve sosednih društev. Tudi ta prireditev je dobro uspela, za kar gre velika hvala dobrotniku g. Mariču, ki nam je daroval slaščice, in pa g. Bolhi za denarno pomoč. Na prireditvi je imel lep pozdravni nagovor blagajnik zveze g. Šentjurc. Pri volitvah je bil z majhno izpremembo izvoljen etari odbor s predsednikom Mažganom (Cerk ¡no). Blagajnik je g. Podlunšek (Trbovlje), tajnik g. Rak (Litija), preglednika g. Mež-nar (Kresnice) in g Komotar (Trojane). Dne 16. t. m. je praznoval 801etnico g. Jožef Škerbic. Rodil se je na Vranskem v Savinjski dolini I. 1859. V Nemčijo je prišel 17. julija 1. 1906. Vzgojil je sedem otrok. Od teh mu je starejša hči, že pred leti poročena, umrla. Pohvalna je njegova narodna zavednost, saj je vse otroke vzgojil tako, da vsi dobro govore slovenščino. G. Škerbic je vesten raznašalec »Domovine«. Kakor hitro jo dobi v roke. hajdi na pot v vsakem vremenu. Tri izvode nosi v uro oddaljeni Hiils. Čeprav je že v visoki starosti, mu pot ni predolga. Še mnogo zdravih let mu želimo vsi rojaki! Smrt ugledne rojakinje v Argentini. V Buesnos Airesu v Argentini je umrla 1-3. februarja stara šele 38 let v Mariboru dobro znana in priljubljena ga. Pinica Marašovi-iceva, rojena Zunkovičeva. Prerano umrla je bila edina hčerka g. Janka Zunkoviča, šolskega upravit6lja v pokoju, posestnika in bivšega župana v Narapljah pri Ptuj siki gori in sestra g. Vladimira Zunkoviča, okrajnega živinozdravnika v Kruševem, in g. Bogomira Žunkoviča, inž. kapetana v Karlov-cu. Naj v miru počiva v tuji zemlji. 351ctnica največjega podpornega društva naših rojakov v* Ameriki. Slovenska narodna podporna jednota proslavi letos aprila 351ietnico ustanovitve. Društvo pa je še vedno mlado in krepko in še vedno rase. Čeprav je 10 let mlajše od najstarejšega slovenskega podpornega društva v Ameriki, je ¡doseglo višek med vsemi društvi našega živ-lja v Ameriki v pogledu članstva, premoženja, izplačanih podpor in prosvetnega dela. Prva proslava 351etnice bo 16. aprila v Chi-cagu. Potem pa bodo sledile proslave v drugih mestih. Dne 5. aprila bo izšla slavnostna Številka dnevnika »Prosvete«, posvečena 35-letnici tega društva. Iz Hamborna (Nemčija) nam pišejo: Pred kratkim je na naglo umrl v 64. letu starosti g. Koncilja Franc. Bil je član več društev in zvest bralec »Domovine«, ki je vedno komaj čakal na njo. Doma je bil iz Hriba pri Nev-ljah, po domače Kavčov. Njegova žena Terezija je rojena Sitarjeva pri Nevljah. V Nem-Žiji sta živela celih 40 let. Na zadnji poti so rajnkega spremljali številni rojaki in domačini, med njimi več zastopnikov društev z zastavo. Na grob so mu društva položila vence. Rajnki je zapustil ženo, sina in hčerko, ki je omožena v Holandiji. Bodi poštenemu možu blag spomin! Iskreno sožalje užaloščeni rodbini! Iz Ickerna (Nemčija) nam pišejo: Ob lepi udeležbi je imelo naše Jugoslovensko narodno podporno društvo pred tedni občni zbor, ki ga je vodil tajnik g. Alojz Lipovšek in očrtal delovanje društva. Soglasno je bil izvoljen stari odbor, ki ga sestavljajo: Predsednik Ivan Tkker, tajnik Alojz Lipovšek, blagajnik Jože Bevc in prisednik Franc Lam-pret starejši. — Nedavno smo k večnemu pokoju spremljali priljubljeno rojakinjo go. Jožef o Grmovškovo, rojeno Landverjevo iz Podsrede. Štela je 81 iet. Rodila se je 30. julija 1858. leta in umrla 6. marca 1939. leta. Družini Grmovškovi izrečemo iskreno sožalje. Ljubi rojakinji pa naj bo lahka tuja »Domovine« v Ljubljani. In prosim, da prid zemlja! Iz Eysdena (Belgija) nam pišejo: Ze dolgo se nismo nič oglasili, kljub temu pa še nismo čisto zaspali. Hripa je zadnje čase tudi nas obiskala. Društveno življenje je bilo to zimo precej živahno. Imeli smo več prireditev, med njimi nekaj iger, ki so bile izvrstno igrane. Ker obstojajo zdaj že štiri društva' upamo, da bomo še večkrat deležni razvedrila. V časopisih smo čitali, da je preminil "skladatelj g. Zorko Prelovec. Tukajšnje pevsko društvo ga je počastilo z enomi-nutnim molkom in mu na čast zapelo njegovo skladbo »Oj Doberdob!« — Jugoslovensko pevsko in tamburaško društvo se iskreno zahvaljuje ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja za prejeto podporo 1583 frankov. »Trije vaški svetniki« na podeželskem odru. Iz Lucove nam pišejo: Kmečka mladina je uprizorila v šoli v Šulincih na Jožefovo igro »Trije vaški svetniki«. S tem se je pokazala naša mladina, da se tudi prebuja. Šola je bila polna občinstva. Opazili smo, kako je naše obmejno občinstvo željno takih prireditev. Upamo, da bo mladina odslej večkrat nastopila na odru. Največ hvale gre za to prireditev ge. šolski upraviteljici in gdč. učiteljici. Za smeh in kratek čas ZNAL JE ODGOVORITI Mama: »No, Mihec, ali si danes znal na učiteljeva vprašanja kaj odgovoriti?« Mihec: »Seveda, kar na pet vprašanj sem mu odgovoril!« Mama: »Kaj pa je učitelj vprašal?« Mihec: »Vprašal je petkrat, kdo še zmerom ne razume, in jaz edini sem mu vseh petkrat odgovoril, da ne razumem!« RAZLOG Sodnik: »Obtoženec, zakaj ste napadli gospoda urednika?« Obtoženec: »Zato, ker je zadnjikrat, ko sem ukradel sto dinarjev, napisal v svojem listu, da sem jih ukradel pet sto. Zdaj si Pa zamislite, gospod sodnik, koliko sem moral prestati od svoje žene, ko sem ji samo sto prinesel domov!« BREZ BESEDE Sodnik: »Kakšne besede je rabil napadalec, ko vas je udarili po glavi?« Priča: »Nobene, gospod sodnik, rabil je kol.« ROPARSKI NAPAD Ropar ustavi s samokresom gospoda: »če mi ne daste 100 din, vas ustrelim!« Gospod: »Saj vam dam. A-li imate zmenjati 1000 dinarjev?« MOŽJE SE IZPREMINJAJO Urša: »Preden sva se vzela, je trdil o meni, da sem kraljica njegovega srca.« Neža: »A kaj pravi zdaj?« Urša: »Zdaj je postal v srcu že davno republikanec «, . ______i n ______m X Anglija je najmoderneje oborožena. Nad 150 članov angleškega državnega zbora in senata je nedavno prisostvovalo paradi v taborišču angleške vojske v Alders-hotu, kjer so predvajali najnovejše tipe angleškega vojnega orožja. V paradi so nastopili tanki raznih vrst, oklopni avtomobili, protiletalski topovi, topovi proti tankom in novi daljnometni topovi, ki mečejo krogle na razdaljo do 90 km. Pri paradi je sodeloval tudi oddelek motoriziranih čet, ki na-domestujejo nekdanjo konjenico. Splošen vtis je bil, da so bataljoni zdaj številčno manjši kakor za časa svetovne vojne, zato pa mnogo bolje preskrbljeni z vsemi vrstami orožja. Na višku je zlasti oprema z avtomatskim orožjem, z lahkimi in težkimi strojnicami, protitankovskimi puškami in z možnarji za strelske jarke. Pehota je nastopila v novih uniformah in samo z 10 kg tovora na hrbtu. Ostalo prtljago so prevažali posebni tovorni vozovi v zaledju. Na ta način so Angleži odvzeli pešcem težko breme, ki jim je v svetovni vojni močno oviralo naglo gibanje. X Rusija šteje 170 milijonov ljudi. Te dni So bili objavljeni izidi ljudskega štetja v Rusiji. Na podlagi tega štetja ima zdaj Rusija 170 milijonov prebivalcev, to je za 23 milijonov več kakor 1. 1926, ko je bilo zadnje ljudsko štetje. X Železniška nesreča v Franciji je terja-jala 18 mrtvih. Nedavno zvečer se je na severnem izhodu postaje Chateaurouxja pripetila huda železniška nesreča. Brzec Pariz — Cerbere je zavozil na stranski tir in se zaletel v tam stoječe vozove tovornega vlaka. Nesrečo je povzročila krava, ki je ušla iz nekega tovornega voza in zmedla kretnice prav v času, ko se je skozi postajo vozil omenjeni brzi vlak. Lokomotiva brzca je skočila s tirov in se prevrnila, za njo pa voz za prtljago, poštni voz in dva osebna voza. Izpod razvaillin so potegnili 18 mrtvih in 30 hudo ranjenih. X Alkohol za zdravljenje pijancev. Neki francoski zdravnik predlaga nov način zdravljenja alkoholikov. Alkohol hoče pobijati z alkoholom, pa ne po . načinu starega, dovtipa, po katerem so pijanci največji sovražniki alkohola, ker ga pač največ uničijo. Bolniki naj bi alkohol kot zdravilih dobivali ne v obliki žganja, likerja, vina in drugih takšnih pijač, temveč z brizgalko pod kožo. Vbrizgavanje mešanice etilnega alkohola z destilirano vodo pomirja po zatrdilih tega zdravnika živčevje alkoholika tako, da ne čuti nobene potrebe več po alkoholiki! pijači Na ta način ga je mogoče počasi odvaditi X Z elektriko gase požare. Zadnje čas® delajo v Zedinjenih državah poskuse gašenja ognja z elektriko. To se zdi na prvi pogled čisto nemogoče. Toda temu ni tako. Plamen ima v sebi velike množine elektrike. Če hočem požar pogasiti, moram to elektriko odvesti. Pri poskusih v Ameriki so to storili na ta način, da so približali ognju napravo, ki je večji del plamena pritegnila k sebi. Plamen je nato ugasnil, ker ni imel več nobene podlage. Pravijo, da so se prvi poskusi gašenja z elektriko odlično posrečili, yendar pa so precej dragi. HALO, GOSPODINJA, POZOR! Nova trgovina z ostanki in cenejšim oblačilnim blagom, katerega potrebujeta delavec in kmet za vsakdanjo rabo, je otvorjena v Ljubljani v bližini Zmajskega mostu, Sv. Petra nasip 29 (nizka hiša za Ljubljanico, kjer je krompirjev trg)c Bela kotenina se dobi dobra po 5, najlepša po din 8.80, pisano blago za srajci din 5.—, najboljši kambrik za obleke in predpasnike dober 6.80, najboljši, na? strani din 9.—. Hlačevina srednja 22.—, najboljša: kamgarncajgi od 28.—■ do 40.—, cvirncajgi za ženske in otroške obleke din 9 do 14.—. Razni bombažast? štofi dvojne širine od 20.— do 30.—, žepni robci po 1 din, naglavne rute 6 din, različni ostanki od din 3.— naprej komad. To ..... znana. AUfJllVUI VPHU1KUI Ulll t*« Ha[JJ. V^J Z\U111UU.< trgovino je na tem prostoru otvorila špecijelno za cenejše in delavno blago ina ljubljanska tvrdka F. 1. Goričar, zato že njeno ime jamči za ugoden nakup! V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! STALNO Moli oglasi DEKLE, staro 17 do 25 let, sprejme za vsa gospodinj-ska dela boljša družina na deželi. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Domovine« pod »Pridno dekle«. 108 MLATILNICO na bencinski motor v dobrem stanju prodam. Anton Vindiš, Breg-Ptuj. POSOJILA NA VKNJIŽBO, poroke, menice, dolgoročna, hipotekama, tudi na kmečka posestva, po 6 odstotnih obrestih pod najpovoljnejšimi pogoji nabavlja koncesionirana poslovalnica Central, Zagreb, Bregovita 7. Za odgovor priložite za 3 din znamk. 99 ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE Dr. Holander: Zablode ljubavnega življenja Din 20. — Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti Din 40. — Največja arabska sanjska knjiga — vedeževanje iz kart, in dlani, loterija, astrologija, punk-tiranje — Din 66. Razpošilja po povzetju, Bagari. Maribor, Loška 5/1. VSAKI OSEBI — DRUŽINI nudi stalen zaslužek »Mara« Maribor, — Orožnova 6, Celje, Slomškov trg 1. Ple-tilnica — razpošiljalnica. 71 NAGROBNE SPOMENIKE s starega pokopališča sv. Krištofa (in nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Kuno-varju Franju, pokopališče pr? Sv. Križu v Ljubljani. VSAKDO moški ali ženska, v službi ali brezposeln, lahko zasluži tedensko 252 din. Za pojasnila, je poslati 5 din v znamkah, sicer ne odgo« voriim. Lindič' Ljubljana 245 (d). Ne odlašajte s prijavo! Podaljšal si življenje Življenje moramo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečne 1 Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih pri-jateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo .. drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te 2 novim upanjem; ta pot pa je opisana v razpravi, ki je že more, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času m brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: Ernest Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. 88. NOVOST! SAMO DIN 49.50 lit). 62.300 Ankesrai» pravi fivloarsSl stroj» Dobra kvaliteta., lep kromlran otoov • pismeno garancijo Din 49.50 Stev. 62.301 lsl« ■ osvetljenimi ka2&lo| tn številčnico (Radlum) Din 59.50 Zahtevajte cenik, vam ga pošlje stanj ln poštnin® prosto H. 11 Ljubljana 6 kastna protokollranu tovarna ur t ®vlcl, Schichtov Schichf> RADION pere sam? ... dokler ga ni primerjala z Radion belo cblekol Ure in ure se je mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranj e! Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje „navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti in vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skuhaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Bleščeča belina popolne čistote « to je Radion belina. RADION Ni čistejše beline od Radion beline 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši otroški čevlji iz platna z gumastimi podplati. 38397—6601 Lakasti polčevlji iz gume, odporni proti vodi in blatu, čistijo se z nlfT-kro krpo. Nadomestujejo popolnoma usnjene čevlje. 4644—44603 Elegantni čeveljki za deklice iz bo ksa sa zaponko, z usnjenim podpla tom in nizko peto. 44292—840. Novo za otroke! Pomladni otroški čeveljčki, izdelani iz diftina. Laliki in udobni za Izpre-hode. 8927—44683 Elegantni moški čevlji za pomlad! Iz sivega ali drap semiša ali iz kože Okrašene z luknjicami, z usnjenim podplatom. 34295—9178 Okusni ženski čevlji za spomlad, kombinirani iz modrega in belega diftina, z nizko peto. 5851—63805 Otroški čevlji iz laka, za spomladanske dneve. Okusni in pr;,,r';x*H. 4624—44658 Športni čevlji za deklice iz lahkega rjavega boksa, okrašeni z luknjicami. Za pomladne izprehode. 3639—44974 Moški lahki polčevlji, šivani na okvir izdelani iz finega usnja, z preluknja-nim okraskom in usnjenim podplatom. 5892—64853 Vaš otrok se bo razveselil teh finih čeveljčkov iz laka, ki imajo zelo lep okrasek iz nubuka. 2605—46657 Nov pomladni model, izdelan iz fl nega rjavega boksa, z semiš kombi nacijo. Trpežen in pripraven za po mladanske izprehode. 25425—8405 Udobni čevlji iz močnega angleškega platna, z gumijastim podplatom in gumijasto peto. 3639—44748 Udobni in trpežni čevlji iz najboljšega telečjega boksa, izdelani po angleškem modelu.