Pofunonm i 1 krona, SKiSBttVS! 1 | ; I s^cSeass 1 mmmmmmmmrnm I krona! Leto: II. Maribor, četrtek 21. julija 1921. S tnwranmo m i ____ . “ lan, Jaiifan «1. «. 4, L m*. I : : : "•. “* fa.x?sr- ■■ = V*^tštafc j -........ ■ ■ iBln.U» Številka: 162. Politika in kultura. Maribor, 20. julija. Razvoj z&padne kulturo je ustvaril flo»mo, ki jo mora danes priznati vsak ^žavnik: pfljSjtično telo (narod, držaja) ima samo takrat pravico do ohsto-ja, če yrgj kulturno funkcijo. Vprašanje razmerja med kulturo in politiko je Ztl modernega človeka rešeno v istem smislu, kakor vpa-ašanje razmerja med "verstvom in znanostjo: politika je podrejena kulturi in vera znanosti. Ta Podrejenost je ne le v interesu kulture, marveč tudi v interesu socialnega razsoja. Kakor politika v dobi ustave in Parlamentarizma ne more biti omejena samo na ožji krog vladajočih, temveč leži njeno odgovorno delo na plečih širokih množic, tako ima tudi kultura socialni značaj. Zato mora biti politika ■kulturna in socialna. V najsi državi se ravnokar vrši konsolidacija političnih razmer. Kakor biro se bodo politični odnošaji fiksirali, >p prešlo tudi gospodarsko in kulturno življenje na novi tir. Politika bo mbra-a več kakor dosedaj podpirati kulturam stremljenja in zadostiti kulturnim Potrebam našega naroda. , Mi hočemo, da se odpro vsi viri našega gmotnega blagostanja. Vemo, da leže v naši zemlji in v naših vodah o-gromni zakladi Toda še večji mrtvi kapitali so zakopani v našem ljudstvu. Koliko produktivnih, neizčrpnih sil le-|i v našem zdravem narodu! Politično nclo v zakonodaji in upravi države bo ©oralo ustvariti pogoje, da se bodo te »ne pravilno in razumno eksploatirale. -e smerno pa pozabiti, da gospodarska Produkcija, ne zajema vseh narodnih sd. Zaman bomo ustvarjali pogoje za gospodarski napredek, Jko istočasno ne vzbudimo kulturnih ■u, ki so zakopane v našem ljudstvu. mora biti v primernem ravnote-JU, sicer je razvoj naroda in države 52r i? ta ueenakost rodi resne po-edice. Razviti narodovo kulturno moč Prodni0 •°dl)ret;1 yse.v^ire gospodarske ŽakoDodaje V tlCJ najvišia naloga jtaviUfa ?ržava je P° svoji notranji se-bi]e , eza neeuakostL Dosedaj so vi ,. .ajllie P°d različnimi kulturni-Ueen i Z,a^° J'e tudi njihov značaj žene,,;.-- a!oga dana5nje in prihodnje to H0 3e’ da od-Pravlja in odpravi ^ bo n-, 1^' dasi10 ie, da izenačenje tirati n ° razvit'ejših pokrajin nive-žj0 rn a .p?yPrečno stanje med najni-ral0 stopnjo, temveč bo mo- lelo namriJ1 dvigniti k višjim in M višini zi ° kalturo približati kultur-Tu J_°vestva. da m o ran, °a^a °&1-omno delo. Ne samo, ^imitiv« ° T Ve&Ql pokrajin izvršiti Naviti an , kulturno nalogo, t. j. odbrali nal5abetizem, ampak moramo bim. ®®diti tudi najvišjim kultur-ktttetri u ’ ^ ^ Podpreti znanost in PosanV - Neenakost, ki obstoja med djL] • *®znioii deli naše države in raz-&v a’ ki nas loči od naprednejših dr-iti :.p°V2ročate vse polno zapletijajev, '^j T?° °težkočajo naš kulturni raz-bi>)i volj je, če navedemo o tem par ■ ^erov; tjj^am° tri univerze. To število ni Oou1 Previsoko za našo državo. Po-ver2®Ina Pravilno je, da imamo tri uni-Na univerzah se goji znanost in Uta D1 ?nflnosti imamo univerze. Delo-botu a ^ajo visoke šole tudi praktičen ^*0rsb- j skrbe za naš uradniški, pro-loč y zdl'avniški. itd. naraščaj. Ce ^ un^m° kulturno razviti, morajo biti Nžoipn01'26 na. višku. Samo najboljše itd k ai’adniki, profesorji, zdrav • bodo lahko izvršili tiste nalc Ukinjenje avstrijskega tranzitnega prometa. Maribor, 20. julija. Naša vlada goslov. železniškega tranzita med Spil-je končno odredila, da preneha tranzit- jem in Radgono zaprle most preko Mure ni promet na progi Gradec—Maribor—, med G. Radgono in Radgono. Radgonski Celovec kot odgovor na to, da je Av- Nemci, ki so bili navajeni hoditi v G. strija ustavila naš tranzitni promet na Radgono, gledajo žalostno z levega bre-progi Maribor—Spil je—Ljutomer. Av- ga Mure in na tihem zabavljajo čez huj-strijski potniki na teh progah morajo skače, ki so krivi, da se ne morejo medmeti zopet predpisane potne liste. diti odnošaji na meji, na zunaj pa se- Gornja Radgona, 20. julija. O- veda glasno pritrjujejo slovenofobu dr. blaiti so v protest proti ustavljenju ju- Kamnikerju in tovarišem. Italija oborožuje Albance. LDU Beograd, 19. julija. Današnja krcali 600 Zabojev municije, šest topov, »Tribuna* poroča iz Skadra: Znatne 14 strojnic, 100 omotov materijala za količine municije in drugega materijala bolnišnice. V zvezi z vstajo Miriditov je prihajajo vsak dan iz Italije v pristanišče v vsej Albaniji odrejena mobilizacija Sv. Ivana Meduvanskega na račun al- vojaških obvezancev od 18. do 40. leta. banske vlade v Tirani. Dosedaj so iz- tSlaša obramba proti Albancem. LDU Beograd, 19. julija. Današnja stiti vsako politiko sentimentalnosti »Tribuna* govori v svojem uvodniku o Podvzeti mora takoj najuspešnejše od-Albaniji in pravi: Ako bi Albanija pred- redbe, da zavaruje naše ozemlje pred stavljala kulturno državo, bi se moglo kakim morebitnim napadom pobunjenih reči, da se nas ne tičejo njeni notranji albanskih plemen. Kadar stopa v boji, ki se pričenjajo s prelivanjem krvi ospredje interes naše zemlje, se na >n se tudi završujejo z krvolitjem. Toda sentimentalnost ne smemo in ne more-tudi kulturni narodi v sličnih razmerah mo ozirati. Spoštovanje demarkacijske ne spoštujejo proti svoji volji mej črte ni prazna fraza. Pravočasna zaščita svojih sosedov. Radi tega mora kraljev- svojih mej in miru v državi ni nobena ska vlada, naj si hoče ali noče, opu- zavojevalna pustolovščina. Zaslišavanje sokrivcev atentata rta regenta. LDU Beograd, 19. julija. Po vsa- Novem Sadu. V Beograd so pripeljal kem novem zaslišanju v preiskavi radi tri nove osumljence, Adama Polgarja, atentata na prestolonaslednika regenta Jankoviča in Atalo Jurišiča. Vsi so pride do novih aretacij in sicer radi tega, osumljeni aktivne soudeležbe pri pri-ker vsak prizadeti navede mnogo drugih, pravah za atentat. V ostalem se na-Upravičenost tega postopanja potrjujejo daljujejo aretacije novih oseb, ki so de-tudi vse izpovedbe Bože Jetnerja, pred- lale pri pripravah za revolucijo. Največji sednika novosadske teroristične organi- del teh oseb se nahaja v mestih ob zarije, ki se je izjavil, da mu je Kova- madžarski meji. V Subotici je tudi ob-čevič osebno poveril nalogo, naj v vsa- stajala teroristična komunistična organi-kem delu mesta imenuje 10 zaupnih zacija v zvezi z madžarskimi komunisti, oseb, ki se medsebojno ne smejo po- Danes so se ves dan nadaljevala zaznati. Vsakdo od teh zaupnikov bi imel sliševanja novih oseb. Zaslišan je bil sestaviti skupino po 50 oseb, ki bi ak- uradno tudi dr. Bonnet, uradnik švicar-tivno delovale za revolucijo. Jetner skega poslaništva, ki je bil povodojn je navedel tudi mnogo drugih novih atentata težko ranjen v levc/oko. oseb, Članov teroristične organizacije v Zveza Slovenije z Reko. Iz seje beograjske občine. LDU Beograd, 19. julija. Po na- LDU Beograd, 19. julija. Včeraj redbi ministrstva za promet se je pri- popoldne je bila seja občinskega od-čelo pred nekoliko dnevi trasiranje bora, na kateri so položili prisego novi proge Kočevje— Brod—Moravica. S to komunistični odborniki. V ostalem so progo bo dobila Slovenija direktno se razpravljala tekoča vprašanja o ure-zvezo z Reko. ditvi Beograda. ;, Take in slične probleme bomo re&ilS p ra. vilno le tedaj, če bomo vedno imeli! pred očmi, da vse politično življenja teži h gospodarskemu razvoju, gospodarski razvoj h kulturnemu napredku in kulturni napredek k ciljem najvišje nravnosti. Tudi o tem je treba-mnogo raami šljati. Lepota življenja obstoja v njegovi harmoniji. Harmonijo tvori naraven in skladen prehod enega stanja drugo. Bodi naša prva naloga, da vodimo politiko v skladu z vsemi ostalimi ■ atributi: z gospodarskim, kulturnim i» nravnim napredkom,, , ’ -•*' Ninčlč pr! Pašiču. Za domače obrtnike. LDU Beograd, 19. julija. Danes -Te S dopoldne je predsednik naše delegacije f i mizarskih za trgovinska pogajanja z Italijo dr. f0Sftlla T1Stra za Javna d!la Momčilo Ninčič posetil ministrskega } ^ nan?erl» da ^e, predsednika Nikolo Pašič*. korativna mizarska mstalacijska dela v ^ _______ novem dvoru oddajajo tujcem. Ivan Hribar v Pragi. Mobilizacija sovjetske Rusije. LDU Beograd, 19. julija. Naš DKU Berlin, 18. julija. »Tele dosedanji poslanik v Pragi, g. Ivan graphen-Union* poroča iz Helsingfersa: Hribar, je odpotoval v Prago, da izroči Rusija je mobilizirala 7 letnikov. Ne ve svoje posle novemu poslaniku dr. Bo- se, ali se vrši mobilizacija proti Poljski gumilu Vošnjaku. ali proti zvezi na Vzhodnem morju Mogoče je tudi, da bo del teh čet na Ljubljanski akademiki v Beogradu. r**polaga Kemslistom. eknSu® SJ * d’, I9, iul.ii3-/^em* Anglija in Rusija, sko dijaško društvo »Jadran* iz Ljubljane . . .... . ... je došlo v Beograd. Dijaki prirede zve- . London, 19. julija. Angleška trgo-čtr predstavo Cankarjeve komedije »Po- v,nska delegacija je včeraj odpotovala hujšanje v dolini šentflorjanski*. ,,a Kusko- Odgodltev vrhovnega sveta. Konferenca v Portorose odgodena. Paril> 19.juHj3>(Izv.)»PetitJournal* DKU London, 18. julija. Lloyd poroča: Ker gre Lloyd George za ves George je izjavil v zbornici, da je ko«- mesec avgust na dopust, a Briand je v ferenca nasledstvenih držav v Portorose drugi polovici julija zaposlen, bo sesta- pred določena na piv« dni septembra. nek vrhovnega sveta odgoden. 'Jvročin Rusija strada. % Medtem ko je III. internacijonala itL svojem velikem zborovanju v Moskvi kovala načrte o svetovni revoluciji, je pošiljal klicar ruske socijalne revolucije, znani pisatelj Maksim Gorkij v zapadno Evropo obupne brzojavke, v katerih je prosil za pomoč stradajočim ljudskim množicam v Rusiji. V brzojavki Anatolu Franceu je apeliral Maksim Gorkij na vse one, katerim vojno gorje ni zamorilo sočutja do bližnjega, naj pomagajo prebivalstvu južnovzhodne Rusije, v kateri glad, pomanjkanje in kuga ugrabijo vsak dan na tisoče Človeških življenj. Predvsem so potrebna živila in zdravila. V enakem smislu je moskovski pa« trijarh apeliral na škofe v Novem Vorku in Cantenburyu. V brzojavki, ki jo je poslal M. Gorkij znanemu nemškemu pisatelju Gerhardu Hauptmannu, pravi med drugim: »Milijoni ljudi so v nevarnosti, da umrjejo gladu. Pomislite, da je ruski narod izčrpan vsled vojne in revolucije in da je to znatno zmanjšalo'njegovo odporno moč... Temni dnevi so nastopili v domovini Tolstoja, Dostojevskega, Mendeleja, Glinke In drugih svetovno znanih mož. Upam, da bode civilizirana Evropa kakor tudi Amerika razumela bedo ruskega naroda in mu priskočila na pomoč s kruhoin.* Sličen apd je odposlal Gorkij tudi drugim odličnim osebnostim v An?liii Franciji, Italiji in Ameriki. O položaju 7P£°« ini Rusiji poroča »Vossisch« * ,°? Pečene strani nam javljajo. \ eč kakor dvajset milijonov ljudi J® anicno razhp5f*ln na vca T amčno razbežalo na vse strani. vi val beguncev je že dospel -skvo in Petrograd. Vsled strašne je razpokala zemlja, ud- padlo listje in se posušili potoki in studenci. V nekaterih krajih dobiš konja ga 3~-4 pude moka. Množice kmetov Mpuščajo svoje vasi in gredo na vzhod, v Kirgiške sttpe, v Sibirijo in Turkestam, deloma tudi na sever. — List »Janakas jEinjas*, ki izhaja v Rigi, poroča, da je estonski Rdeči križ preiskal sovjetska koncentracijska taborišča, v katerih se še nahaiajo vojni vjetniki. V teh tabo-IriŠČih vladajo tako bedne razmere, da je umrljivost dosegla že 75. odst. Tako vesti iz Rusije. Zdi se, da ima Evropa malo sočutja do nesrečnega ruskega naroda, ki je s svojimi velikanskimi žrtvami omogočil, da je na lapadu zmagala antanta. Pariške in londonske politične kroge zanima samo vprašanje, kedaj bo Rusija poravnala dolgove, ki jih je zapustil nesrečni caristični režim. . . Sočutje se danes odmerja po kurzu dolarjev in frankov, a ta stoji še precej visoko. . . Konpres jugoslovenskih tr ov-skih v solcošolcav v Ljubljani. Veliko število naših trgovskih viso-kožolcev študira še vedno v inozemstvu, ker je bila zaprebška trg. visoka šola ustanovljena še-le lani. Tako študira veliko teh visokošolcev v Franciji, Švici, Belgiji in Italiji. Največ pa jih obiskuje »Hochschule ftir Welthandel* na Dunaju. Ti visokošolci so ustanovili mnogo društev, izmed katerih je dunajsko .največje, tako po številu svojih članov, kakor tudi z ozirom na svoje delovanje. To dunajsko društvo omogočg svojim Članom, da prisostvujejo prirejenim predavanjem, kjer poglabljajo svoje Strokovno znanje. Razen tega ima vsak Član na razpolago bogato knjižnico in precejšnje število Časopisov. Jugoslo-venski trgovec in industrijalec "mora rešiti še mngo važnih vprašanj, ki ga Čakajo v bodočnosti. Delokrog dela je velik in vsakdo se lahko na njem u-dejstvuje. Tuja konkurenca je že danes jelo velika. Povečsla pa se bo še, ko se razmere urede. Naše strokovno /nanje mora biti ravno tako obsežno, kot ga imajo naši konkurentje, če jih hočemo iztisniti iz naše trgovine in če hočemo postati v njej tako samostojni, da zaposlimo pri produkciji svoje delavne sile in lastni kapital. Ravno osnovanje visoke šole za trgovino in obrt v Zagrebu in veliko število njenih slušateljev je dokaz, da se je na vse to že prej računalo. Dunajsko društvo jugo-»lovenskih trgovskih visokošolcev si je stavilo nalogo, ustanoviti centralno organizacijo vseh obstoječih društev trg. akademikov tako domačih, kakor tudi ©nih v tujini. Sedež društva naj bi bil V Zagrebu. Namen društva pa bi bil, da olajša članom, ki so izvršili svoje študije, pot k praktičnemu poklicu. — Ca organizacija namerava ostati s svojimi bivšimi člani še nadalje v vezi in BERGES: Slučaj Loaf. ^Vmciikanska humoreske}. — Prevet: Pik »on’ (Dal«>.) (3; »Hurra! Hip, hip, hip — Hoorray! &ivel veliki Jim Humphrey, največji baaični vlomilec in denarni slepar v celi"—“ .Zaprite vendar že vaš kljun!" je siknil Jim. ,Ali hočete alarmirati celo meito? Ako se ne morete navaditi na .moj miren način poslovanja, tedaj vas puitim v vaši salamensko dostojni palači in potem se lahko preživljate od luninih žarkov, ki padajo ponoči na skoraj razdrto streho.* .Tiho, starina, navaditi se hočem kolikor možno na vaš pesimizem,* je rekel Bill prepadeno. „Res, da sem sicer tden nsiznamenitejših safe-crackerjev, ampak v mojem sedanjem položaju bi me kmalu požrli moskiti, ako mi odtegnete vašo blagoslovljeno roko.* ,No, dobro tedaj, pridite in spremljajte me. Kakor hitro bode avenue živahnejša, ostanite za menoj in počakajte, da pridem iz trgovine z dragulji.* Po tem važnem pogovoru sta stopila moža n sence podrtije ter korakala po-fasi preko prerije, najprej« po začrtani cesti in potem navzdol proti središču mesta. Na od slepečih solnčnih žarkov obsut« ooti sta se risali gugajoči senci se okoristovati s njihovimi izkustvi. Da je vse to silne važnosti ni treba še posebej omenjati, V ta namen bo sklican za čas ljubljanskega velesejma v dneh od 16.—18. avgusta I. kongres jugoslo-venskih trgovskih visokošolcev. Natančnejši program kongresa bo Se pravočasno objavljen. Vse informacije glede kongresa daje: Komite za I. kongres trg. visokošolcev (Janko Popovič, stud. rer. com.) Ljubljana, Bleiweisova c. 32. Trgovski visokošolci, ki so si svesti svoje naloge, bodo napravili vse, da bo rezultat kongresa čim popolnejši ne samo za njih same, ampak tudi za ves jugoslovenski trgovski svet, na katerega se obračajo s prošnjo, da jih v vseh ozirih in tudi gmotno podpre. Notranja in zunanja politika. * Shodi ministra g. dr. Kukovca. Kakor smo izvedeli, pride minister g. dr. Kukovec dne 30. julija v Maribor, kjer bo na velikem shodu demokratske stranke poročal o ustavi. Drugi dan bo govoril na shodih v Ptuju in Ormožu. Prihod g, ministra in njegov govor o ustavi bo važen dogodek v našem krajevnem političnem življenju, zato smo prepričani, da bo ta vest vzbudila splošno pozornost. * Češki novinarji. Češki novinarji, ki se zavedajo velikanskega pomena, ki ga ima novinarsko delo za javno življenje, so priredili v dneh od 1. do 10. julija skupen izlet v češke industrijske kraje: na tješinsko ozemlje, v Moravsko Ostravo in drugam. Na tem izletu so spoznali sredstva in intenzivnost industrijskega dela. Danes, ko stopa na vodilno mesto socialnega življenja genij industrije, je spoznavanje industrijskega dela važno osobito za javne in kulturne delavce. V nasprotju z konzervativno agrikulturo, ki je do novejšega časa obvladala razvoj evropskega človeštva, povzroča silen korak industrije prevrate in globoke reforme v ustroju družbe in njenih organizacij. Kako drugače. pač piše novinar, ako ima priliko spoznati to gibalno silo naše dobe. Omenjamo izlet, ki so ga napravili češki novinarji s pomočjo vlade in javnosti, ker na m ta primer nazorno pokazuje, da v deželah z razvito kulturo dobivajo novinarji vse pripomočke, ki so jim potrebni za resno in smotreno delo. Eden izmed prvih pripomočkov je spoznavanje lastne države in njenega efektivnega bogatstva. Tudi pri nas bi mnogi pisali lepše in temeljitejši o naši državi, če bi lahko spoznali njene posebnosti. Minister za ptosveto je izposloval najrazličnejše ugodnosti za učiteljstvo, ki hoče spoznavati našo domovino. To je pravilno. A ni pravilno, da so ministri pozabili na novinarje, ki ustvarjajo širokim množicam pojme o državi, o domovini itd. — obeh potnikov jasno in ostro in sta razvijali novo stran na teh popolnoma različnih postavah. Senca žalostnega Jima je bila seveda onega človeka »prve vrste*, nikak vrezek, nikaka pleta na radi visokega staleža solnca le malo stisnjene postave; bila je senca dandija fasijona* blega dviga Newyorka ali Bostona. Ona Billa, močno raztrganega, se pa ni zdela senca modernega človeka, temveč je spominjala na monstrum, na bajeslovnega polčloveka — in ako bi kak špekulacijski fotograf slikal to čudno silhueto, bi bili kolumbijski profesorji gotovo enoglasnega mnenja, da je to odtis mnogo-iska-nega »Missinglink*, manjkajočega Člena med opico in človekom, kar bi pomenilo pač nezaslišan triumf znanosti, V največjo srečo znanosti ni bilo v bližini nikakega fotografa in potnika se nista menila za svoji senci. Jim je premišljal svoj napadalni načrt in Bill, v svoji brezskrbni potepuški nsravi, je žvižgal predse pesmico, ki je hvalila dobra jedila »Old Virginiy’o*. Ko so pričele obrobljati avenue prve lesene stavbe, je Bill zaostal in Jim Humprey je stopal naprej sam, Kmalu je bil v sredini mesta, med visokimi, deloma lesenimi In kame-nitimi hišami, krasno olepšanimi Izložbami, gorostasnimi napisnimi deskami, zvitimi telefonskimi drogi in delavno drvečimi ljudskimi masami, splošnimi znaki amerikanskih mest. V zunaniosti Jima * Spor z Bolgarijo. Včeraj smo objavili po »Riječi* izjavo bolgarskegs poslanika v Beogradu g. Todorova. Kakor javljajo iz Pariza, je konferenca veleposlanikov razpravljala o pritožbi naše kraljevine glede vznemirljivih pojavov v političnem življenju Bolgarije in ugotovila, da je bila ta pritožba upravičena. O tem pravi pariško poročilo beograjske „Politike‘: Konferenca ugotavlja, da so pritožbe kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev o kršitvi določb glede vojske upravičene. Poročilo zavezniške vojne misije v Sofiji potrjuje, da je bolgarsko efektivno stanje in vojni materljal mnogo večje, kakor bi smelo biti, ter da je Bolgarija pri-krivila pravo stanje vojske. Konferenca je odločila, da se podvzaraejo vse mere za razoroženje Bolgarije. Pri tej priliki je izjavil angleški veleposlanik, da je bolgarska vlada preveč tolerantna na-pram intrigam v macedonskem vprašanju. Obstoja sum, da sp inspiratorji teh intrig v zvezi z angorsko vlado. Izjavil Je, da |e angleški poslanik v Sofiji dobil nalog, da intervenira pri bolgarski vladi ter je pozval zaveznike, da se pridružijo temu koraku angleške vlade. * Pravi namen avtonomije. Profesor madžarske pravne fakultete v Bratislavi Bela Tuka je izdelal na po2»v l’udovcev (slovaške klerikalne stranke) načrt slovaške avtonomije. Vodilna ideja v tem uatavnem načrtu je popoln« ločitev Slovakov od Cehov. »Slovenski denik* dobro pravi, da ravno isti Bela Tuka pred prevratom sploh ni priznaval slovaškega naroda in njegove pravice do avtonomije. Sedaj, ko je slovaški narod s pomočjo čeških legijonarjev in politikov dosegel svoje osvobojenje, pa dela madžarski profesor za avtonomijo Slovaške v obliki popolne ločitve od Cehov. Kakor vidimo, so vse slovanske .avtonomije* v svolem jedru enake: premalo državotvornosti, preveč suženjskega duha. , i * Tudi Dunaj goji iredento. »Nar. Listy“ poročajo iz Dunaja, da obstoja tam že del j časa društvo »Deutsche Vereins-kanzlei*, ki ima na zunaj in nasproti uradom čisto nedolžne namene, v resnici je pa njegov glavni smoter iredentistično delovanje v sosednih državah. Zlasti je obrnjena njegova os proti češkoslovaški republiki. Zelo verjetno je, da ima to društvo tajne stike tudi z nemškimi koloniiami v Jugoslaviji. * Zarota v Carigradu. V Carigradu so odkrili kemalistično-boljševiško za roto, ki je nameravala povzročiti državni puč. Vstaja bi se imela pričeti sodobno s prodiranjem kemalističnih čet na Ca rigrad. Trdi se, da je imela zarota v raznih bankah svoie predale;v teh predalih so shranjevali razstrelivo, s katerim bi v ugodnem trentku spustili banke v zrak. V carigrajskem pristanišču se je naha|al turški parnik, na katerem so imeli znatne množine municije. Areti se je tu nenadoma izvršila sorememba — kaj pa je bilo ? 1 No, seddj ni bil nikak rowdy več, nosil se je kot dovršen gentleman. Ah I Koliko spreminja mimika, obrazni izraz in vso zunanjost Človeka I Jim se je smehljal in ta njegov smehljaj je bil droben in dostojanstven. Izvlekel je iz žena snežnobel robec in si brisal poten obraz. Korak mu je bil hiter In vendar umerjen, kot oni moža, ki se dobro zaveda svojega dostojanstva. Tako je stopil v neko veliko draguljarno, ki je nosila nad vhodom zlat napis »Silberstein in sin*. Malomarno je slopi! k eni s steklenimi pokrovi opremljenih izložbenih mizic in ogledoval vsebino. Tujcu se je približal šef sam, majhen sivolas gospod z dobrosrčnimi nemškimi očmi ter ogledoval celo postavo. »Zelo nobel,* je mrmral. »Indeet quite fashionable,* vendar pa se mi ne dopa-deš. Toraj pozor! S tem je poklical klerka — samo za opazovanje kupcev, to je splošen ukrep v vseh ameriških trgovinah zlata in stopil k tujcu. / »Poklon, moj gospod, kaj vam smem predložiti ?“ Jim je odvrnit pogled od Izložbe* »O, iščem briljantni prstan. Nekaj posebnega — you kuowI“ »Smem vprašati, kako visoko?" *We" —- s«x Detsto dolarjev W .Lepo, tu imate dvanajst r Vl -r- najboljše na trgu te sezone izmed njih je vreden Imenovano »v ti Medtem ko je Jim opazova* R in jih gibal semtertja, da op dijamentov, sta ga zasledi.31® po Silberstein in klerk z nezauplilV. gledom. Končno si je poiskal g°st j* — umotvor zlatarske umetnosti, j^i pa hotel Izvleči denarnico, se ie se^ ustrašil: zgubil jo je — ak se je spomnil, da jo je pozabil v ‘ ^ Ako bi hotel mr. Silberstein prstan do popoldneve?! Se 1 t pfi gotovo, seveda, most assuradiy x c it izrečenim veseljem. Uljudni ^ ic Ji< neh*l s frazami, medtem ko se J flSi' sklonil še enkrat nad izložbo >n ^ imenovani prstan. Pri tem se s( dogodila mala nesreča, najbrž® |j naslomll pretrdo na steklo, n se je zdrobila v sredini in črep J pa'd!e v omaro. Mr. Sllberst«1^ . P pravil resen, bojažtljen obra« Humprey se je smehljal v ePds »Oprostite*, je rekel »kako *cnl , nerodan*. . gUb«', .Zelo mi je žal radi va»e ' gg^D' je odgovoril juvelir, .kajti pokr0 petinpol dolarjev. *• nrext\tA .Dovršeno se žal ne da $P55L„|U>j Ko se vrnem, vam škodo rsd iDslje ranih Je bilo 357 oseb, med temi je bilo 180 Turkov in tudi več žensk. Zanimivosti. Iz Carigrada. Nacionalistične četa se, kakor poročajo listi, bližajo Carigradu, čegar prebivalci stradajo in — plešejo. Glad in draginja sta neznosna, kabaret, kino in druga zabavišča pa e<* prenapolnjena. Vsaka zakotna ka\Tai*iia in vsak najpreprostejši restavrant ja ob enem kabaret, umetniki teh kabare« tov so navadno vojaki Wranglove. armade, Splošno je v Carigradu veliko Rusov, ki-se na vse mogoče načine preživljajo. Prodajajo hlače, snažijo čevlje, pometajo ceste, uče plavati, rasna* Sajo časopise, ter so celo jockeyi i# dimnikarji. Večinoma so brez stanovanja ter prenočujejo po vežah, na pofe>-pališČih in v čolnih. Rusi v Carigradu niso dobrodošli gostje. Posebno delavstvo jih sovraži, ker z Rusi, ki jih ^n‘ gleži in Francozi podpirajo, ne konkurirati, Rusi so spravili dpo^® mezde tako nizko, da si domačin ? ^ mi niti kruha ne more kupiti. obed stane v predmestu restavracije ^ turški liri (približno ISO paših_kJW' ruski begunci pa delajo za 30 pia^J^ (približno 2S kron). Vsled tega je J sumljivo, da 75 odstotkov prebival51' gladu j e. Carigrad nima nobeneto'’^ niške industrije, pač pa zelo živ-trgovino. Trgovci delajo s 3—4^0 od*-j kakor se jim pač posreči svojo žrt«v . akubiti. Železniški promet je S popolnoma ustavljen, Obratuje saHWp par lokalnih vlakov in orient-eksPrV Zelo živahen pa je parobrodni Pristanišče jo vedno prenapolnjen0 mnogokrat morajo ladjo pomele dn® čakati, da. odložijo svoj tovo1’- T.^„u, mestu skrbi angleška, francoska. * jenska in turška policija. Vsled & strogosti — najmanjša tatvina se * nuje s 15 letno ječo, vlada'v v cejšnja varnost. Kdor dobavlja tvew. listom m uničijo, ga zadene smrtna * ze». Grozna je razlika med el ega®® ^ in stradajočimi deli mesta. Tu polkih šampanjec, tu se živi in po najnovejši pariški modi, tu narji in bogatini, tain pa gladu tt1*1 joče siromašno ljudstvo. Dnevna kronika. Maribor- ^ i — Romarji in Sokoli. Vfco*** ‘ lca klerikalne demagogije 3e »Stražim članek »Romarji ^ ali dvojna mera«. Na pr. roi»aJj1 dobili znižane vožnje na božja P0** .j„( koli »o so vozili za eno četrtino 0 v Osijek. Kdo so romarji1? To i6 ^0j\ stvo. (Heureka, imamo defini0^. ^ ma »ljudstvo«). Kdo so Sokoli* p. •r^inah in pod vodstvom najboljših učiteljev in vzgojiteljev se 3e mladina razkropila na razne strani na SIovašk0- Mladin S5..f?T-S -U'ejena 1)0 enotnem IaVaZ"3eM 10 Senično ™ ^želi, ampak tudi Sb SL -x uI0”aln° slran' V Počitniš-iSC£ UZlva naravne lepote ir doifn^-^Th dl'užabnih razre svetnika 0;1CV’ • hčerko ministrskega se iffra hčerka priprostega viatarja; osobito pomembna se- pražkega njesolci raznih čeških »n™ Na 5aznih SešMi zavodov, znava liiJ1? ^^^a mladina nam go Ir • ^eTL;1'0 na deželi a obe- Za zdrav epi ^i^o in moralno. Skrb fovoinp .narascaj jo resna naloga naše genoS!-:rrPane in nravno osi^ljene ljudmi sai V0«. Interesenti neka pošalju pismene ponudbe biljogovane sa 2 dinara ili neka stave ustmene ponudbe. Ponudba franko vagon Ljubljansko intendantsko slagali-šte, koje ima željezničke tračnice ili franko vagon koja druga železnička stanica sa vojnim tovornim listom. — Kaucija 10 odst. Uslovi kod podpisate Komande. Komanda Dravske divizijske oblasti. Tržne cene v Maribort dne 15. Julija 192!. 1. Meso: Goveje meso 126*— , II. 24'—, biki, krave, telice 22-—, sveži jezik 24—25, vampi S1—, pljuča 10*—, obisti 24-—, gobec 10-—, parkiji 81—, vime 10’—, loj 12—20, te lečje meso I 21*—, II 66’—, pljuča 18"—, prašičje meso 32'—, pljuča 12—14, jetra 14—16, obisti 16—20, glava 24‘—, parklji 8—10, slanina sveža 42—48, prekajena 50—56, mast 46, pre kajeno svinjsko meso 46—52, prekajena svinjska glava 20'—, prekajen svinjski jezik 46'—, konjsko meso 114-—, II 10-—. 2. Klobase: Gnjalna C4-—, debrecinske 44-—, brunšviške 40'—, pariške 40*—, posebne 40—, safalade In hrenovke 38—40, kranjske prekajene (komad) !K0, mesni sir 40-—, poljske salame 48*—, mortadella 100'—, salame I ogr. 160'—, li 150-—. 3. Perutnina: Piščanec majhen 30-—, večji 50'—, kokoš 5'J—(10, raca 60'—, gos 120—160. 4. Divjačina: Zajec domač 30—50, divji —, srna —*—. 5. Ribe: Krapi 20—25. belice 12-—. ščuke 25—30, raki (komad) 1—2, slaniki 6—7. 6. Mleko itd.: Surovo maslo 72—80, čajno maslo —, maslo 80'—, mleko liter 5—6, jajca komad 2'40—3, sir polemendolski 96—100, parmesan 220-—, groyski 70-—, tilziter 100—, trapistni 56—70 sirček kg 10—14. 7. Pijača: Vino staro 36 do 48, vino novo 28—40, pivo 13—14, žganje 80*—. — 8. Sadje: Češnje (liter) 6—7, (kg) 10—11, hruSke (kg) 12—16, gobe (kupček) 2*-j-, borovnice (liter) 3—4, češplje suhe (kg) 16—18, lisičke (kupček) 1*—, marelice (kg) 24-—, pomaranče (kmd.) 3—6, limone 2—4. 9. Špecerijsko blago: Riž 18—32, kava 104-—, II 56'—, kava pražena I 136 —, II 66■—, sol 7-60, poper cel 80'—, poper mlet , paDrika 80—100, testenine 24—26, navadni kis 4—6, vinski kis 81—, namizno olje 48—56, bučno olje 44 - 48, kvas 50*—, sladkor 44 do 46, špirit (lit.) 30’—. 10. Žito: Pšenica U—, rž 9-—, ječmen 7-—, oves 5—6, proso uve 9'—> koruza 6-—, ajda 8-—, fižol navadni 5-—, luki, ce ne /.e na oni visim, ki sta 30 {ižol jreinjar 6-—, leča 9—12, mak 20-32, UBfih tirai. na vsm nr, *,vl10nin 11. Mlevskl izdelki: Pšenična moka Ma8a oznanila. Gospodična, vešča slovenščine in nemščine, ki zna knjigovodstvo, strojepis in stenografijo. se iSče za takojšnji nastop. Tavčar, Kopališka ul. St. 11. 1005 3—2 Zmožen vodja za parno žago s polnojarmenikom, ki je izurjen v rezanju in r manipulaciji z lesom, vešč slovenščine in nemščine, se išče za takojšnji nastop. Tavčar, Kopališka, ul, 11. 1006 3—2 Enonadstropna vila z sadnim in zelenjadnim vrtom, tik železniške postaje se takoj po ugodni ceni proda. Naslov v upravi. 999 6—3 Proda se več lesenih zabojev. Marib. tiskarna d d. * Dijak višjega razreda s posebno lepo pisavo se sprejme takoj za dobo 7—14 dni, Plača dobra. Ponudbe na upravo „Tabora“. Dobroldoča zlata damska ura se ceno proda. Naslov v upravi lista. Pozor! Reklamna ponudba! 20 dni! Pozor) 1014 3-1 Velja samo Kadi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu pošiljatelju tega iz časopisa ureianega oglasa eno krasno remontoir-uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez navijanja ter s triletno pismeno garancijo, *» reklamno ceno 40 mesto 05 dinarjev. Denar se vpošlje franko naprej v priporočenem pismu. Uro se pošlje takoj priporočeno. Povzetne poSiljatve le tedaj, če se pošlje 10 din. naprej. SkladišCe ur Gjuro Pollak, Zagreb, Tkalčeva uiicaž? na akord večje partije se ižče v Zagrebu. Stanovanja zasigu-rana. Vpraša se pri Savezu gradjevnih poduzetnika u Zagrebu, Haulikova ul. for. 2. 1010 5-2 Za pivopivce priporočam najbolji pikantni Liptavski sir Laseus paliiSte® Železno psfeilloii TapeMško pohiSiog dobro in po ceni v zalogi pohištva ’ Karol Prels, MartDor 217 10-ft Slomškov trg 6. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! •''i i <*) e&Asa ® * Okrajni zastop v Mariboru razpisuje okrajne ceste II. razreda Mal n a-Velka (obCin Ploderšnica) v dolžini 3-3 km. . g4 Gradba se mora izvršiti točno po načrtih, ki interesentom med 8. in 12. uro dopoldan v uraan prostorih okrajnega zastopa. Koroška cesta-® . vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi g ® . izvršitve gradbe in kakovosti rnaterijala, po katerih **, 1 se točno sestavi cela ponudba, V obče so obvezni za deloprejemnika vsi spl® in posamezni pogoji za oddajo javnih del. . j0 Ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje 1. septembra 1921. .. _§iiB| kg a K 28'— kg a K 241— Pri večjem odjemu ceneje! V./Hmelak, Maribor Slomškov trg 6. 1000 imeli prej, pa vsaj pri življenju. Naši lesni industriji pa bi nudila cenejši in hitrejši izvoz, od česar bi imela sama najvočje koristi. »Ponižna« želja Italije, da ekonomsko podjarmi našo drža- lo_iJ7 a,UOUii y°, se ji pa itak ne bo nikoli izpolnila j Krma: Seno TH IO 701TA7/M1 lca’Sl hleva, sadovnjaka, travnika in njive, DOpissnih v * j, cenilnem zapisniku A VI 269/21-5, — toda breL K tiklin in premičnin, — za cenilno vrednost 1&9“ -ki se ustanovi kot izklicna cena; pod to ‘-4'10 posestvo ne proda. Vsak ponudnik mora pred pričetkom položiti v roke sodnega komisarja vadij 2-0°J a v gotovini ali vložnih knjižicah varnega domaCeg hranilnega zavoda. 1 ^ Dražbeni pogoji in sodni cenilni z^PisnlLi< katastralnimi in zemljiškoknjižnimi podatki so v U>\, nih urah na vpogled v pisarili sodnega koinissrj® j| Josipa Barle, notarja v Miriboru, Aleksandrova ces št ’1 dražb« 14. Na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo hove pravice nedotaknjene. V Mariboru, dne 15. Julija 1921. Notar dr. Josip Barle, kot sodui nji' Raunafelja . . . j—— ——iišče lesna industrijska družba „SAVA“ v Ljubija111' LjUdSKa knjižnica Zahteva se strokovno in komercijelno izobrazb® I 9.1 ■■■ Narodni dom, i. nadstr. posluje ob nedeljah od V2]0.—V211. ure in ob četrtkih od 7,19.—72Ž0. ure Glavni urednik: Ra d Ivo J Rehar. Odgovorni urednik:Fran Voglar. i-astniir io izda'ateM: „Konzo»xll Tabor*, Tiska v lesni stroki in znanje ita3ijanskega Jezika^ P° nudbe z navedbo dosedanje prakse in za^^^ev^0', do 5. avgusta na ALOMA COIVIPANV d. z o. LJUBLJANA, Kongresni trg 3. Mariborsk? tiskarna d. d. . . ~ t i n c ti h li l Bf S': 6t lil 'A. bi ti!; S>T) St| Ur l-a 3a; ■V I ^a- p0i Sn Ust Hi So Tod K&v Sttj flel; ,xeli da, ■a-ki Men ka ( | i: *Uon teles f»ln( °l>o: Jfik, ji'žai ?° dc tUv> * JOr j f^k° i s li,>c t !%> S.. lje in