Zakaj je tako trda za denar! ,,Denarjev povsod manjka, denarjev ni", tako slišimo tožiti na vseh straneh. Sila je velika. Pogosto beremo po novinab, da ljudje obupavajo iu sami sebe umarjajo. Nedavno je ua Dunaju oče ubil ženo, otročiče ia naposled sam sebe, ker ni imel zaslužka, ne denarjev, ne živeža. V Mariboru si je lani delavec z britvo vrat prerezal, ker je 3 tedne zastonj delo in zaslužek iskal. Na milijonc ljudi štejemo v Avstriji, čije blagostan se je od nekdaj hvalil, ki nimajo za čim kupiti najpotreb niših reči, obleke, soli itd. Kaj je temu uziok? Morebiti je preveč Ijudi? Ali drugod jih živi še več n. pr. v Belgiji, toda ne godi se jim tako budo. Morebiti ljudje preveč zapravljajo? Je nekoliko resiiično, veudar zapravljivcev nikder in nikoli ne zmanjka. Morebiti so kiive slabe letine? Imeli smo že mnogo slabših. Ali morebiti je izmed nas resnično ves denar zgiuil kakoi- kafra? Tudi ne. Kajti denarjev je med nami toliko, kolikor še nikdar poprejj. Samo v 289 branilnicab (šparkasab) je založenib 589,259.007 fl. Nacijonalna banka v Beču shranjuje v svojib kleteb 136,007.783 fl. y srebru in zlatu, ima 29ji miiijonov baukovcev in vač drugih in-ilijonoi,%lijl j^upaj 517 uiilijouov. Avstrijski niinistri soljto?4zplacalitH6d vojake, uradnike, učitelje itd. 403 riHj^y^%?s dobijo d,-žavni upniki za obresti 107 milijOBJat-I^ržavnib bankovcev izdanib jeza411 niilijonov. Splob denaijev je med ljudmi neizmeruo veliko. Uzrok denarne stiske ui tedaj v resničneui pomanjkanju sleberuega deuarja, ampak v slabem in nesrečnem gospodarstvu! Delamo in trpimo za tujce, sami pa obožamo. Ves boljši denar gre v tuje dežele; tujci se z našimi denarji mastijo, sami pa doma silo trpimo, vidno ubožanio iu oneniagamo! Resnico tega je ove dui dunajska zbornica trgovcev iu obitnikov v pismu do ministi ov jasno dokazala; prosila je ob enem, naj ministri za božjo voljo enkiat nekaj storijo, sicer je se bati še večjib nesreč: kmetijstvo bira, rokodelstvo nima zaslnžka, fabrike stojijo, prodati se ne more nič, vse propada. Dokazi, da se pa res slabo in za Avstrijo nesrečno gospodari, so po ovem pismu sledeči: Cesarstvo ima državnega dolga više 3000 milijonov, obresti se plačujejo v bankovcih, v srebru in zlatu, toda le papirne obresti ostajajo v državi, siebrne in zlate romajo večjidel vse v tuje dežele,  zlasti na Nemško. Želsznice, večje fabrike, banke, zavarovaluice so tudi zveča v tujih rokab, n. pv. južna železnica je v oblasti italijanskih in francoskih bogatašev, ki vse plaČilo in dobiček iz ce-  sarstva vlečejo ue v bankovcib, ampak v srebru in zlatu. Voznino ua južni železnici moiamo vsi v srebru plačevati in če nimamo srebra, doplačn-  jemo ažijo. Naposled je naša kupčija že 50 let pasivna, t. j. vsako leto pribaja več tujega blaga k nam, kakor pa od nas v tuje dežele. Nasledek temu je, da gve vedno več našega denarja srebfnega in zlatega, ker papirja nihče ne vzeme, od nas proč v tuje dežele, k nam pa vedno menje; tako postajamo čedalje bolj od tujcev izsrkani, izsesani in izžm[kani — ubožci, ki za tujce delamo in trpimo. Stevilke nam bodo več še bolj razjasnile. Leta 1821. se je za 4 milijone tujega blaga več spravilo v Avstrijo, kakor pa nasega v tnje dežele, 1. 1847. za 17 milijouov, 1. 1856. že za 43 milijonov in 1. 1872. cel6 za 139 milijouov. To je žalostno! Ko bi ljubi Bog vse naše sedauje zamazaue in snažne bankovce z čudežem v zlato ia srebro spreobrnil, bi se vse črez mejo preselilo v  deuainice tujcev, preden bi 3 leta preminola. Tako  strašno hiti naš denav v sosedne države, odkar 80 začeli pri nas po liberalnih naukih gospodariti ter tujcem ineje odprli in tuiemu blagu colniuo zaižali. Druge države, ki uečejo ravnati po ,,svobodni. kupčiji", kojo so liberalci izinislili, dobivljajo po colnini veliko denarjev, mi pa primeroma skoro nič. V Ameriki znaša colnina v letu pobrana od tujega blaga 340 milijouov, ua Fraucoskem 94, Ruskem 87, Nemškem 52, na Italijanskem 40, pri nas v Avstriji pa še ne celo 20 milijouov, čeravno se črez mero veliko tujega blaga k nam vvaža ia denar iz cesarstva vlači.  Tuje blago k nam pripeljano tisči na ceno našega domačega blaga i_ ,,¦—""-"»> ua jm nemoremo več prodajati tako labko in dobro, kakorpoprej, denar ne prihaja več redno med ljudi, de-naija med njimi ni. — Tuje blago jemlje nadalje tudi našim lokodelcem, obrtnikom in fabrikam poprejšnji zaslužek; rokodelci stradajo ali kradejo, fabrike umirajo ali stojijo. Ako še sedaj poteguejo slabe letine, ako se stroški pii hišah, srenjab, deželab in v državi črez red pomnožijo, potem ne more drugače piiti, kakor je sedaj pri nas — občna stiska. Konseivativni možje so to preiokovali in svarili, ali poslusal jih nihče ni — zavladal je liberalizem in jegovi publi, nepraktični, škodljivi in nevarni nauki pri nas povsod in zato imamo sedaj tudi povsod razdor, propad, nevoljo, nesrečo in stisko; in ni videti, da bi nje bilo kmalu konec! Nesrečni narodi od liberalnib naukov zapeljani bodo morali izpiti kupico do dna, katero njim je Iiberalizem v verskem, solskem, nravskem državnem pa tudi gospodarskem oziiu nalil!