Lisí 24 m v 1 ecaj LIV. f obrtniške i Izhajajo vsak petek tçr stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 12. junija 1896. • vatski stariši « : « » r% u Politiški oddelek. so Hrvatje in Slovenci na Reki. prisiljeni pošiljati otroke svoje v italijanske ali pa madjarske šole, ker slovanskih ni. Če se pri tacih razmerah raznaroduje, se ni čuditi. Ko bi Slovenci tako malomarno gledali na razmere v Gorici in Trstu, v teh dveh mestih kmalu ne bilo Slovenca. Nedavno neki hrvatski list prinesel dopis z Položaj Slovencev v Trstu in Gorici gotovo ni ugodnejši, Reke, v katerem pravi, da Slovenci na Reki dajo največ kot je položaj Hrvatov na Reki. Slovenci so si pa osno-gradiva za poitalijančevanje. Slovenci žive na Reki največ vali v teh dveh mestih svoji šoli, da si pripadajo tudi v nižjih slojih, in se malo zavedajo narodnosti svoje, revnejšim slojem prebivalstva. Drugi Slovenci pa ne ako se oženijo, so pa njih otroci, največji nasprotniki morejo toliko storiti za svoje brate v Primorju, kakor Slovanov. Sodba zagrebškega lista ni povse krivična. Tudi bi lahko Hrvatje za svoje rojake na Reki, ker je sloven- se ne godi tako na Reki, temveč tudi v Girici in Trstu so često otroci slovenskih starišev najzagrizenejši Italijani. Če se pa na Reki to gcdi v večjem številu, pa stvo na Štajerskem in Koroškem tudi v hudem boju za ostanek. Na Reki je po zadnjem Ijudskem popisovanju, ki ni krivda Slovencev, temveč Hrvatov samih. Reški Hr- se nikakor ni popolnoma nepristranski vršilo, blizu po- vatje niso nič zavednejši kakor Slovenci, v Zagrebu se lovica Hrvatov, v resnici jih je pa mnogo več. Mej temi pa voditelji raznih hrvatskih strank mej sabo prepirajo Hrvati je pa še več premožnih ljudij. Hrvatom na Hr-zaradi vodstva, za reške razmere se pa niti ne zmenijo. vatskem se pa tudi ni bati za obstanek Tako Reka prihaja vedno bolj v italijanske in madjarske m lahko mnogo storili za hrvatstvo na Reki. Će bi se reški Hr- roke, ne da bi se Hrvatje za to dosti změnili. Najprej vatje jeli zavedati svoje narodnosti, bi malo časa v mestu so Madjari spravili z Reke hrvatsko politično oblast, neomejeno gospodarili Italijani in Madjari. Pri odločnem veliko županijo, v Ogulin, sodišče pomadjarili, hrvatsko delu je celo mogoče da dobili mestni zastop v svoje gimnazijo přenesli na Sušak in snujejo ondu mađ arske šole. roke. Ko se namreč začeli Hrvatje zavedati v tem a Hrvatje pa vse to lepo mirno gledajo. Če vladna mestu, bi se namreč hitro pokazalo, da jih je mnogo stranka molči, se ne čudimo, a bolj se čudimo, da tudi več, nego jih navaja vladna štatistika. Seveda rok križem opozicija ničesa ne stori. Da se razmere na Hrvatskem držati ne gre in le kričati o hrvaški Reki, temveč delati tako neugodno razvijaj o 7 ni kriva vladna stranka, je treba. Najprva stvar mora biti, da se osnuje na Reki temveč tudi opozicija. Da celo lahko rečemo, da je opozi- hrvatska ljudska šola. Ta stvar je večje važnosti, nego cija o pravem času si znala pridobiti si veljavo, bi se prepir, naj bode li Folnegović ali Frank vodja hrvatski vladna stranka ne bila tako daleč v madjarski tabor stranki prava. upala. Hrvatska opozicija se je pa vse premalo brigala za aktuelne stvari, temveč je čas tratila z osebnimi pre- njem velicih političnih vprašanj Hrvatje potratijo preveč časa in močij z razpravlja- na to pa premalo a piri in državnopravnimi vprašanj i in semtertja priredila kak škandal v saboru. mislijo i kako ohranijo svoj narod čvrst v obmejnih krajih tem » ko so se opozicijske stranke mej seboj S tem, da dokažejo hrvatski opozicijski politiki, da Reka po državnem pravu mora biti hrvatska, ni prav nič pri- ravsale in kavsale zaradi raznih državnopravnih vpra- dobljenega. Za taka teoretična dokazovanja se nikdo nič šanj i ki niso za sedanji čas posebne važnosti, pa ne briga, najmanj pa Madjari. Ko bi se pa na Reki hr hrvatski sovražnik se utrjeval. Mari ni čudno, da na vatstvo zares okrepilo in začela borba proti madjarstvu Reki ni niti jedne hrvatske šole. Slovenski in hr- in italijanstvu pa kmalu začel se poštevati reški 232 hrvatski značaj. Tudi hrvatska vladna stranka in hrvatska vlada sama bi ne mogli kar prezirati reškega hrvatstva, ko bi videli, da se res razvija in bori za svoje pravice. Razvoj hrvatstva na Reki je uplival na vse hrvatsko Primorje, koder se že povsod zgublja narodna zavest. V Primorju pa ne gre le za hrvatske narodne, temveč tudi za gmotne koristi. Naj Madjari dobe v roke hrvatsko Primorje, bodo dobili tudi vso trgovino v teh krajih in to bode čutila vsa Hrvatska. Madjari v hrvatskem Primorju počasi delujejo, a gotovo, Hrvatje pa vse apatično gledajo, kot bi jih nič ne brigalo. Skrajni čas je, da se Hrvatje vzbude, in osnujejo kako društvo, ki bode imelo namen osnovati hrvatsko šolo na Reki. Za gmoten vspeh se jim ni bati. Razmere na Reki se bodo kmalu bistveno premenile, Madjari se niso trdno še ondu ukoreninili. Ljudstvo ne mara žanje, italijanski element, ki je na vse strani obdan od Hrvatov pa tudi ni tako močen, kakor se misli. Le delati je treba. Če se bode stvar za- nemarjala, pa utegne naposled zares biti Reka za Hrvatsko izgubljena, pa ne toliko po madjarski nasilnosti, kakor po hrvaški malomarnosti. Reško vprašanje je pač točka, v kateri lahko vse hrvatske opozicijske stranke vzajemno delujejo. Seveda se njih delovanje ne sme ome-jiti na kake razprave po listih in govorih v saboru o hrvatstvu Reke, temveč delati je treba za povzdigo hrvatstva v Reki sami. Vse državnopravne pravice nič ne pomagajo, ako se prebivalstvo samo ne zaveda. Če se Reka popolnoma pomadjari, oziroma poitalijanči je za Hrvate izgubljena, naj znajo še tako korenito dokazati svoje pravice do nje. Politični pregled. Državni zbor ima o petek in soboto svoji zadnji seji. V teh dveh sejah ima dovoiiti, da se za izvoz avstrijskega sladorja povišajo premije od petih na devet milijonov goldinarjev, Od meterskega centa sladorja, ki se izvozi iz Avstrije se placa 1 gld. tiO kr. oziroma 2 gld. 30 kr. premije. S tem se hoče povzdigniti izvoz avstrijske sladorne industrije. Zakon pa do-lcča. da ta premija ne sme znašati Čez pet milijonov goldi-naijev na leto Če znaša vec, morejo ta znesek plaćati sla-dorni tovarnarji sami. Lani se je izvozilo toliko sladorj", da so premije plaćali devet milijonov goldinarjev. Stiri milijone so plačali tovarnarji sami. Sedaj pa hočejo, da se najvišji znesek premij določi na devet milijonov. Vlada je tudi za to. Borba bode v državnem zboru huda, ker mnogi poslanci ne bodo marali, da se zopet da štiri milijone bogatim sladornim tovarnarjem. Službeno pragmatiko za državne uradnike je vlada predložila državnemu zboru Podobna je pa prav le kazenskemu zakonu. V vseh paragrafih navaja samo, kake dolžnosti imajo uradniki in kako se bodo kaznovali, ako jih ne bodo spolno-vali. O kacih pravic državnih uradnikov ni nobenega govora. Uradnik se bode smel postaviti tudi v nižji razred, ali se mu bode smelo za 30 % plaćo ponižati, poslali ga bodo v pokoj, kadar ga bodo hoteli in mu tudi odměřili nižjo po-kojnino kakor bi mu po letih šla, ako morda se ne bode tako vedel, da bi délai Čast svojemu stanu. Velike pravice bi imeli uradni predstojniki. Lahko bodo uradnika kaznovali kar s 100 gld. globe, ne da bi bilo treba kakšne posebne preiskave. Prepričani smo, da ta načrt nikdar zakon ne postane. Zanj ne more glasovati noben poslanec, komur je še kaj na držav-ljanski svobodi. Vnanja politika v delegaciji. — Kakor je že navada, je tudi letos razlagal nrnister vnanjih stvarij vnanjo politiko v proraounskem odseku avstrijske delegacije. V torek je bil razgovor o tej stvari Največ je minister govoril o do-godkih v TurČiji, ki so bili jako resni. Glede dogodkov v Armeniji se je že bilo bati, da pride do evropske vojne. Naposled so se vlasti tako sporazuinele, da so lepo se umaknile in stvar na miru pustile. Z reformami seveda ni bilo nič v Armeniji. V Makedoniji je bil položaj že nevařen. Da niso velevlasti prisilile Bolgarije, da je mirovala, bilo bi prišlo do velicih zmešnjav. V Carigradu so mislile velevlasti že delati red, a se je uprla Rusija temu. češ, to bi nasprotovalo bero-linski pogodbi Posebno je minister naglašal, da Avstrija želi, di se obrani Turčija. Svoje posesti po Balkanu Avstrija ne misli razširjati. Potem je minister seveda naglašal dobre odno-šaje z vseini vlastmi. Posebno trodržavna zveza je trdnejša, kot je bila kedaj. Alleance israelite universelle v Parizu. — Državni poslanec profesor Schlessinger izustil je v dunajském parlamentu dne 14. decern. 1894. kaj znamenit govor o Židih in njih stremljenji. Med drugim navedel je 22 zapovelij Židov-skega vesoljnega društva v Parizu Tu jih podaj amo svojim čitateljem: 1. Društvo ni ne francosko, ne nemško, ono je židovsko. 2. Moderna ljudstva so porazdeljena v narode, samo mi nirnamo someščanov, temveč samo verske zadruge. 3 Žid ne bode prej prijatelj kristijanom in mohamedancem, dokler ne bode sijala judovska vera kakor edina vera — razuma. 4 Razkropljeni med vse narode, ostanemo mi najprej Židje. 5 Naša narodnost je vera naših očakov — mi ne poznamo druge narodnosti. 6. Mi stanujemo v tujih deželah in mi se ne moremo brigati za vedno menjajoče se interese teh narodov, dokler so naši moralni in materijalni dobički v nevarnosti. 7 Židovska vera mora enkrat prevladati vesoljni svet. 8. Židje! smatrajte se za ude izvoljenega ljudstva: 9. Ako ve-rujete, da je vera vaših pradedov edini patrijotizem. 10. Ako verujete, da ste izven narodov eno samo ljudstvo. 11. Ako verujete, da židovstvo reprezentira edino versko in politično resnico 12. Ako to verujete, pridite, poslušajte nas! 13. Delo je veliko in sveto, vspeh gotov. 14 Katolicizem je naš tisoČletni sovrag, njemu moramo razbiti glavo. 15. Vsak dan se bolj in bolj razširja mreža, ki jo pletejo ž dje po vesoljnem svetu. 16. Pride dan, ko bole Jeruzalem hiša skupnih narodov. 17. Ko židovsko zaglavje monoteizma poplavi meje naj-skrajniših potov zemlje. 18. Uporabljajmo vsakoršne okolščine. 19. Naša moč je velika (denar) učimo se dobro uporabljati isto. 20 Kaj se hočemo bati — ni daieč — ko bode boga-stvo vsega sveta v naših rokah. 21 Mi napredujemo z orja-škimi koraki. 22 Novo mesijansko kraljestvo. novi Jeruzalem mora priti na mesto cesarjev in papežev. — Javno to društvo ni, zato mi tudi ne vemo, če ima res taka pravila ali ne. Mi smo le navedli, kar je prof. Schlessinger povedal. Po-menljivo je vsekako, da društvo prikriva svoje namene. Italija. — Ministerski predsednik Rudini ima neznatno večino v poslanski zbornici. To se je pokazalo v edni minolih sej. Razpravljalo se je o gospodarstvu prejšnjega Crispijevega ministerstva. Rudini je seveda zagovarjal svojega prednika Crispija, o katerem je pa dokazano, da je sleparil z dižavnim denarjem Pri glasovanju o vladnem predlogu. da naj se preide o stvari na dnevni red, je dobil ta predlog le 118 glasov, proti 115 glasom; 16 poslancev ni glasovalo. Tri glasove većine ima torej Rudini v poslanski zbornici. S to večino pač ne bo dolgo mogel shajati. Italijani v Afriki. — Kralj Menelik ne izpusti zastonj italijanskih vjetnikov, dasi so laški listi vse vprek pisali, da se je dosegel z Abesinci popolen mir in da ti niso zahtevali nobene odškodnine. To ni bilo verojetno in dějstva w 233 drugač govore To delà seveda Italiji pregla Menelik ne izpusti vjetnikov brez odkupni Papež XIII videc ita lijansko ljudstvo v stiski, uporabil je svoj^ vpliv pri kralju Meneliku za prost odhod laškili ujetnikov. Čuj e se, da koraki papeževi ne bodo zastonj Framazonski državniki laški se sicer nad tem jeze, a ljudstvo laško bo gotovo hvaležno, če se bodo po zavetnem ozemlju. In uprav v popolnem odstranjenju raznih neprijednostij v zimskem času na Krasu tiči velika prednost rečene najkrajše zveze Gorice z Ljubljano. — Ker to misel skrbno goje oni krogi, ki so spravili v življenje načrt vrhniške železnice, treba njega sinovi povrnili domov Se sed po preteku ma- bode, da tudi od goriške strani storirao svojo dolž- lone 3 mesecev so prišli do fcga, da so jeli pokopavati padle nos^ Z združenimi močmi morda vendarle dosežemo vojake na bojišču pri Adui Kake azmere morajo vladati pri Italijanih v Afriki, karakterizuje najbolj ta okolnost Kreta Nemiri na Kreti trajajo dalje. Mohamedanei tako zelo ugodno zvezo obeh glavnih mest Goriške in Kranjske. Na tak način bi dobili iz dveh krajevnih divjaji Kristj da jakov odbor Grški in padajo kristij v njih stanovališčih in jih more železnic jedno glavno progo. beze v samostane in v konzulate. Tuiška se trudi tem pogledu si lahko vzamemo za zgled naše pravila red, a ni zmožná tega. Poslala je mnogo vo- Štajerce. Najprej so pridobili krajevno železnico Celje- a ti stoje navadno na strani vstaš Kršćanski proglasil zjedi a to zjedinjenje Krete z Grško To je pač eč ni kar tako. Treba bi bilo proti Tur čiji z orožjem nastopiti in osvojiti Kreto. Ko bi Grška imela Velenje; ta že vozi par let. Potem pa so napěli vse moči na to, da so dosegli še zvezo Velenje Drauburg na Koroškem. Ko bo dodělán ta kos železnice, bo na svoji strani velevlasti, potem bi se že upala to storiti, jako okrajšana zveza Celja in Celovcem, dočim treba toda velevlasti ne zaupajo prevec Grški, ima pač sama doma zdaj voziti čez Maribor, preslabo uravnane razmere. Pa tudi poguma nima Grška, da bi nastopila proti Turciji. Komaj so velevlasti po svojih za- stopnikih malo ostreje nastopile o tej zadevi Grška baj Ali to še ni vse. Od Drau-burga je že več let krajevna železnica do Wolfsberga v severnem delu Koroške; v enakem času so z vezali že odnehala od svojti namere prisvojiti si Kreto. Grki so pac še Wolfsberg z glavno progo na zgorjem Štajerskem, preslahotni in tudi nimajo denarj za ojsko Vedno kriče, da ki pelje proti Dunaju. Tako torej nastane dolga že imajo po?tati nasledniki tuiškega kraljestva, a kadar pride do lezniška proga od Celja čez Koroško na gornje Šta- tega, da bi Šli na delo, se umaknejo tem da Grška ne bo priskočila kristjanom na Kreti na pomoč, izgubila bo ve- jersko. liko pliv eebno v Makedonij V nekaki čudni luci kažejo Da se grozodejstvom okom delati. zhodu. To ne samo na Kreti, temveč tudi po er so vedno upali na pomoč Grške Vipavska železnico upošteva sama vlada več nego le krajevno železnico. členu II. preloženega načrta se pí pride tem prašanju torej hoče Giška na Kreti red narediti, naj bi jo elevlasti. zakona je sprejeta določba, da vipavska železnica se bi morale pač vse na to ne smatra kot krajevna, marveč kot glavna železnica podpirale vel^vla^ti Tod Kreto, a Turška bi jo zgubila. čiji, ki je od dne do dne bolj zrela, da izgine z ker bi si Grška s tem pridobila a. pa velevlasti prizanašajo Tur- evropskega (Hauptbahn). V poznejšem poročilu o tej železnici pa pravi, da železnica Gorica-Adovščina je prví del prihodnje večje železnice do Postoj ne poz % V V Qt & řtAítiiti & iteteb ití & & řtiíti & îtï jfciife & ttl iti it, řfc ft^tíhft ífc && ffc & ift % « 45 = 4> Obrtnija. S* % y tyty tyty"tyty^ty"ty"tytytyty~tyty~tytyty « Vipavska železnica. Vlada ostaje sicer v tem pogledu še vedno pri stari misli o z vezi Gorice s Postoj no. Ali med tem času je prišla na dnevni red vrhniška železnica, ki se bo tudi gradila: s to železnico je pa zelo premen-jeno naše stališče z ozirom na bodoče podaljšanje vipavske železnice, namreč v tem zmislu, da bo treba napeti vse moči za morebitno železniško zvezo „Soča" prinaša še sledeči članek 0 Vipavski železnici: V merodajnih krogih se razpravlja misel 0 podaljšanju vipavske železnice na Kranjsko in sicer do Vrhnike, od kjer si bo gradila v enakem času kra- Toliko se Taka zveza pri- jevna železnica do Ljubljane, zadela sicer nekaj tehniških težav, nekaj več stroškov, nego kaka druga zveza z južno železnico, ali vse to bi se bogato povračalo v velikih vsestranskih koristih, dovščine z Vrhniko in ne s Postojno. — nam je zdelo potrebno omeniti že zdaj, da bi se nikdo ne prenaglil v ogrevanju za vladino namero, ki se bo dala se premeniti, ako pridemo pred merodajne kroge s temeljito podprtimi prošnjami. katere bi donašala tako okrajšana zveza. Železnica Ljubljana-Vrhnika-Ajdovščina-Gorica bi ne bila neiz- Obrtnijske raznoterosti. Vseruska razstava v Nižjem Novgorodu odpre se dne 9. junija. Zajedno se otvori istega dne svetovnoznani se-menj nižjenovgorodski. Ta razstava je XVI. vseruska razstava. Razstavni prostor je ba 400 sežnjev dolg in 350 sežnj merne koristi le za prizadete kraje, posebno za Ljubljano in Gorico, marveč tudi velikanske važnosti v širok Iz megta do ^^ vodi elektrivQa železQica Ta ^ vojaškem oziru in za splošno železniški promet proti leznica bode velika dobrota obiskovalcem razstave. Na raz-jugu po zimi. Vsako leto se dogaja, da snežni zameti stavnem prostoru samem je zgrajena druga električna želez- za več dnij kar ustavijo ves promet, tovorni promet pa včasih po cei teden izostane. Kolika je pri tem škoda na vse strani, 0 tem se ne da niti približno nica ožjim tirom. bosebno zanimiv bode azijski del razstave. V razstavi bode tudi ribnjak, obsezajoci 1000 kvadratnih sežnjev. Vsega ukupe bode imela razstava 20 odelkov za kmetijstvo, konjerejo, domaće živali, sadjarstvo in vrtnarstvo, rud- govoriti. Nova železniška zveza bi pa odstranila vse njarstvo, lovstvo, narodno umetnost, domačo industrijo, stroje, take neprilike, ker bi se ognila Krasu in bi tekla Sibirijo in trgovino Rusije s Kitajem in Japonsko, centralno t + 234 Azijo in trgovino s Perzijo, vo;aške in mornarske stvari, plovbo četrtim mesecem loči prasičke po spolu, krmi po rekah in po morju, prosveto umetnost, zdravstvene in clo- jih dobro, a vendar ne tako da se debelili. Pitati se vekoljubne naprave in konečno za skrajni ruski sever. Nova električna luč. Hrvat Tesla, sloveci učenec izumitelja Edisona, iznašel je po Tletnem proučevanju električno napravo, ki daje trikrat močnejšo svetlobo, nego dose- prasič ne sme pred sedmim mesecem, če se pa gleda na špeh naj se pa s pitanjem začenja še pozneje. Če je mo goče naj se prasiči krmijo štirikrat, ne le trikrat na dan. danje najboljše elektriške naprave. Grlasom iz Novega Jorka Najbolja krma je krompir, korenje in repa, ki se pa naj došlih poročil se Tesla bavi sedaj s poskusi, kako bi bilo možno prevajati električno silo iz jednega kraja v drugi, ne bilo potrebno v to posebno napeljanih žic. Pravijo, da nadkrililo da Tesla pogodi tudi to, kar bi bilo pravo čudo, vse epohalne iznajde sedanjega veka. , skuhajo. Dodajati se pa mora še kake moke, kadar se prasiči debele, pa rženo, ječmenovo, ajdovo ali turščino zrnje. Soliti prasičem ni dosti treba. Če se prasičem zelo soli, še škodljivo. ili ítuti^tiíti^ îfeâft áfeá&čfc «tuft îfcrfc & íliáfi íti éfe éft A & ríi ífe íí; ífc xfc.'fc .'tut. rift Jtl : ů mi U Kmetijstvo. : £ ' 'lůn s* ty ty ty ty ty ty ty ty ty ty tyty ty ty ty tyty ty ty ty tytytytytytyty^tytytytytyty tyspm Kmetijske raznoterosti. Slabo ravnanje v hlevih s konji. Naravnost neraz- umljivo je, da ljudje, se že leta in leta ukvarjajo s konji, vendar še sedaj ne znajo s to živalijo prav ravnati. Le Umna prasiejereja. Da se prasiejereja izplača, je treba gledati i kak- oglejmo si konjske hleve; ti so večkrat temni ali mračni, ali in soparni prave podzemeljske kleti, nesnažni, prevroči premrzli. Očesne in pljučne bolezni so nasledki takega mu- ! šnega plemena so prasiči. Treba je na to gledati, da se čenja ! Kot prava spaka pa se sme smatrati visoko na steno dobi tako pleme, katerega prasice imajo mnogo praset pritrjeno lestva. Kdor je to iznašel, moral je opazovati žirafo in dobro doje. Najboljša so angleškonemška križna plemena. Splošno naj ima prašič dolg širok hrbet, in prednje noge globoko vraščene. Prasiči dobrega plemena se zrede pri žretju ter jo smatrati za konja Konj v svojem naravnem stanju pobira svojo hrano s tal, ne pa od zgorej z drevja, kakor žirafa ali slon. Pri žretju izza lestve padajo živali ne-številna irobna semena in prah v nosnice in v oči ter pro za pol kilo na dan, slabega plemena pa niti četrt kilo vzročijo bolezni v dihalniku, kakor tudi vnetje oči ter včasih ne. Mrjasec naj ne bode přemočen in se prezgodaj ne sme spuščati, nikakor ne pred desetim mesecem. Svinja naj se ne goni k mrjascu pred devetim mesecem. Za 40 svinj je dosti jeden mrjasec. Prasica tri mesece. tri tedne in tri dni Nekaj časa poprej in nekaj časa pozneje, ko ima mlade » se svinji ne sme dajati kisle krme. Sladko mleko z vodo, ovsena, pšenična ali ržena moka je za take svinje najboljša krma. Treba je velike previdnosti, kadar ima celo slepoto. Kako se muhe in brenclji odženo od tovorne živine. Da se- nadležni mrčes v vrocih dnevih odžene od ži- vine, rabijo nekateri kuhano vodo, v kateri se je kuhalo ore-hovo perje, pelin, vodeni dresel in lopatika ali aloa. tem se namažejo konji in oprega Ako pa tega ni pri rokah, rabi naj se rman. ki raste povsod ob potih Ž njim naj se živina obdrgne. Kdor hoće rabiti v ta namen lopatiko, naj v dveh litrih vode skuha 20 gramov lopatike ter naj s tem namaže konje in opravo. e bi to ne pomagalo, poskusi naj se s karbolnim oljem ali z zmesjo, ima 10 delov petroleja, 10 svinja mlade, izogibati se je vsega, kar bi jo utegnilo delov ribje masti, 10 delov lavorjevega in en del nageljnovega vznemirjati. največ slučajih je najbolje sproti pobrati mladiče, dokler ni vse končano. Potem naj se preišče, koliko sescev ima svinja. Ne sme se pustiti živih več prasičkov, nego je sescev. Če ima prasica dovolj mleka, naj prasičke seso šest ali osem tednov. Za pleme namenjeni prasiči naj se puste pri svinji osem do deset tednov, da so krotkejši. Če se pa zaradi pomankanja mleka ali pa zaradi bolezni prasički morali odstaviti, se jim mora dati kravjega olja. V Ameriki rabijo kmetovalci zaaes iz dveh delov ribje masti in iz 1 delà petroleja »it íři ířuíi ^wřiřítrřuífí fi» íí^í^ířiířuÝtíiRjíí ^Ýuíií^táwí^řiířuí»* t ÍP ii P Poučni in zabavni del. Svobodné šole v Parizu. Po Konrádu Albertiju. Nobena skušnja, nobena beseda ni tako hudo mleka zredčenega z vodo, kateremu se primeša nekoliko zadela Francozov, kakor mnogokrat ponavljana nemška sladorja. Ko se prasički odstavijo, mora se slednji dan trditev, da so pri Kraljevem Gradcu in Sedanu zrna- šest do osemkrat jim dati sveže dobre krme. Seveda gali pruski „šolmoštri". Na male stvari so bili od bodo lepši zrastli prasički, če se more vsakemu dati na nekdaj Francozi tako ponosni, kakor na svoje šole. dan blizu liter kravjega mleka, do dvanajstega tedna. Priznati se mora, da so Francozi v šolstvu dosegli Poslednje tedne naj se presno mleko zamenja s posnetim. izvrstne vspehe, posebno v višjem. Specijalne šole : Od trinajstega tedna jedo lahko zagrizeno mleko. Pazi dobro na snažnost korit in skrbi za gibanje prasičkov na vojna šola, inženerska šola, politehnika, obrtni aka- demiji > višje učiteljsko semenišče bile so vedno na prostém. Do četrtega meseca dajaj prasičkom ječmen, višini časa in so vzgojile nebrojno porabnih mož. potem pa že preneso vsako krmo. Od tega časa je prašič ljudskošolskim poukom je pod Napoleonom III. bilo najdragccenejša domača žival. Pri gospodarstvu, tudi pri slabo in Francozi so v vojni 1870. 1. se dovolj pre- gospodinjstvu vedno kaj odpade, kar se lahko da pra- pričali, da se pogum in prirojena nadarjenost in sila šiču. Umno je vse odpadke pri gospodinjstvu porabiti in ne moreta prav razviti, ako ni dobre šole. Razmere še potem za prasice kupovati. v Franciji so se pa končno pramenile. Frankobrod- f% skega miru Francozi še niso pozabili, a so se čuda veliko naučili. Poslednjih 25 let so se vse nižje in srednje šole v Franciji popolnoma preosnovale in to nekoliko na nemški način. Pa tudi glede višjega šol-stva se je mnogo storilo in sicer ne na nemški, temveč na pristen galsko-romanski način. Važno je, da so se v Franciji razcvele višje svobodné šole. Načelo svobodné šole je v Franciji zelo staro, tako staro, kakor francosko vseučilišče. Francosko vseučilišče je po svojem zgodovinskem razvoju vse nekaj druzega, kakor nemško. Na Nemškem je le uprava prosta, do voljenje za predavanje je pa navezano na težke in mnogobrojne pogoje. Francosko vseučilišče je pa tudi drugačno, kakor angleško, ki jď bolj notranja šola in na katerem je oštra meja mej učenjaki, ki se bavijo z znanstvenim preiskovanjem in ponavljalci. ki praktično uče dijake. Francosko vseučilišče, zlasti pariško je zrastlo naravnost iz vseuči-lišča srednjega veka. Kakor italijansko vseučilišče je v upravi tudi francosko jako omejeno, o svobodnih volitvah, kot so na nemških vseučiliščih ni govora. Rektor je dosmrtno ali pa na več let nastavljen uradnik. Zato se je pa ohranil ostanek stare učiteljske svobodě. V srednjem veku je predaval, kdor je čutil poklic za to, učil je, kakor je hotel, bil je dijak in predavatelj ob jednem. Seveda tega tudi v Parizu ni več, državni uradniki vse točno nadzoru-jejo. Vzlic temu se v Parizu ložje dobi dovoljenje za predavanje, kakor kje drugje. Le tako je mogoče, da je nedavno predaval neki trgovec z oljem na vseuči-lišču Sorbonně v Parizu o Tomažu Akvinskem, ker se je v svojih prostih urah mnogo pečal s tem ško-lastikom in je veljal za najboljšega poznavalca njegovih del in idej, da si ni imel nobene akademične izobrazbe. Srednjeveško vseučilišče je bilo prav za prav le kaka gotova fakulteta; v Parizu so se učili modroslovja, v Montpellieru pa zdravilstva. Na Sorbonnu v Parizu imajo še dandanes le dve fakulteti, bogoslovno in filozofično-prirodoznansko; pravoznanska in zdravniška šola sta bližnja samostojna zavoda. L Université (vseučilišče) pomenja v Franciji najvišjo šol«ko oblast. Naslov profesor v Franciji ničesa ne pomenja, vsakdo si ga lahko pridevlje. Še le v no-vejšem času so dosegli vseučiliški profesorji, da se imenujejo profesorji Sorbonnski, da se tako izognejo zmotam. Načelo svobodné šole, to je učilišča brez nepo- srednega praktičnega namena, brez izpitov, brez diplom, brez zahtevanja odhodnih spričeval kake, višje šole, z jedinim namenom razširjati znanje svojih svobodnih slušateljev, je mesto samo ustanovilo in izvelo v starem od 1530.1. obstoječem „Collège de France". To je prav za prav kos srednjeveškega vseučilišča v našem stoletju. Sorbonně z njenimi deškimi zavodi, zdravniška in pravoznanska šola imajo vzgojevati duhovnike, prirodoznance, pravoznance, zdravnike — višje izobrazovalne potrebe zadovoljevati pa ima strogo ločeno od krušnega in strokovnega učenja Collège de France. Vstop je tukaj tako prost kakor izstop. Sivobradi dohodkar in dosluživši častnik dohajata k predavanju poleg mlađega trgovca in obrtnika. Prvi francoski učenjaki tu predavajo, skoro vsi člani akademije znanosti, tu se združujejo imena svetovnega slovesa, kakor kemik Bertholet, psiholog Ribot, narodni gospodar Pavel Leroy-Beaulieu, orijentalista'Ma-spero in Oppert, romanist Gaston Pariz itd. Vodstvo je nedavno imel slavni rimski zgodovinar Boissier. V seznamu predavanj vidi se, da se obrača posebno pozornost starinoslovju in jezikom. Pravoznanski in zdravniški predmeti so slabo zastopani, tem bolje pa narodno gospodarski, prirodoznanski, matematični modroslovni in slovstvenozgodovinski. Pariz pa ima še tretjo visoko šolo, namreč ka-toliško. Ko so se v Franciji višje in srednje šole preosnovale bolj na posvetni podlagi, je katoliška stranka osnovala več svobodnih ljudskih in srednjih šol. Skle-nili so tudi osnovati katoliško vseučilišče. Ta šola je nastanjena v bivšem samostanu v ulici Vanigirardski. Katoliško vseučilišče ima tri fakultete s 500 poslu-šalci. Zdravniške fakultete še nima, ker so njene naprave najdražje. Osnovali so se pa nekateri klinični tečaji po nekaterih katoliških bolnicah. Seveda je v Franciji samo pouk prost, uradni izpiti, ki dajo pravico za vstop v javne službe, morajo se napraviti pred državnimi oblastmi. Katoliško vseučilišče prireja izpite za poskušnjo, pri katerih se skoro isto izprašuje, kakor pri državnih. Ti izpiti nimajo nobene veljave, a so dobra priprava za državne izpite. Jedro katoliškega vseučilišča je gotovo pravoznanska fakulteta, kajti jurist vlada v sedanjem dr žavljanskem življenju, cn ureja vse javne razmere in opravlja vse važnejše upravne posle. V družbi, ki se vedno giblje mej pravim verskim prepričanjem in materijalizmom je za cerkev velicega pomena, če ima v upravi, pravosodju, postavodajnih zastopih kolikor je moč zanesljivih ljudij, ki ne obračajo plašča po vetru. Na katoliškem vseučilišču se mladeniči uče, da je le prava vera trdna podlaga vsemu državnemu redu. Dijaki se \arujejo vsake dotike s prevratnimi življi, vseučilišče je v zvezi s poštenimi katoliškimi posredovalci za stanovanja, ki dijakom preskrbujejo stanovanja v dobrih katoliških hišah. Slušatelji katoliškega vseučilišča imajo svoje ponavljalce, znanstvena razpra vijanja v ožjih krogih, svoje verske va je, svoje čitalnice, knjižnice, predavanja, dramatične predstave in muzikalne večere, z jedno besedo vse njih vsak-danje življenje se suče v obližju vseučilišča. Slednji dijak si izbere mej učitelji jednega „patrona", ki mu daje svete v vseh negotovih stvareh. Ravnatelj temu vseučilišču je ďHulst. On je resen učenjak, dober parlamentarec, vreden duhovnik in svetovno izobražeu 236 mož. Katoliško vseučilišče ima pred vsem namen za upravna in učenjaška mesta v Franciji vzgojiti za-nesljive katoliške može. Na inozemske slušatelje se dosti ne računa in jih tudi ni dosti. Drugačna, a jako zanimiva je „svobodna šola" o političnih vedah. To je nekako socijalno-politično vseučilišče. Ta šola je pod višjim vodstvom bratov Pavla in Anatola Leroy Beaulieu, njen ravnatelj je Emile Boutray, odličen učenjak in vzgojeslovec. Ta šola je nekako dopolnilo k državnemu vseučilišču, zlasti k pravoznanski in modroslovni fakulteti in ima naj večji praktični namen, sicijalno - politično iz-obraziti mladeniče, ki pozneje stopijo v državno službo. Ta šola je teoretična in praktična pripravljalnica za diplomatično in konzulsko službo, za državni svet, finančno upravo, najvišje računišče, ravnateljstva večjih bank in delniških družeb. Njen namen je ob-varovati gojence, da ne padejo v veden birokratizem, temveč se znajo prilagati praktičnemu življenju. Ta šola vzgaja upravne talente Francozov njih praktično ljubeznjivost, kateri se imajo zlasti v inozemstvu zahvaliti za lepe vspehe. V francoskih kolonijah bi zastonj iskal tako surovih uradnikov, kot sta bila Nemca Leist in Wehlau Če tudi v Evropi se Fran-cozi za druge narode dosti ne brigajo, vendar se znajo v drugih đelih sveta prikupiti podjarmljenim narod-nostim in spoštujejo njih šege in navade. Žanje store, kolikor morejo. Zadnji čas so v Parizu napravili mo-šejo, ker prihajajo Mohamedanci močno v Pariz. Pouk na svobodni šoli političnih znanostij traje tri leta, Glavna predavanje na tej šoli so : zgodovina novejše francoske zakonodaje, ustavna zgodovina evropskih držav, narodno pravo, primerjajočo trgovsko in morsko pravo, politika in narodno gospodarstvo v Vzhodni Aziji, kolonijski zemljepis, postavodaja in uprava v Alžiru in tujih kolonijah, mohamedansko pravo, delavska zakonodaja. tropično javno zdravstvo itd. Od drugih podobnih zavodov se ta šola odlikuje posebno potem, da se ozira pred vsem na praktično potrebe. Predava, se kakor je navada na visocih šolah, vsacih 14 dnij se ponavlja, kadar se vzeto gradivo na ta ali oni način zopet predela. Starejši dijaki se zdru-žijo v nekako semenisče. Kdor vstopi, se posvetuje z ravnateljem o svojih bodočih načrtih in potem se zbere predavanja, nato se izbere novi učenec mej staršími prijatelja, s katerim se o raznih stvareh posvetuje. To sodelovanje starših in mlajših dijakov je v Franciji jako priljubljeno in je pospešujejo učitelji. Tudi na poprišču umetninskega pouka je zrna-galo načelo „svobodné šole". Julianova akademija je popolnoma prekosila državno „narodno šolo lepih umetnostij". Julian se je nekdaj poganjal za darila razpisane za umetniška delà in je naenkrat z osnovo svoje svobodné šole prizadel smrtni udarec umet-niškim študijam z njih razredi in formalnostmi. Juli-janova akademija je samo dvorana, v kateri je model, katerega vsakdo lahko riše proti majhni vstopnini. To je najbolja priprava za umetnost. Učenci drug druzega opozarjajo na napake, in semtrtja pride kak slaven slikar, da delà popravlja. Včasih je tekmo-vanje za najboljša mesta, za svetinje itd. Na notranja tekmovanja pokladajo v vseh francoskih šolah veliko važnost. Julian je bogatin. v Parizu ima šest po-družnic, ki imajo nad 600 učencev, več kakor državna akademija, na kateri se nič pametnega ne uči. Vsi zmernejši francoski umetniki so že iz Julianove Šole. Duh svobodě delà čuda, pospešuje prijateljstvo mej učenci, ljubezen do mojstrov, častihlepje in gorečnost. Evangelij dolžnosti, ki se propoveduje na državnih zavodih, pa rodi le domišljavost in prevzetnost. To skušnjo bi tudi kje drugje lahko porabili. Svoboda in pojmovanje prirode sta stebra pariški kulturi. Povsod jo najdeš. Najdeš jo v mnogih predavanjih, ki so po zimi skoro v vseh knjižnicah in muzejih. Pri popolnoma popularnih predavanjih se je vpeljala navada, da tišti poslušalci dobe darila, ki najboljše pozneje popišejo kratek obseg govora. Ome-njena stebra pariške kulture najdeta se tudi v naj-manjših muzejih, katere tujec poleg velicih zbirk kar prezre. V muzeju stavbene umetnosti je mnogo od-tiskov najlepših cerkvenih portalov, najlepša zbirka za stavbarje, v muzeju za ohranjenje umetnosti in obrta so modeli vseh mogočih strojev in orodij, na katerih se vsakdo lahko uči razvoj vseh obrtov od srednjega veka do dandanes. Guimetov muzej, darilo nekega zasebnika, ima vse bogočastne in hišne stvari iz Vzhodne Azije. Ta muzej ima veliko praktično vrednost, ko se je začela trgovina s Sijamom, Ton-kingom in Cochin chino. Tako se Francoz povsod uči, da državna diploma ne delà moža, temveč njegovo lastno znanje in spretnost, uči prezirati naslove in ceniti znanje. Od todi iz vira vedni napredek v industriji in trgovini, bogastvo Francije, od tod prihaja, da ne oma-jajo francoske družbe vnanji politični dogodki, ministerské ali vladne krize. Poučni in zabavni drobiž. Jules Simon. Due 8. t. m. je umri v Parizu znani francoski državnik Jules Simon Rujen je bil dne 31. decembra 1814. v Lorijentu, 1835 leta je postal pomočni učitelj na pariški normalki, to je neki šoli, ki se izobražuje učitelje za srednje šole, potem je bil nadučitelj na licejah v Caenesu in Ver-sailesu, 1834 je postal nadomestni profesor za modroslovje na pariškem vseučilišču. Ta čas je spisal veČ modroslovskih del. 1848. leta je bii voljen v ustavni zbor, v katerem se je pridružil zmerno republikanski stranki ' Ko je Napoleon zasel prestol, je Simon izgubil profesuro, ker ni hotel priseči zve-stobe novému vladarju. Sedaj je jel se zopet pečati s slov-stvom in zanimati za socijalna vprašanja Leta 1869. je bil voljea v zbornico, kjer se je posebno poganjal za brezplaČni šolski pouk. 1870. je bil član vlade narodne obrambe in učui minister. Pod Thiersovem predsedništvom republike je bil učni minister. Leta 1876. je bil poptal ministerski predsednik, a se ni dolgo držal, kakor se v Franciji nobena vlada ne obdrži. r . t. m Zaprisega župana ljubljanskega. V torek dne ob IL uri dopoludne vršila se je v ukusno ozalj-Nova knjižica. Izšel je 50. in 51. zvezek „Slovanské šani mestni dvorani slovesná zaprisega novoizvoljenega župana zaprisegi so se zbrali obrn estn i knjižice", katero izdaja Andrej Gabršćek, posestnik tiskárně ljubljanskoga g. Ivana Hribarja. in urednik „Soče" v Gorici. Ta zvezek prinaša iz hrvaščine čiuski svetniki in magistratni uradniki, nadalje poslovenjeno povest „Preko Morja", v Hrvaščini jo je spisal župniki, oba šolska nadzornika, vodje mestnih šol, deputacija Lavanski. Priporočamo gasilnega društva, mestne hranilnice, oskrbniki mestnih ubogih Zaprisegel je župana g. dvorni svetnik Schemerl kot na- je že Evgenij Kumišič, poslovenil pa A „Slovansko knjižnico" svojim čitateljem, kajti priobČila mnogo dobrih del. Za vse leto velia 1 gld. 80 kr. Posamični snopiči veljajo za naročnike 15 kr , za nenaročnike 18 kr itd. t ______r. mestnik iz Ljubljane odsotnega deželnega predsednika g barona Heina. Naznanil je, da je Veličanstvo presvitli cesar z 1 \ iflP^® € '.......... £ Novice. Kanonik Karol Klun V Budimpešti, kamor je bil odpotoval k delegacijam je najvišjim sklepom z dne 26. maja letos blagovoli! potrditi iz- vš volitev Ivana Hribarja županom deželnega stolnega mesta Ljubljane. Pozdravljajoč ga v imenu vlade je dvorni svetnik spominjal župana na dolžnosti, katere prevzame, ga pozval konečno, naj priseže, da bo zvest in pokoren cesarju, da bode ravnal po ustavi, izpolnjeval zakone in vestno izvrševal uradne svoje dolžnosti. Ko je potem vladni tajnik g. baron Recbach precitai dotično listino, prisegel je župan Hribar ter potem svojeročno podpisal listino. Na to je gosp. župan Ivan Hribar v svojem daljšem govoru najprve prosil vladnega zastopnika, da sporoči njegovo najudanejšo zahvalo Nj. Veličanstvu pre-svitlemu cesarju, ki je njega izvolitev potrditi blagovolil. Na- v ponedeljek po noči ob polu jedni uri zadel mrtvoud držav- dalje je prosil gosp. župan podpore deželne vlade v njegovem nega in dtželnega poslanca kanonika Karola Kluna, jednega težavnem poslovanju. Govornik je poudarjal važnost Ljubljane, ajnadarjenejših slovenskih parlamentarcev Rodil se dne 1 okt 1841 leta v Pod nije Dolenj 5 žup za katero upa, da bodo s pomočjo visoke vlade nastali boljši dnevi Potresna katastrofa ji je prizadjala velike rane, vlada pri Ribnici. Dne 30 julija 1865 je bil po- ji je priskočila v obili meri na pomoc in upa, da bo še na- svečen v duhovnika ter najprvo služboval kot kapelan v Gorjah dalje pospeševala razvoj njen. Govornik omenja važnejih nalog, pri Bledu ; meseca aprila 1867 je bil premeščen v Ljubljano ki čakajo mestno upravo, tako regulacija mesta, kanalizacija, kot korni vikarij in propovednik v stolnici Ze 1873 se je osuševanje barja, naprava pokrite tižnice, sezidava posebnega pričel resno baviti s politiko kot soustanovitelj in urednik poslopja za obrtne strokovne šole, ustanovitev višje dekliške ■ji Slovenca", za katereg si kot večletni stalni sotrudnik z iz- vrstnim svojim peresom pridobil neprecenljivih zaslug Leta soie, odprava lesenih mostov in nadomestitev z drugimi. V to bo treba energičnega delà in veliko denarja. Gosp. župan 1876 je bil izvoljen v mestni zbor ljubljanski, l. 1876 je upa, da bo z dobro preudarjenim in srečno uravnanimi financ dobil barona Rauberja beneficij pri stolnici. 1877 so ga nimi nacrti mogoôe vsa ta vprašanja rešiti tako, da ne obre- v deželni zbor izvolile kmečke občine Skofia Loka-Kranj, ka- mene preizdatno mesta, katero se bode seveda za neke žrtve tere je zastopal do lanskih volitev, ko je bil izvoljen v rib- moralo odločiti. Govornik poudirja, da je Ljubljana po ogromni niško-kocevskem okraji. V deželnem zboru je bd brez dvoma večini slovenska, na katero okolnost se bo vedno oziral, vedel vsled svoje vsestranske spretnosti in večletne izkušnje mej naj- bo pa ščititi tudi pravice nemške manjšine. Obcinske svetovalce veljavnejšimi poslanci. Beseda njegova, je mnogo veljala tudi prosi, da ga podpirajo pri delu, a jih opozarja, damunespre- pa so vedno osebno visoko či- gledajo napak, katere bi morebiti videli pri njem, temveč mu pri političnih nasprotnikih, slali pokojnika. Sodeloval je vedno v najvažntjših odsekih ter to naravnost povedo. S trikratnim Slava na cesarja, katerim imel zadnja leta poročila, ki zahtevajo mnogo studija in ti uda. klicom so navzoči naudušeno pritrdili, je g. župan končal svoj Kot poročevalec je bil vesten in sestavljal je svoja poročila tudi Jeta pozne ure v noci. V državni zbor je bil izvoljen že 1879. govor, sprejel tem ie bil končan oficijelni del slavnosti. Na to je župan še čestitke mestnih uradnikov in raznih na- v kmečkih občinah Ljubljana-Litija-Ribnica. vzočih zastopnikov ter gasilnega društva. Posebno je nam omeniti, da je gospod K. Klun vestno vršil — f Kanonik Karol Klun. Truplo umrlega kanonika svoi državnozborski posel. Ni je bilo skoro seje, da bi on ne Kluna prepeljali so iz Budimpešte v Ljubljano. V kapucínském bil navzoc. Ravno tako se je vestno udeleževal sej odsekov. . samostanu, kjer je pokojnik nenadoma umrl so blagoslovili Da so vsi poslanci v tem oziru tako vestni, kakor je bil po- truplo Pri slovesnosti so bili : vnanji minister grof Goluhowski, Plener in kojni Klun, ne bi se dogajali škandalni dogodki, da mnogi predsednik poslanke zbornice baron Chlumecki, odseki zborovati ne morejo in da včasih niti zbornica ni vsi delegatje. Raz poslopje avstrijske delegacije v Budimpešti Ljubljano so pripeljali truplo dne uri popoludne. Na kolodvoru so se zbrali sklepčna, dasi ni za sklepČnost treba niti tretjine poslancev. je vihrala crna zastava. Klun je bil dober govornik in vri narodnjak, kar posebno to 10. junija ob 3A 1 dokazuje, da je do zadnjega bil član „Sokola", če tudi imajo stolni kapitelj, mestna duhovšcina in mnogo cestilcev pokoj- njegovi stanovski tovarisi zadnje čase neke neopravicene pred- nikovih. Po slovenem blagoslovljenju trupla so isto přenesli v sodke proti temu društvu. Klun je bil v državnem zboru ves sprevodu v cerkev pri sv Krištoiu, kjer je ostalo do sloves- cas član Hohenwartovega kluba in je imel velik vpliv na tega nega p-greba dne 11. t. m ob Od kar ni Sukljeja v državnem zboru, je gotovo Klun XL 6. uri pop. Pogreb je vodil prevzviseni gosp zbraio jako mnogo. knezoškof dr. Missia sam. Pogrebcev se je Zastopane so bile razne korporacije iz vodjo. imel največ zaupanja pri Hohenwartu in v vladnih krogih. Ž njegovo politiko se mi poslednji čas nismo povse strinjali, kar mesta in dežele. „Ljubljanski Sokol", smo večkrat povedali. Priznati pa moramo, da je pokojnik društvo rokodelskih pomočnikov" so se pogreba udeležili z za- „Slavec" in „Katol. imel vedno najboljše namene. Posebno je pa pokojnik se v stavo. Nagrobnice so peli bogoslovci in „Slavec". Vlegel se državnem zboru z vso odločnostjo potegoval za koroške Slo- je v grob mož, Čegar ime ostane z zlatimi črkami zabeležno v vence. Gotovo bi bil še mnogo storil za Slovence, da so mu knjigi domovinski. Casten mu spomin ! Jbili daljši dnevi dani. Spomenik Andrejů Praprotniku. „Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani je sklenilo postaviti svojemu starosti Andrejů Praprotniku nagrobni spomenik, na rojstni hiši vzi- dati spominsko plosčo in ce bode le mogoče, napraviti doprsui kip pokojnika. Ker pa društvo nima denarja, se obrača do prijateljev, tovarišev in znancev pokojnika s prošnjo, da pri- pomorejo do uresničitve tega sklepa. Zasluge pokojnikove za slovenski narod sploh in za vzgojo mladine posebej so znane vsakemu in pokojnik je vreden spomina. Prispevke sprejema uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani. — Pomoč kranjski. Poslanska zbornica je že vspre-jela vladno predlogo, po kateri se dovoljuje po potresu pri- zadeti Kranjski 1,500 000 gld. 3 o/0 posojila. 500.000 dobe hišni posestniki, 550 000 dežela kranjska za popravo in gradbo poslopij, in 450.000 mesto ljubljansko za regulacijske namene. — Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske vršil se je včeraj dopoludne v mestni dvorani ob veliki ude- ležbi pod predsedstvom družbinega predsednika g. ces. svetnika Ivana Murnika. Eazprave so bile zanimive, posebno o sedaj vladajoči prasičji kugi na Kranjskem. Pri odborovi dopolnilni volitvi so bili izvoljeni g. : Jos. Frid. Seunig podpredsednikom, v odbor pa gg : V. Goli, Jos. Lenarčič, Oton Drtela, Franc Witschl, Janko Žirovnik, grof Barbo, A. Folakowski in dr. pl. Wurzbach. — Umri je v Zagorju ob Savi ondotni veleposestnik g. Matija Medved. Pokojnik je bil vri narodnjak in navdušen ter zaslužen starosta zagorskega Sokola Pogreb je jutri do poludue. Casten mu spomin ! — Umri je dne 9. junija t. 1. v Ljubljani umirovljeni žnpnik gospod Leopold Gestrin v 72 letu svoje starosti. N, v m. p — Maturitetne skušnje se začno na gimnaziji dne 8. julija, šola se zaključi dne 7. julija. Na realki bodo izpiti dne 3., 4., 6. in 7. julija. — Efektno tombolo je dovolilo íinančno ministerstvo kmetijski podružnici v GodoviČu. — Izpred porotnega sodišča. Dne 3 t. m. je bil po tridnevni obiavnavi obsojen na 8 let težke ječe ciganski godec Alojzij Breščak iz Huj pri Kranju Tožen je bil hudo-delstev javne nasilnosti, težke telesne poškodbe, tatvine in raznih drugih deliktov. Breščak je star sele 24 let in je od 1. 1891 dalje doprinesel dějstva, vsled katerih je piišel pod porotnike. Zasličanih je bilo 70 prie in porotnikom se je stavilo 21 vprašanj, od katerih le dve niso jotrdili. Po prestani Sletni ječi pride Breščak v prisilno delavnico — Dne 5. t m. je bil obsojen na šest tednov zapora 481etni žid M/>jzes Schiff-mann rojen v Lvovu, sedaj pristojen v Buenos-Aires v Ameriki. Zatožen je bil hudodelstva odpeljavanja mladih deklet oziroma trženja ž njimi. Porotniki so pa glavna vprašanja zanikali, vsled cesar neznatna kažen le zaradi prestopka. — lstega dne je bil obsojen na štiri leta težke ječe 201etni kmetski íant Janez Jenko iz Vrha, ki je povodom nekega prepira udaril s tako silo Franceta Bukovca po glavi, da je ta kmalu na to umrl. — Dne 6 junija sta bila obsojena vsak na tri leta težke j(če kmetska fanta Andrej in Martin Želez-nikar iz Visokega v kranjskem okraju, ker sta posestniku in krčmarju Antonu Lenarčiču na Visokem ukrala 430 gld. denarja, nekaj smodk in razne obleke. — lstega dne je bil cbsojen 221etni delavec Jakob Kušlan iz Cerknice na šest me-/ secev težke ječe, ker je udaril v prepiru Tomaža Vinoda tako po glavi, da je ta umrl. — S tem je končana porotna sesija. — Glavni carinski urad v Ljubljani bodo baje po-višali v .višji carinski urad. Nevařen tat. Že več mesecev išče dunajska policija družbo tatov, katera je posebno v notranjem mestu marljivo delovala. Tatje so svoj posel jako sistematično vršili, in se vselej popřej dobro poučili o krajevnih razmerah. Minoli teden se je pa jednemu dunajskému policistu posrećilo dobiti v pest jednega najnevarnejših tefr tatov. Ta tat je v marcu ušel iz ječe in potem pod drugim imenom živel na Dunaju in kradel v družbi z dosedaj še neznaními tovariši. Posebno je pa zanimivo, da je tat vodil dnevnik, kakor znani tat Grošelj, katerega je tudi drugače posnemal. V dnevniku so točno povedane tatvine, katere so izvršili ta ali oni dan. Potem so navedeni naslovi raznih rodbin, v katerih stanovanja sa tatovi še mislili ulomiti. Iz delovanja tega tatu je omeniti, da je bil dne 23. aprila vlomil v stanovanje krčmarja Fr. Aningerja, kjer je pokradel denarja in drugih stvarij za 1300 gld. Dne 6 maja je vlomil v stanovanje krčmarja Kramarja in pokral raznih stvarij za 4000 gld. Dne 25. maja je vlomil v stanovanje hišne posestnice Sofije Winter in ukral denarja in nakita za 5000 gld. Ker ima gospa Winter več hiš, v katerih seveda gospodinjo poznajo, se je policiji zdelo potrebno obrniti pozornost na prebivalce teh hiš. V jedni teh hiš je stanoval, kakt.r se je konstatovalo, večkrat, poslednji pot s šestletno ječo kaznovan tat s svojo ljubico in k njemu je prihajal v posete drug tudi že večkrat kaznovan hudo-delec. Ta dva sta odpotovala zvečer potem, ko je bilo pri gospej Winter ulomljeno. Zadnje dni je pa zahajal k ljubici jedenega omenjenih, Ani Ullmayr mlad mož. Tega mlađega moža je policija vedno čuvala in je izve-dela, da je neki polomljeni nakit prodal nekemu zlatarju. Pri policiji je bil zglašen kot Karol Wener, trgovskř agent v Brnu. Te dni so ga přijeli. Skušal je redarjem se iztrgati, a se mu ni posrečilo. Pri policiji je ugovarjal proti temu, da so ga zaprli in je sploh jako predrzno se vedel. Konstatovalo se je pa kmalu, da je njegovo pravo ime Franc Amtmanny ki je bil nekdaj komptvarist, potem pa šest let zaprt in je přišel iz prisilne delavnice. Aoatmann je naposled sam přiznal, kdo je. Pri njem so našli več denarja, mnogo izluščenih žlahtnih kamenov, in mnogo nakita. V njegovem stanovanju našli so celo zbirko orodja za vlome. V dveh kov-čegih je bilo posebno veliko obleke, katero je Winter spoznala za svojo. Gospa Winter je več stvarij, katere so našli pri Amtmannu spoznala za svoje. Dosedaj se je dokazalo, da je ta tat s svojimi tovariši v malo tednih za najmanj 10.000 gld. naredil škode. Amtmann je iz dobre meščanske rodbine. Bil je sprva sobni slikar, potem pa komptvarist. Želja po-dobrem življenju ga je zapeljala k tatvini. Od kar je ušel iz ječe, je porabil kacih 2000 gld. v raznih lahko-mišljenih slabih družbah. Zaprli so tudi že imenovano Ano Ullmayr, ki je 35letna vdova z dvěma otrokoma. Anarhisti začeli so svoje delovanje na Španjskem. V soboto so pred škofijsko cerkvijo v Barceloni našli dve bombi. V nedeljo je pa v tem mestu bila iprocesija svetega Rešnjega* telesa. Ko se je procesija vračala v cerkev, je někdo vrgel bombo ravno pred duhovnike. Ne ve se, je li napad veljal duhovnikom, ali pa generalu Despujoslu, ki je po španjski navadi noeil bandero pred nebesom. Bomba ni poškodovala generala, niti duhovščine, a ubila je 8 drugih ljudij, kacih štirideset pa grozno razmesarila. Mej ubitimi so štirje otroci. Drugi poškodovanci in ranjenci pripa-dajo nižjim slojem prebivalstva. Od ranjenih oseb jih je pet drugi dan umrlo. Poškodovan je tudi neki časnikar in nekaj vojakov. Ko je bomba se razletela, je nastal grozen strah. Ljudje so kričali in bežali na vse strani. Mrliči so vsi grozno razmesarjeni. Sodi se, da je vrgel kdo bombo v sosedni hiši. Policija je tedaj 'vse preiskala, a ni nič sumljivega našla. Potem je preiskala klub fijakarjev, kateri so največ anarhisti. Toda v klubu niso našli nobe-nega člověka. Nekaj sumljivih oseb so zaprli, več tujih anarhi-stov, ki bivajo v predmestju pa stražijo. Preiskava se je začela, a ni gotovo, da bi imela kaj vspeha. Mestni župan in okrajni glavar prosila sta takoj vojaškega po-veljnika, da se proglasi obsedno stanje, kar se je tudi jzgodilo. Barcelona je prvo španjsko obrtno mesto in anar-hizem je mej ondotnimi delavci tako razširjen, kakor nikjer v Evropi. Nekoliko je temu to krivo, da so v španiji delavske razmere slabše kakor v druzih državah, nekoliko so pa tudi južni ljudje, Italijani in Španci, bolj nagneni k raznim prekucijam, nego severnjaki. Vsaj je še čitateljem znan anarhistični napad v gledališču v Barceloni. — Nekoliko statistike iz Budimpešte. „Nemzeti ujsagi" piše, da je dne 20. m. m došlo po železnici v Pešto 12.921 oseb, a naslednjega doe jih je odšlo 13 221. „Alkot- rnanj" pravi, da je obiskovanje razstave tako žalostno, da je razstavni odbor bil prisiljen znižati cene ustopnine. Za jednostavno sobico mora potnik, došli v Budimpešto, plačati za 24 ur 6 gld , sicer je navadna cena za jedno sobo 2 gld. V najmanji kavarni stane crna kava 30 kr., a obični gulaš o 0 kr Čaše piva ni možno dobiti nikjer lzpod 50 kr. Pra-vijo, da se v francoski kuhinji mora plačati za juho 1 gld , za jedno jabolko 2 gld , za navadno pečenko 3 gld. — Kdo bi se čudil tujcem, da se nočťjo dati skubsti na tak način le v ta namen, da bi videli stvari, ki so bile izdelane na Dunaju ali pa kje drugje izven madjarske Evrope ? ! V očigled tolikému ogromnemu številu tujcev, ki se izogibljejo Budimpešti, je sklenilo isto ravnateljstvo razstave, ki uoče poznati ni slovaškega, ni srbskega, ni romunskega jezika, da dá na-tisniti brošuro o milenijski razstavi — v ruskem jeziku ! Pa ne da bi madjarski oholeži postali kar hkratu rusoiili in pan-rslavisti ! Da, je že tako : Pravi Madjar crti sicer res Kuse iz vsega svojega srca, ali njih denar bi pa vendar le rad mel. — Ubegla dijaka. Minoli petek so přijeli v Trstu di-jaka Ivana Schacka in Karola Berko, ki sta pobegnila z Du-naja v Trst, da vidita, kako kaj rase trava ob jadranskem morju Bog zna, kam sta se namenila mladeniČa v svoji do-,niišljavosti. Začasno ju je vzela policija v svoje varstvo ter ju odpošlje pod dobrim varstvom zopet tja, od kodér sta došla — Samomor zaradi pričevanja. Sestnajstletna jako iepa hčer pivovarja Kirschnerja v Brunšviku se je ustřelila. Bila bi morala iti pričati v zadevi ločitve svojih starišev, a to jo je tako peklo, da si je vzela življenje. Poskušen rop. Mej Govasdio in Nadrago so roparji huteli napasti pošto, ki je peijala mnogo denarja. Iz grmovja je někdo dvakrat ustřelil na konja, ki sta se mrtva zgrudila. Mislil je najbrže ustreliti postaljona. Postaljon potegne revolver. Dvakrat uvreli z gošcave, od kodér je přišel strel. Zasliši neko jeČenje. Z dosti kmeti je postaljon potem preiskal grmovje, a so le videli krvavi sled. — Ponesrečeni milijonar. Znani ameriški milijonar in železniški podjetnik Augustin Corbin, peljal se je te dni z vnukom na sprehod. Konja sta se splašila, kočija se je přesnila, milijonar in njegov kočiaš sta se ubila, vnuk pa hudo poškodovan ' , , — Kurdi v Smirni. Otta Kurdov je napalo delavce, ki delajo železnico iz Sinirne v Kasabo. Pobili so več delavcev in inžinerjev. Turško oblastvo seveda roparje zasleduje, a dobila jih ne bodo ' . ,t, , ; t — Naglost pri okrajnem sodišču v Kopru. Iz ko- perskega okraja se piše Edinosti : V 63 št Vašega cenjenega lista Čudi se g dopisnik iz Doline, da je neki zemljiškoknjižni spis ležal celih 73 dni pri c. kr okrajnem sodišču v Kopru. Te dni pa sem videl zemljiškoknjižno prošnjo, ki je bila pri isteiu c kr. okrajnem sodišču vložena januvarja meseca tek. 1 , stranki pa je bila gostavljena še-le zadnje dni maja meseca. Ležala je torej ta prošnja cele 4 mesece pri sodišču. To je navadni Čas, v katerem omenjeno sodišče dostavlja zcmljiško-knjižne prošnje. Tako imam pred seboj drugo prošnjo, ki je bila vložena dne 7. oktobra 1895 , stranki pa vročena še-le dne 26 februvarija 1896. počivala, je torej 4 mesece in pol — Vkljub temu pa porofajo menda vsako leto gospodje, ki hodijo pregledovat okrajna sodišca, da je vse v najlepšem redu. Pa saj se jim skoro to ne more zameriti : mi Slovenci smo tako potrpežljivi in krotki da smo že zadovoljni, če nam sodišče sploh kedaj dostavi naše prošnje — Poskušen samomor. 241etni brivec Anton Calli-garis stanujoČi v ulici Molin grande h. št. 6 , v Trstu si je zavda! z žveplenim ki^lenikom in potem se je hotel vreči raz okno svojega stanovanja Do uaČini so ga pridržali s silo in pozvali zdravnika z zdravniške postaje Ta je nesrečniku izpral želodec in ga dal prevesti v bolnišnico Stanje Calligarisovo je sila nevarno Mladenič se je hotel usmrtiti baje radi tega, ker ga muči neozdravljiva bolezen jetika — Skozi člověka se vidi ! Kdo bi bil še pred kratkem tako drzne domišljije, da bi kaj tacega pričakoval. In verdar je to danes že uresničeno dějstvo. Prvi elektrik na svetu, Hrvat Tesla, slavni učenec slovečega Edisona, iznašel je pripouioček, da se z Rontgenovimi žarki more ne samo fo« tografovati, notranjost cloveškemu ocesu neprizornih snovij, ampak se tudi natanko vidi skozi n e. Pred vsem je za tr-pečrf cloveštvo sila važno, da je človeško telo s pomočjo Tesli-novega aparata popolnoma prozorno. Ako se obnese ta aparat, potem že lahko rečemo, da je iznajdba Tesle epohalna za vse zdravilstvo. , : — Kneževina, ki pleše. Alberto I, knez Monaco, došel je s svoje soprogo na Čudno misel, da priredi ples svojim podanikom. Na ples je došlo preko tisoč oseb Načelnik mesta je izročil kneginji šopek cvetlic in potem se je priČel ples Poročilo pa nam ne piipoveduje, da li se je v oni noči ubil koji igralec v Monte Carlo. (Monaco je mala kneževina ob srednjem morju s komaj 7 tisuč prebivalcev. Po takem je plesalo na onem plesu pol kneževine. Glavno mesto te prit-likove kneževine slovi po vsem svetu, radi onega brloga, na-zvanega Monte Carlo, v kojega nosijo svoje tisočake in mili-jone iazsipači in igralci vsega sveta in kjer je pokončalo svoje življenje že nebroj bogatašev igralcev potem, ko so v jedni noci zaigrali vse. Samomori v Monte Carlo že tako vsak-danji dogodki, da se nikdo niti ne zmeni zanje ) 340 Veliko poneverjenje. Braziljanski uradnik Tobija Alfonz Casado-1 ima je poneveril 3 milijone frankov in je po- Loterijske srećke. begnil. Sodi se, da je šel v Evropo. Poneverjevalci iz Ev- V Linču dne V Trstu dne junija t. 1. : 65, 86, 4, 54, 43 . junija t. U 43, 45 10, 76, 86. V Pragi dne 10. junija t. 1. : 26, 10, 58, 41, 87. rope uhajajo v Ameriko, ameriški pa v Evropo. katastrofi v Moskvi. Preiskava se vrši jako energično. Namen preiskavi je v prvi vrsti ta, da dokaže, da li se je pred in med katostrofo ukrenilo vse ono, kar bi bilo lahko prepričalo katastrofo. Ruski kazenski zakon doloea, da je kažnjeva vsaka zamuda ali nevarnost glede dolžne previd- rž gld. 7'25 kr., ječmen gld. 6 25 kr., oves g:ld. 7 Tržne cene. V Ljubljani dne 30. maja 1896. Pšenica gld. kr T kr - nost Preiskavo vodit.a pr»iskovalnega sodnik Kaiser in pro-kuror Prsnikov Poročilo pnnskovalnega sodnika se predloži višjemu državnomu pravištvu in pa kolegiju treh sodnikov (svetnikov deželnega sodišča). Le ti odločijo definitivno, da dvigniti obtožbo in proti komu. To se utegne zgoditi do konca junija. Tedaj izvemo, ali in kdo bode moral trpeti na posledicah one grozne katastrofe. Za razdelitev po carju po-deljene penzije, 1000 rubljev vsaki rodbini vsake žrtve, se je sestavila posebna komisija. Tudi vojvoda Conaught je podělil 1000 rubljev. '' /' ' " Anarhisti so v Bruselju razstrelili z bombami neko privatno v kateri je stanovalo mnogo imovitih strank Ko se je začela hiša podirati, zavladala je nepopisna panik Ljudj so bežali na vse strani, anarhisti pa so porabili to priliko in pokradli, kar se je dalo odnesti Škod je preče] velika, ker se je hiša skoro vsa podrla denarja pa se je več ukradlo ni dognano stotisoč Je vsled atentata kdo Donesrečil V se Kolera v Egiptu. Od septembra Egiptu 3030 ljudij zbolelo za kolero, in od teh jih je 2523 umrlo Tako poročajo vladna poročila. V resnici jih je pa mnogo več zbo lelo in umrlo, ker zdravstv razmere v Egiptu niso tako uravnane. kakor v Evropi. Mnogo mrličev in bolnikov zataje. Mnogo jih že umrje predno se sploh razglasi, da se je začela nalezljiva bolezen. Jednoročni žepni tat. Na Dunaju zaprli so te dni znanega žepnega tatu Josipa Frankmanna. Ta mož ima jedno roko, a je jako spreten žepni tat. Dasi ima 43 let, je vendar že 10 let presedel v ječi. še ajda gld. 7 30 kr., proso gld. 6 25 kr., turšica gld 30 kr leča gld. 10 kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 10 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr. ) Krasni uzorci pošiljajo zastonj in poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obšírné uzorčne knjige, kakor bilo, dobe krojači nefrankovane. Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovščino, predpisano uradniške uniforme. tirolskega loi!na veterance, požarne biljarde in igralne mize, vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega brambe, telovadce, livreje, sukno prevlake gospe in gospode niških cenah in v takih izbirah. prvotnih tovar-20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY. cene cunje Brnu (središče Največja zaloga sukna Pošilja ijike suknene trgovine), đ^osti % milijona goldinarjev povzetji. Svarilo ! Agentj vredno blago parijam krošnarji imenom ..Stikarofsky prodajajo svoje malo takim okom pride, javim blaga ne pro daj am tem ljudem sploh svojega Samomori na Dunaju so nenavadno pogosti. Samo minolo soboto se jih je šest usmrtilo. Nesreća v cirkusu. V cirkusu Lochardovem v Antwerpenu se je podrla gorenja galerija. Blizu sedemdeset je bilo ranjenih. Velik strah je bil nastal. Le velika sreča je, da se ni še več ljudij poškodovalo. Samomor nemškega uradnika. Kakor porocajo nemški listi, se je ustřelil nemški uradnik Erih, je bil več let okrajni glavar v Kamerunu. Bil je na potu v Evropo. Mož pa najbrž ni imel popolnoma čiste vesti, ker je v Afriki uradoval, kakor običajno ondu uradujejo nemški uradniki Poročnik ustřelil ljubico. V Lučah na Ogerskem je poročnik Schindler ustřelil petnajstletno hčer nekega po-sestnika, ker ni maralazanj. Potem se je pa še sam ustřelil Samomor jednoletnega prostovoljca. V Levovu se je ustřelil v vojašnici jednoletni prostovoljec Karol Marcin- kovski. V maju vojaki. Strela so se pri dotičnem polku ustřelili š ti r j e udarila v mrliča. Balto Taruzi pri Szegedinu na Ogerskem je strela udarila v oder, na katerem ie ležal mrlič Mrlič je popolnoma zogljenel. Razrušena vas. Vas Kienholz v Švici so morali vsi ljudje zapustiti, ker se je okrog vasi jela usajati zemlja. Tovarna pogorela. Pogorela je največja nemška tovarna za juto v Brunsviku. 1800 delavcev je brez delà. m ej narod ni zavod za zdravljenje brez lekov in operacij v Lipsiji. (8) Ustanovljen 10. oktobra 188'». leta, razširjen leta 1892. Svet in pojasnila vse bolezni tudi pismeno, kolikor mogoče. Y zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zđravilstvo. Učna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani. mark. Izšlo je v 15 jezicih 8° 1896. Cena 4 marke Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus in svetovalec vsacega. 18. nemški natis 1896. Cena 50 . narjev. Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otročja vzgoja. Varstveni klic na vse sta-riše. učenike in izgojitelje Gena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir. zdravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega načina preiskavanja, lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi uasledniki.