Poltnino plačana v gotovini Leto XXII. Ljubljana, 8. februarja 1940 Posamezna Številka Dfn L^ Štev. 6 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljevo ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun ooštne hranilnice oodruž » Ljubljani if 10.711. Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tuzemstvo: četrtletno 9 polletno Ib celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 1% polletno 24 celoletno 48 din — Ameriko letno 1 dolar. Balkanske države za mir V Beogradu je od 2. do 4. t. m. zasedal svet Balkanske zveze Za razgovore m 6VWe štirih zunaniih m'nistrov (Jugo- sl«v'ie. TurčHe. Rumuniie in Grč'*e) so če bi nič ne govorilo za Sivlienje na planetih našega sončnega območia ostane vedno odprto vorašanie. al; n' mogoče nie na planetih drugih sončnih območii AH se ne moreio na teh planetih razviti živlienie ugodni pogoji' Angleški zvezdoslovi« Jeans ie odgovoril na to vnrašanie *8rv,J"*I-no. Skliceval se ie na to. da je naše območje nastalo tako da ie bliunil iz m-n-sonca velikanski slap pratvarine. ko i" •*» velikansko nebesno telo srebalo neko (inea sonce. Slaip le pozneie zaradi vrtenja n»-»r>n-del v planete Zato ie zelo neverjetno. d-» bi se nebesna telesa ki so tako silno oddaHona drugo od drugega srečala v vesoljstvu krat Kai takšnega se lahko pripeti v v<^oli-stvu po mneniu Jeansa samo enkrat po čudovitem nakliučiu Temu se oa protivi Undenvood. Izračunal je. da ie mnogo več verjetnosti, da irMo " vesoljstvu večkrat do takšnih naključij, k- se zdijo Jeansu edinstvena Po Undenvoodotrh račun;h ie več verjetnosti, da se v vesolis"vu srečajo sonca v preveliki b,;?'ni in da nrMe do katastrofe, ki ie posledica roistva n^v;h nebesnih teles Undenvood naglaša da " v sami Rimski cesti po dosedaniih ugotovitvah okrog sto tsoč milijard sonc To je toliko sonc. da bi lahko nalogih vlak 200krat t^o dolg kakor ie dolga proga od New Yorka do San Francisca. če bi vsako izmed teli «"nc bilo maihno kakor šibra Kdo bi pn'ern*a-kem lahko stavil da se izmed tako velikanskega števila sonc dvojica ne more ve' večati v Preveliki bl'žini kakor se ie nrason^e, ki je bilo mati naš;h planetov' Zato Undenvood da ie Jeansova trditev n?i">,",t-na ter domneva da ie v vesojistvu s<= -»£ podobnih sončnih območij, kakršno 'e ""še, to se pravi da so n^pnii za razvpi 5;**1Jfv nia stoleti" škodo zlasti na sadnem drevju. Tudi zimi je bilo doslej že mnogo škode. V 15. stoletju so bile izredno ostre zime v letih 1407, in 1408., 1434. in 1435., 1443. 1444., 1460 in 1461., 1464. in 1465., 1468 iB 1469., 1476. in 1477, 1490 in 1491. Prav t»ko so se vrstile ostre zime s hudimi snežn;rr* meteži v 16. stoletju; tako v 1. 1513. m 1514., 1516. in 1517., 1550 in 1551., 1562 in Izjema je pa bilo leta 1565., ker mu nasled-no leto ni sledila huda zima Potem so se hit-de zime spet vrstile po pravilu. V 19. stoletju je pa bilo samo pet izredno ostrih zim V 20 stoletju je bil najhujši mraz v Srednji Evropi leta 1929., ko je dosegel 30 stopinj pod ničlo. Kaže, da letošnja zima ne bo nifl zaostajala za to zimo, saj je v nekaterih Vr»-jih v naši državi še celo bolj mrzlo, kakor je bilo nred 11 leti Na prraer v Rosni ie letos hujši mraz, kakor je bil 1. 1929. Na nekaterih zvezdah so gotovo živa bitja Največ hudih zim je bilo v in 16. Politični pregled Naš minister ^a trgovino in industrijo dr. Ivan Andrcs ie ^al posebno izjavo sofijskemu dnevnilku »Utru« glede na trgovinske zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo in na svečano otvoritev jugoslovenskobolgarske gospodarske zbornice. v Beogradu in Sofiji. Rekel je med drugim: V nedeljo 11. t. m bo v Beogradu slovesno otvorjena bolgarsko-jugoslovenska gospodarska zbornica. Teden dni pozneje. 18 t. m., bo v Sofiji podobna slovesnost ob priliki otvoritve jugoslovensko - bolgarske gospodarske zbornice. Mislim, da je med našima dvema narodoma mogoča trajnejša in zelo dobra iz-meniava blaga. Mi lahko dobivamo od vas premog, razna olja in industrijske Dredmet.e. Bolgarija pa lahko dobiva industriiske izdelke, ki se izdeluiejo v naši državi Mislim, da se more ne samo v okviru tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč tudi v medbalkanskem sodelovaniu doseči velik uspeh Balkanske države morajo v gospodarskem oogledu druga drugo, izpopolnjevati. a vsako medbalkansko sodelovanje brez Bolgarije ne bi predstavljalo nobene sile, medtem ko bi se skupaj z Bolgariio lahko dosegla na Balkanu gospodarska neodvisnost. italijansko časopisje mnogo piše o posvetu Balkanske zveze in naglasa, da je potrdil nevtralnost evropskega jugovzhoda. Pri tem tudi navaia. da se bodo vršila pogajanja Rumunije z Madžarsko in Bolgarijo. Ta pogaiania nai skušajo rešiti sporne zadeve, ki jih ima Rumunija z Bolgarijo in Madžarsko. Italijansko časopisje naglaša, da sedaj ni čas, da bi se spremembe mej uveljavile s silo, in izraža upanje, da se bo Rumunija s sosedi pobotala. Kakor znano vlada spor Rumunije z Bolgarijo zaradi Dobrudže, katere južni del je čisto bolgarski. Turški zunanji minister Saradžoglu je s ■BMmv Bnamn immm posveta Balkanske zveze v Beogradu potoval v Sofijo, kjer je bolgarskim državnikom predlagal načrt posebne črnomorske pogodbe med Turčijo, Bolgarijo in Rumunijo. Črnomorska pogodba bi bila neodvisna od Balkanske zveze in bi imela za smoter branik proti prodiranju Sovjetske Rusije na Balkan. Pravijo, da bi ta pogodba pomenila le utrditev miru, vendar pa Bolgarija in Rumunija pri tem ne bi zavzeli neprijateliske-ga stališča nasproti Sovjetski Rusiji. Velika ovira za sklenitev pogodbe pa je v bolgarskih zahtevah, naj Rumunija odstopi južno Dobrudžo. Mnogi tuii listi naglašajo, da bi Rumunija storila moder čin. če bi vprašanje Dobrudže, ki ie živlieniskega vorašania za Bolgariio, rešna na pravičen način. Pri tem izvaiajo, da bi s tem bil mir v tem delu Evrope morda za zmerom rešen. Po francoskih in nemških vesteh na zaoadnem bojišču dalje ni bilo posebnih dogodkov. Kakior pravi poročilo francoskega generalnega štaba, je bil v ponedeliek 5. t. m. naj-mirneiši dan na zapadnem bojišču od začetka vojne. Sovjetske čete so pred dnevi začele moč-neie napadati Fince, a niso uspele. Prej ko slej se finska vojska čvrsto drži in odbija napade. Opaža se zbiranje sovjetskih čet na vzhodni obali Ladoškega jezera in je verjetno, da bodo sovjetske čete začele napadati finske otoke v tem jezeru. Sovjetska letala stalno bombardirajo različna finska mesta. V preteklem tednu so sovietska letala po vesti iz Helsinkov bombardirala skupno 150 mest in naselij ter vrgla nanje okrog 7000 bomb. Pri tem je bilo ubitih 145 civilistov, 150 pa ranjenih. Po neki francoski vesti hoče Moskva izsiliti odločitev na Finskem do 23. t. m Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli I, po 6, n. po 5.50, III. po 5, telice I. po 6, n. po 5.50, III. po 5, krave po 3.75 do 5, teleta po 7 do 8 din. V Konjicah so bili za kg žive teže: voli II. po 5 do 6, m po 4.50, telice II. po 5 do 6, krave po 2.50 do 4. teleta po 4.50 do 5 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ptuju pršutarji po 7 25 do 7.75, debele svinje po 8 do 8 75, plemenske svinje po 6 do 6.50, v Konjicah: špeharji po 9, pršutarii po 8, v Kraniu:. špeharji po 9.50 do 10, pršutarji po 8 do 8.50 din. KRMA. V Kranju: lucerna in seno po 125, slama po 75, v Mariboru: seno po 150, slama po 75, v Konjicah: lucerna po 160, seno po 80. slama po 40 din za 100 kg. VINO. V mariborskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4 in finejše sortirano po 6 din za liter. Pri vinogradnikih konjiškega okoliša je bilo navadno mešano vino po 3.50, finejše sortirano pa no 4 din za liter. VOLNA. V Kranju: neoprana po 26 do 28, oprana po 34 do 38, v Konjicah: neoprana po »0. oprana po 40 do 50 din kg. SIROVE KOŽE. V Mariboru: goveje 18, v Kranju: goveje po 14 do 16, telečje po 18, svinjske po 9 do 12, v Konjicah: goveje po 11, telečje po 14, svinjske po 7 do 8 din kg. SIROVO MASLO. V Konjicah po 41, v tCranju po 34 do 36, v okolici Maribora po S2 din kg. FIŽOL. V Kranju po 600 do 700, v mari- borski okolici po 650, v Konjicah po 700 din za 100 kg. DRVA. V Kranju po 110 do 115, v Konjicah po 75, v mariborski okolici po 120 din kubični meter. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 6. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih pa tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 176.35 do 179.55 (za 217.84 do 221.04) din; 100 francoskih frankov za 99.65 do 101 95 (za 123.15 do 125 45) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55 20) din; 1 švicarski frank za 9.95 do 10.05 (za 12.28 do 12.38) din; 1 holandski goldinar za 23.49 do 23.87 (za 29.01 do 29.39) din; 1 belgiisko belgo za 7.49 do 7.61 (za 9.25 do 9.37) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 425 do 425.50 din. Seimi 12. februarja: Motnik, Radeče pri Zidanem mostu. Vrhnika (kramaraki), St. Janž (krški srez). 13. februarja: Ljutomer, Kamnik; 14. februarja: Brežice, Dob pri Domžalah, Ponikva, Semič, Sevnica ob Savi, St. Lambert, Žalec, Zerovnica; 15. februarja: Bogojina v Prekmurju, Velenje. Po vse] Sloveniji gre glas: le »Domovina« Je za nas! viešuje MILO! dobro, blago Sckicktovo milo, ki med kuhanjem Ji struji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako jo čisto in belo. RADION BELINA! Schichf> RADION pere sam! §vice * Volilne priprave Jugoslovenske nacionalne stranke. V zvezi s sestavo volilnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za preučevanje volilnega zakona in za priprave na morebitno vodilno borbo se je mudilo v Beogradu večje število strankinih voditeljev iz raznih krajev države. Prišli so po podrobna navodila za svoje delo. * Roki za zamenjavo starih kovancev. Stare srebrne kovance za 50 din je treba zamenjati do 16. t. m. Stari kovanci po dinarju morajo biti zamenjani do 20 aprila srebrni kovanci po 20 din, dvodinarski novci in 50 parski pa do 16. avgusta. * Nov list Jugoslovenske nacionalne stranke. V Sarajevu je začel izdajati bivši narodni poslanec g. Milalič tednik »Principi jugoslovenske omladine«. Novi tednik zastopa politične smernice Jugoslovenske nacionalne stranke. * Očitek dr. Mačka slovenskemu delu Jugoslovenske radikalne zajcdnice. »Hrvatski dnevnik« ostro obračunava s politiko slovenskega dela Jugoslovenske radikalne zajedni-ce in s pisanjem »Slovenca« ter pravi med drugim: »Tudi tokrat so ti slovenski politiki šli ne samo preko pravic in koristi hrvatskega naroda, temveč so s svojim postopanjem poskušali škodovati Hrvatom. Hrvati doslej niso nikdar ničesar storili na škodo Slovencev in se tudi niso protivili slovenski banovini. Toda na žalost niti tokrat niso bili deležni strpnosti s strani slovenskih politikov iz Jugoslovenske radikalne zajednice. List dalje obžaluje, da je slovenska zajednica podpirala vladavino, proti kateri so se morali Hrvati toliko boriti, ali navzlic temu so Hrvati to vladavino zrušili. »Hrvatski dnevnik« se postavlja na stališče, da se medsebojni od-nošaji Hrvatov in Srbov tičejo samo teh dveh in da Slovenci s svojim vmešavanjem ne morejo preprečiti rednega razvoja in ureditve teh vprašanj.« Končno pravi list: »Nihče ne zanikuie slovenskega narodnega ozemlja. Razen nekoliko vasi, ki so bile pozneje priključene dravski banovini in ki se morajo vrniti Hrvatski, je vse ozemlje dravske banovine slovensko. Slovenci torej nimajo razloga, da bi si nakopali zamero Hrvatov.« * Uredba o nadzorovanju cen. Prvotni osnutek uredbe o nadzorovanju cen v trgovini na debelo je bil zavrnjen in izdelan nov osnutek, ki ga je že odobril ministrski svet in bo v kratkem podpisan. Nadzorovanju bo podvrženo 25 najvažnejših življenskih potrebščin. Za osnovo bodo vzete sedanje cene, ki bodo pa tudi lahko popravljive. Nadzorovanje se bo nanašalo samo na trgovino na debelo, kar pa ne pomeni, da bo trgovina na drobno brez nadzorstva. Za njo bodo še nadalje veljale določbe uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. * Nova uredba o državnih upokojencih. Glede na posredovanje nekaterih upokojenskih društev na pristojnih mestih je prispela iz Beograda vest, da je ministrstvo za finance že izdelalo novo uredbo. Uredba bo stopila v veljavo 1. aprila. * Nemci iščejo v naši državi ležišča nafte. Zadnje čase se mudi skupina Nemcev v Koprivnici, kjer raziskuje ležišča nafte. Ugotovljeno je namreč, da so najizdatnejša ležišča nafte v Jugoslaviji v črti od Selnice v Me-djimurju do Ludbrega in Koprivnice proti Virovitici. Nekateri si obetajo od tega raziskovanja zelo mnogo ter pričakujejo, da bo kmalu prišlo do izkoriščanja zemskih zakladov. * Nova cesta skozi Nemški Rovt. Prebivalstvo gorske vasice Nemškega Rovta v Julijski krajini že vrsto let čaka, kdaj se bo uresničila njegova želja, da dobi cesto. Ni še tako dolgo, ko se je tod mudila italijanska vojaška komisija in skušala ugotoviti, kje je bila to cesto najkoristneje izpeljati Komisija je sicer bolj gledala na to, da bi bila ta nova cesta v vojaškem oziru prikladna, pa vendar bi ljudje tega kraja vsaj delno prišli na svoj račun, če bi se ta cesta zgradila. Ker so vesti o tej cesti spet potihnile, ni gotovo, da se bo važna prometna zveza začela že pomladi graditi. * Francozi in Nemci kupujejo naše konje. Nedavno so se mudili v Bački francoski in nemški kupci in nakupili več sto konj. Vse so takoj natovorili v vagone in jih poslali. Kupčija ie bila dobra, saj so bile živali po 4000 'do 6000 din. * »Planinka« na Pohorju je zgorela. V nedeljo zjutraj je iz nepojasnjenega vzroka začela goreti na vrhu Pohorja koča »Planinka«. Stavba je kmalu zgorela, ker je bila pretežno lesena. Last je bila podružnice Slo- venskega planinskega društva v Rušah, ki je bila postavila »Planinko« leta 1912., ker Ruška koča pri Arehu ni več zadoščala potrebam razvijajočega se pohorskega planinstva. »Planinka« je imela 11 sob s pritiklinami, kopalnicami in drugimi prostori. Škoda znaša preko 300.000 din * Pod težo snega se je podrla streha. V Spodnjih Račah ima domačijo kovač Franc Peršuh. Te dni je šel po opravkih, doma pa je ostala sama žena z otrokom. Nenadno go prihiteli v hišo sosed Alojzij Rečnik in drugi, češ da naj Peršuhova takoj zapusti hišo, ki se ruši. Posestnik Rečnik je namreč opazil iz svoje hiše, kako se je ostrešje Per-šuhove hiše, ki je že stara, zrušilo. Le takojšnjemu opozorilu soseda Alojzija Rečnika je pripisati, da je Peršuhova z otrokom v zadnjem trenutku ušla smrti. * Smrtna žrtev dela. Pri postavljanju droga za električni vod v Poljanski dolini je bilo te dni zaposljenih 17 delavcev, med njimi 30-letni Anton Gladek iz Fužin. Medtem ko je bil drog že delno v jami, se je težki les, ki so ga potiskali navzgor z viličastimi drogovi, sprožil in padel. Vsi drugi delavci so srečno odskočili, le Gladek je imel nesrečo. Skočil je v sneg do pasu in nesreča je hotela, da se je spotaknil ob majhne lesene količe, ki so pri dnu varovali na novo posajene smrečice. Zavoljo tega je padel v sneg in nanj se je zvrnil drog, ki ga je stisnil preko prsi, da so nastopile notranje krvavitve. Poleg tega mu je zlomilo tudi levo nogo. Ponesrečenca so takoj prenesli v bližno hišo in poklicali zdravnika, ki pa mu ni mogel več pomagati. Gladek je bil priden delavec. * Truplo ponesrečenega strojnika so potegnili iz potopljenega rušilca. Truplo narednika strojnega oddelka Griesbacheirja, ki je izgubil življenje v trenutku, ko se je potopil rušilec »Ljubljana«, so te dni potegnili na površje. Dejstvo, da so truplo pokojnega Griesbacherja našli poleg tanka za nafto, potrjuje domnevo, da je rajnki odprl ventile nafte in s tem preprečil eksplozijo na ladji, s čimer jo je tudi rešil. Pokojnik je štel šele 26 let in je bil zelo vesten mornar. Zdaj je tudi ugotovljeno, da znaša odprtina na ladji, ki jo je povzročila skala, v katero je ladja zadela. 8 m v dolžino in 2 m v širi- no. * Led na Dravi odtrgal več mlinov. Ko je nastopilo južnejše vreme, plavajo po Dravi večje plošče ledu, ki so zlasti nevarne lesenim mostovom in mlinom ob bregu. Takoj« led v odseku Obrež — Ormož odtrga! ^velite mlin g. Zadravca iz Ormoža. V veliki nevarnosti je bil tudi leseni most pri Ormožu. Drava je nosila s seboj Se več drugih mlinov. * Najdba od vlaka razkosanega trupla. Na železniški progi Karlovec — Ljubljana sst našli med postajama Zorkovcem in Ozljem razmrcvarjeno truplo 40-letnega Stjepana Krajnčeca iz Zorkovca. Uvedla se je preiskava, da se ugotovi, ali gre za nesTečo, za samomor ali morda celo za zločin. * Tudi ribe so zmrzovale. Nedavni mras, kakršnega v Dalmaciji ne pomnijo, je napravil po vrtovih in sadovnjakih veliko Škodo. Na Braču je uničeno na tisoče oljk. Drevesa so od mraza popokala in letos ni pričakovati plodu. Po planinah je zmrznilo mnogo drobnice, po gozdovih pa mnogo divjadi. Nenavaden nojav je bil, da le mraz letos dosegel celo ribe v morju. Na posameznih mest'h, zlasti v Kanalu pod Velebitom so začele ribe zmrzovati. V Lfubačkem prolazu pri o toka Pagu so nalovili ljudje dnevno po SO metrskih stotov sipe. ki je omamljena od mrai* plavala na površini vode Ribe so lovili kar z rokami, ker se niso mogle gibati. * Bencin ni šala. Nedavno noč je gore!® pri Sv. Križu nad Cltiio gospodarsko poslopje Hranilnice in posojilnice pod cerkvijo V poslopju je bila garaža avtomobilskega prevoznika g. Dolinarfa, v kateri sta zgorel« dva avtomobila K sreč! sta bila Hranilnic« in g. Dolinar vsaj delno zavarovana. VzroK požara preiskujejo orožniki. Najbrž da se 1« komu zahotelo bencina. Splazil se je v garaž« in odvil petelina pri bencinskem kotličku, pa se mu je vžgal bencin po neprevidnosti. * Starši v grob, otroci k sosedom. Nedavno je plaz na Kozjaku terjal življenje vzorni!* zakoncev 441etnega posestnika Josipa Raner-ja in njegove 291etne žene Marije od Sv. Urbana. Zaradi te nesreče so štirje otroci ostali sami. So to lOletna Marija, kletna Elica, «-letna Anica in 31etni Ivanček. Zupan v Kam-niči g. Lorenčič je sklenil zadevo urediti teko, da bodo po enega otroka prevzeli sorodniki, odnosno bližnji sosedje Sorodniki, ki bodo prevzeli domačijo, bodo obvezani za skrb in dobro vzgojo nesrečnih otrok. * Trgovci! Uhogrelce razpošilja vsako mno- ^ r> n C^pIip Pan! Kelt**' 13 dom nr Poslovenil B R Toda tudi v tem naslonjaču ni bilo njegovega doma. Samo divje, boleče hrepenenje je prišlo, ko se je zunaj počasi mračilo. Tam onstran ceste pa je medtem tonila neka mladost. Lotina mladost. Kdo ve, kako dolgo traja mladost? Pri nekaterih se hitro izgubi, pri drugih traja vse življenje. Kdor doživi spoznanje, ni več mlad, ni več otrok Samo tisti so otroci, ki stoje pred zagrnjenimi slikami življenja brez želja in ničesar ne vprašajo. Kdor je z dvomečo roko dvignil tenčico in tisti, ki je vihar pred njim razgalil velike, blodne slike življenja, — ta je že daleč od mladosti. In kdor je daleč od mladosti, je blizu smrti. Loto je bilo sram Ko je v bratovih rokah videla svoj šopek se je zavedela, da žive ljudje ki znajo onečaščati ljubezen in zvestobo Tri leta pozneje. Velikonočni zvonovi so peli prav tako kakor takrat, ko so spet po-zidavali Bukovnikovo domačijo Cisto isti glasovi so bili. Čisto ista velikonočna pesem Samo nov učitelj 1e stopal pred pojočo množico; stari učitelj je bil med tihimi, številnimi poslušalci, ki so pod rušo prisluškovali pesmi vstajenja. Za pevci je šla godba, potem duhoven s svojim spremstvom in nato verniki v vrstah po pet ali šest ljudi. V eni teh vrst so bili Bukovnikov Henrik, njegova sestra Eenka, Matija Bernik, Lizika, oskrbnik Rogelj in njegov sin Janez. Ljudje z Bukovnikovega doma so hodili zmerom zase Niso se mešali med druge. Matija in Rogelj sta bila nekoč pri godbi, pa sta se potem tam sprla, ker sta bila užaljena. »Prava reč,« je takrat rekel Matija, ko je prišel domov s svojo trobento, ki je drugače visela na koru pri orglah, »prava reč, saj so muzikanti najmanj pobožni ljudje v cerkvi. Če igrajo, morajo ves čas samo paziti, da ne zgreše takta in ne morejo misliti na boga. ko je odmor, pa samo sopihajo. Pravim vam: če bi bog še enkrat prišel na zemljo, bi najbrž marsikateremu muzikantu razbil bas na glavi.« »Res je,« je pritrdil Rogelj in nič drugega ni dodal. Ko pa je drugo nedeljo sedel z Bernikom v cerkvi, je med mašo zaspal. Tedaj mu je med potjo domov Matija hudobno rekel, da bi bilo zanj le bolje, če bi bil ostal pri godbi. Po veliki maši so Sli vsi z Bukovnikovega doma skupaj domov Dobre volje so bili, saj jim je dobro šlo. Henrik se je zdaj za zmerom vrnil domov. Napravil je maturo in je imel zdaj pravico do skrajšanega vojaškega roka. Matija je bil zadovoljen z njim Bil je visok, nekoliko bled. a zastaven in lep fant. »Zdaj naj se oa zgodi, kar se hoče.« mu je dejal Matija, »Ko imaš svoje šole, boš lahko dobil takoj službo, če bi se nam kaj ponesrečilo.« Zaenkrat pa ni kazalo, da bi se moglo kaj ponesrečiti. Dom' so čisto prenovili in pre-zidali. Skupno delo vseh je rodilo takšne sadove, da je Matija lahko redno plačeval obresti za dolgove in še je dosti ostalo z« razne priboljške in nove reči. Če pa ga je Henrik vprašal, ali si jemlje obresti tudi za svoj denar, ki ga je vložil, i« bil Matija vselej slabe volje in je samo rekel: »Ali bi rad še meni dajal mezdo kako* kakšnemu hlapcu? Kar molči! Jaz bom že dobil svoje peške, ko nam bo bolje šlo Takrat bova poračunala. Saj si vse zapisujem. Če kaj potrebujem, si že vzamem, sestri in Lizi pa dajem mleko in maslo, krompir in mast. To je že dovolj obresti.« Zdaj pa se je Matija ukvarjal z velikimi načrti. V nekem griču, ki je bil tudi Bukovnikov, je odkril ilovico. Zato je sklenil postaviti opekarno in si je od nje obetal dosti zaslužka Samo pametno in previdno bo treba začeti. Kaže. da pojde opeka dobro v denar, ker ljudje v okolici toliko zidajo. Z« začetno glavnico je sklenli Matija poklicati na pomoč svojih poslednjih sedem tisočakov. . . ..' »Kaj bo pa z Liziko, če se delo ne bo obneslo? Ali pa če ti umreš?« Bernikov obraz se je zmračil. »Z Liziko? No. da! Delati bo pač morala! Kaj bi pa bilo. če bi bil jaz brez denarja! In da bi doživeli polom, — na to sploh mi- * Žrtev mraza. Nedaleč od Šikol pri Cir-kovcah so ljudje našli na cesti zmrziega 80-letnega preužitkarja Ludvika Skriblerja. * Žrtev plazu pri Zavrču. Pri Zavrču je te dni plaz zasul viničarko Terezijo Bratuše-vo iz Korenjaka. Bratuševa je čistila od snega dohod k svoji hiši, ki je postavljena ob atrmem pobočju haloškega gričevja. Sredi dela pa se je s strmega brega utrgal velik plaz, ki je ubožico pokopal. Ko so domači pozneje zagledali v bližini hiše kup snega, so zaslutili, da se je zgodila nesreča. Začeli ■o razkopavati sneg. Domači in sosedje so marali kopati tri dni, da so prišli do trupla nesrečne viničarke. * Vlak je povozil dekle. Delavke, zaposlene v kranjski tvornici Inteks, so šle nedavno po končanem delu v okrepčevališče v bližini železniške postaie na malo južino Ko so se potem vračale na postajo, je privozil tržiški vlak. Zaradi goste megle 1e 301etna Milka Avoičeva iz Tržiča prišla pod vlak. Sprevodnik. ki je stal na stopnici vagona, je zaslišal nien obupni krik. Nesrečni Milki ie vlak odrezal obe nogi v stegnu Zaradi oremofne krvavitve je za poškodbami kmalu umrla. * Smrt mladenke zaradi oneklfn. Ko se je Mletna sobarica Angela Markova v Žalcu tfrela nedavno pri močno zakurjeni peči, se 5? ie vnela obleka. Markova je dobila hude opekline po hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kier je te dni umrla. * Med gostijo si je končal življenje. Ža-Jostno se je končala te dni vesela gostija na Oaberniku pri Gornji Polskavi. Ženil se je nosestnikov sin Jožef Zlodei z ^nničarsko hčerko Frančiško Korenovo. Za starešino je bil posestnik Alojzij Zamuda iz Spodnjih Hoč uri Mariboru. Po poroki so prišli svat je na nevestin dom in začela se je gostija, ki Je ■"raiala ves dan do večera. Med svati je vladalo veselje najbolj vesel in razposajen Da je bil starešina sam Proti večeru mu je zlezlo vino v glavo in je postal otožen. Ko ga le njegova žena, ki je bila z njim na gostiji, vprašala, kaj mu je je planil kvišku in io začel zmerjati. Nato pa se je začel jokati, da so ga svatje komaj utolažili. Potem se ie dvignil in odšel za ženo v kuhinjo. Vsi so mislili, da se hoče Zamuda v kuh'nji z ženo spraviti. Ko pa je stopil v kuhinio, je priiel za dolg nož ter olanil z niim proti ženi. Hote' io je zabosti. toda žena je v zadnjem %r»nii*l-Ti ndar*v» nrlhMti in zbpžala v sobo. —AVO.O i Z dvignjenim nožem v roki je planil mož za j njo, na pragu pa ga je eden izmed svatov pri-| jel za suknjič in ga zadržal. Tedaj pa se je ' Zamuda obrnil ter z vso močjo sam sebi zasadil nož v prsi. Zadel se je v srce, nato pa se je mrtev sesedel. * Smrtna nesreča mariborskega železničarja. Nedavno je nemški potniški vlak na glavni postaji v Mariboru zgrabil 281etnega železničarja premikača Antona Dajčmana. Ves vlak je šel nesrečnežu čez noge. Grozno razmesarjen je obležal Dajčman pri priči mrtev. Anton Dajčman je bil s Pragerskega, od koder se je dnevno vozil v službo. Zapustil je mlado ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Bil je vesten železničar. * Smrt pod vlakom. Na postaji Grobelnem se je mlad fant vrgel pod vlak tako, da mu je odrezalo glavo Iz vojaške knjižice, ki so jo našli v sukniiču, se je ugotovilo, da je 23-letni samomorilec mizarski pomočnik Janez Javomik iz Št. Vida pri Grobelnem. Vzrok obupnega dejanja je baje nesrečna ljubezen. * Smrtna nesreča dveh opekarniških delavcev. Pri opekarni inž. Unger-Ullmanna na Gornji Ložnici pri Žalcu sta opekamiška delavca Franc Verdev s Plevne pri Žalcu in Pavel Maloprav s Polzele kopala blizu opekarne zemljo za izdelovanje opeke. Ko je Verdev podkopal zemljo v dolžini šestih metrov in je Maloprav odmetaval zemljo iz jarka. sta dva dela\ ca na vrhu v njun' bližini sekala zemljo. Zaradi stresljajev se je debela plast zemlje zrahljala, vsula na Ve> deva in Maloprava in ju pokopala pod seboj. DJavci so takoj priskočili na pomoč in po o.-eteku ene ure odkopali oba ponesrečena delavca. Oba pa sta bila že mrtva. Verdev zapušča ženo in sinčka, Maloprav pa ženo s oetimi nepreskrbljenimi otroki. Prebivalstvo globoko sočustvuje s svojci ponesrečenih delavcev. * Ure je popravljal. Ob koncu novembra lani se je v gostilni Jesiha Jakoba na Rudniku pojavil neznanec in se izdajal za urarja. Natakarica mu je verjela in mu zaupala v popravilo zapestno uro. Neznanec je obljubil, da bo v enem tednu uro popravil in jo vrnil. Po poteku enega tedna pa tudi pozneje se ni več oglasil. Mož je okoli 50 let star, visoke suhe postave, že nekoliko osivelih las, srednje dobro oblečen in ima dober nastop. Govoril je bolj ljubljansko narečje. * Drzen vlom. Nedavno so neznanci vlomili v Loibnerjevo hišo v Rimskih Toplicah in odnesli razno blago trgovcu Loibnerju. Vlomilci so bili nedvomno kaki domačini, ki so jim razmere dobro znane Vedeli so, daje hiša preko zime zapuščena, ker je njen lastnik pozimi v Celju, in da je bilo v hiši mnogo blaga, kakor perila, obleke, konzerv, likerja in drugega * Z lažno občinsko štampiljko !»i je hotel pomagati. Ernest Lutar je hotel kupiti mlinske stroie v Maidičevi veletrgovini v Celju. ni treba Če se ne bo obneslo, bomo že Ob oravem času nehali.« F»nrik je pomislil. »Da in jaz tudi Lizike ne bi pustil. Vse "'oril zanjo. — vse!« ''^daj so se zaiskrile Matiieve oči. Pravi vo''konočni sijaj ie bil v njih. In molče je gt'on»i Henriku roko. 'Tonrik oa je že gledal stran, na cesto. — T^m je stopalo v svežem iutru mlado, lepo 'ekle. Imela ie svetlo obleko in lep klobuk po novi modi. Zraven nje je šel mlad fant, pred njima pa ie zibal po cesti bebec. — »Ti.« je dejal Janez Lenki, ki je prav te-nka ni odgovorila. »Sai si tudi ti Lenka čisto lepa, čeprav nisi tako imenitna in učena. In kar je poglavitno. — dosti močnejša si kakor Berce-tova • — Janez je bil prepričan, da se bo Lenki s ■temi besedami prikupil. Lenka ga je pa tako grdo pogledala, da mu je kar sapo zaprlo Zato se mu je zdelo pametneje, da se 5e obrnil k Henriku. »Kaj pa je? Ali sta se spet prepirala? Ali li morata res zmerom biti v laseh?« »Lenka je preveč surova. Prav nikakšne vzgoje nima. Sploh ne bom več z njo govoril« »Kaj pa je sploh bilo?« »Rekel sem ji, da mi je Lota všeč, pa je bila menda ljubosumna ali kaj.« Henrik je spet pogledal na cesto. »Prijatelj, ali se še spominjaš, kako si takrat zagnal njen šopek na cesto. Vidiš, odtlej nisem več govoril z njo.« »Da. Sicer pa je tako najbolje. Prijatelji z Bercetovimi ne moremo biti. — Mladega Hrastarja poglej! Mislim, da se kar preveč slini k njej. Zmerom je kuhan in pečen pri Bercetovih. No. to bi bilo pa tako, kakor če bi slon kanarčka zasnubil.« Prav tedaj pa se je Bercetov Gustav obrnil in zatulil po bregu navzdol: »Novi gospod ima groša dva-a-a-a-vozek za cunje in lenega psa-a-a-a!« Potem se je bebec zasmejal, Lota pa je skočila k njemu in mu prigovarjala, naj molči. To ie pomagalo vsaj toliko, da je fant utihnil, vendar pa se je še večkrat obrnil proti Bukovnikom. zagrozil s pestjo ali pa pokazal jezik. »Zmerom bolj nori,« je dejal Janez. »Toda brivčevo pesmico zna še zmerom. To je edino, kar zna na pamet. No, in njegov oče kmalu ne bo dosti boljši.« »Ne smeš tako govoriti, Janez!« »Saj ne veš, Henrik, kako stari Berce pije! Vsak dan je pijan, časih že na vse zgodaj. In, veš kaj je najbolj čudno? Da pije prav od tistega dne, ko je tvoja mati umrla.« »Kako je to?« »Prej Berce skoraj ni pokusil vina, tisti dan, ko je tvoja mati umrla, je bil pa opoldne tako pijan in je tako razgrajal v gostilni, da smo ga še pri nas slišali. Veš, kaj pravi Matija? Da je to slaba vest, ki jo skuša v žganju utopiti.« »Tega ne more nihče trditi.« »Trdil tega Matija ne bo, ker ne mara še enkrat sedeti. Veš, zdaj so že tri leta odtlej. Takrat je bila žalostna velika noč. Matija marsikaj prenese, le tega ne more, da je takrat sedel. Zato tudi nikogar na vasi ne mara videti.« »Prav za prav ni prav, da smo sprti z vsemi, upam, pa, da se bo že vse i spremenil o.« »To boš pa lahko še dolgo upal. Če nam bo zdai še opekarna dobro šla. nas bodo hoteli od nevoščljivosti snesti. Sai nam v glavnem zamerjaio samo to. da nas ni vrag vzel. Če bi bili tvoiega očeta za,prti. če bi bil Berce dobil naš dom in bi bil moral ti iti za hlapca, bi nas ljudie kar radi imeli. Tako pa ne!« Henrik je zastokal. Janez pa je nadaljeval: »In kaj so vse govorili! Da je tvoj oče za-žgal ali Da ti! Da. da, tako je bilo! To še zmerom govore. Sicer ne na glas, ker se boje, da ne bi šli sedet, govore pa le. Ti ali tvoj oče ali pa oba In notem, da se je sam ustrelil. In o tvoji materi in Matiji govoure.« »Nehaj, Janez, nehaj! Ne maram več tega slišati.« — Tam na klancu na je prav tedaj rekla Lota mlademu Hrastarju: »To pa ni lepo, da so ljudje tako hudobni z Bukovnikovimi.« — »Da ni lepo? S takimi požigalci in samomorilci?« »Kdo more to dokazati? Nihče!« kakor razbojnik, ni povedal ničesar določe-I nega, ko ga je predsednik vprašal, zakai se je oborožil. Senat je upošteval vse olajšane okolnosti in je fantu prisodil tri mesce strogega zaDora pogojno za tri leta, njegovemu pomagaču pa en mesec strogega zapora pogojno za tri leta. * Kovačnica dinarjev na Mirni. Zadnji čas so šušljali po Mirni, da se v njeni okolici kujejo dvodinarski kovanci. Ko je zvedel to vodja orožniške postaje g. France Poženel. je takoj obvestil vse gostilne in trgovine naj mu sporoče, ali ie kdo opazil kak ponareien kovanec. Ze istega dne oonoldne je prišel občinski siromak Janez Kmet iz Mirne knno-vat v trgovino Matije Marina slanino P1*-čal ie s tremi oonareienimi in tremi dvodi-narskimi kovanci. Domača hčerka ie tavoj onazila, da so kovanci ponarejeni. Ko ie dejala, da za ponarejene kovance ne proda slanine. je Kmet plačal za vse prave kovance. Ko ie Kmet od«el. ie takoi obvestila o dogodku vodjo orn^niške oos+aie Poženela. ki je hitel s tovarišema čontalom in čenlakom v stanovanie Kmeta, ki je takoj povedal, da ima 19 kovancev, katere mu je dal nie<»ov sin Nace. Pri sinu Nacetu so našli orožniki 24 kovancev in tudi model iz ilovice Baieie ponareial kovance že noleti. ker pa so b'li slabo izdelani, rh ni dal v promet Podprl iih ie 19 očetu, ki ie fifi let star in še ni b;l kaznovan. Nace ie malo omeien in vse sku-pai ni resna zadeva Sreča ie le. da so orožniki tako hitro izsledili kovačnico. Oče bržkone ni vedel da ima opraviti s ponarejenim dpnariem. * Kazen zaradi predragega petroleia. Te dni so dobili nekateri radeški trgovci kazenske naloge do iiin ker so prodaiali netro-lei po 9 din liter Trgovci so se pritožili in dokazali, da so olačali netrolej v sodu po 8 din 75 par liter zaradi česar jim je tedaj nemncročp nrodaiati ga po 7 din l'ter. * Sumljiv možak Orožniki v Šožtaniu so bili te dni onozoripni na sumliivega moškega. ki se ie nekai časa zadr^aval v n<-ki gostilni v ToroolSiei kier ie zaoravijal dpnar. Tuiec ie govoril, da ie doma iz okolice Trbovelj in ie Dokazal tudi legitimacijo na ime Aloiziia Zlavsa iz Celia. za katero pa ie ugotovlieno da ie bila Zlavsn ukradena. Preden so orožniki prišli v gosti1 -:n }e je DODihal Baie gre za vlomilca, ki J >bil velik plen pri vlomu v stanovanie Helene Kru- X;XaT7P 1? {"Vili] * Natakar je poneveril 12 tisočakov. V Ormožu je bil uslužben v kavarni in restavraciji Slavice Vrbnjakove 231etni Filip Horvat kot glavni natakar. V teku svojega službovanja od julija 1. 1938 do marca 1. 1939. pa je poneveril izkupiček za pijačo v znesku 12.919 din. Zaradi tega ie prišel Horvat pred mariborski mali kazenski senat, ki ga ie obsodil na tri mesece strogega zapora in na izgubo častnih državlianskih pravic za dobo treh let pogoino za dobo treh let. * Nad lastno h«Wko se je spozabil 551etni viničar JosiD v Črešnievcu. Mali kazenski1 senat mariborskega okrožnega sodišča ga ie zaradi tega obsodil na osem mesece/ strogega zanora in ns izgubo častnih državlianskih pravic za dobo treh let * V tatinskem brlogu zaolenieno blago. Pred dnevi ie bil na Domobranski cesti v Liub'iani aretiran znani vlomilec 351etni Jakob čimžar doma iz okolice Krania ker -a. Pri Pami so na?li ukradoppgg blaga v vrednosti okrog 50 000 d4n PaD 4e priznal vlome. Poiipiia še ?5če niepove Daidaše * Poicrnti. rP7orv'isohorie« ali »pohorca« in »kris+iianiio« v »bloke« ''l o venci-.Tu posloveni pač imamo pravico označiti omenieni smu-ški spretnosti s krajema, ki sta dala Slovanom smuči. >Taši člani in naraščal so strmino dobro »raisali« z eno palico Najboliši smučar slovenskega načina je hi] br. Komg Jože s+rmim so prijatelji sokolstva ob^udo-vp'i gibčne Sokolje. kako so delali v zaznamovani progi »pohorca« in »bloke«. Razumih vo je, da ie zemlia hotela tudi svoje pike. P:ko je ta ali oni tako tresnil. da je sneženi oblak za nekai časa zakril žrtev, a koj nato je veselo smuknil naprej Sreča je izbrala za nrvaka br Jiiršiča Stanka Začasne skakalnice je napravila naša mlade? sama Napravila ie majhen oragec za pT-ocranianip strobn srevJnio skaValnTf>o za tiste, ki hočejo napredovati, in naposled največji sneženi kup za prave bele junake. Br. Trabe Miha je švignil kar celih osem metrov daleč skozi zračni prostor. Po končanem zimskem prazniku je povedel br. Zunko bodoče velike bele junake prav vesele proti domu. Smrt požrtvovalnega naprednega učitelja Vodice za Šmarno goro, februarja j Prejšnji četrtek je umrl v Ljubljani upokojeni učitelj g. Fran Trost. Dočakal je lepo starost nad 82 let. S pokojnikom lega v grob eden izmed tistih starih učiteljev, katerim je bilo treba orati še kaj trdo ledino. Pokojnik je bil mož, ki je s svojo požrtvovalnostjo in vnemo premagoval vse te težave, ko ie bil še učitelj v Vodicah za Šmarno j goro. Tu se je razen šoli ves posvečal vrt-j narstvu in sadjarstvu. Kot rojak Vipavske doline je tudi tu zasadil žlahtno drevie in s svojim zgledom druge vnemal k sadjarstvu. Kot odličen sadjar je bil odlikovan na raznih sadnih razstavah Kot sposoben risar je ! delal načrte za vrtove in za stavbe. Kot do-j ber glasbenik in pevec je gojil lepo petje v I cerkvi in v pevskih društvih kot oevovodja. Zaradi njegovega požrtvovalnega dela so mu občani prepustili vodstvo občine, katero je vodil z vso vestnostjo v zadovoljstvo vseh občanov Ko je dobil po 18 letih učiteljsko službo v Ljubljani, ni prenehal z delom, ki ga je na-dalieval še ko ie stopil v pokoj po 46 letih vestne sužbe Poleg svoje lepe hiše si je uredil tudi vzoren vrt. na katerem ie do zad-! njega z mladenišlko pridnostio goiil najlep-: še cvetice in žlahtno sadje. Pokojnik je bil ! vzor učitelja v šoli in izven nje. Njegov spo-J min bo ostal trajen! Smrt pridne gosoodinfe Gomilsko, februarja Te dni je v Šmatevžu preminila ga Julka Rančigajeva, rojena Habjanova iz Črnega vrha pri Št. Juriu ob Taboru, posestnica znane kmetije po domače Na bregu Rajnka ie bila vzor pridne gospodinje. S svojim možem Francem je vzgoiila šest otrok, ki so še vsi doma in vsi marljivo delajo na velikem posestvu Na zadnji poti je rajnko spremljala velika množica ljudi, kar je pričalo, da je bila splošno priljubljena. Naj v miru počiva, žalujočimi pa izrekamo iskreno sožalje! Iz Prekmurja Žalostna smrt železničarja. Celer Franc, i kurjač, doma iz Most pri Ljubljani, bi moral j v ponedeljek ob 3. zjutraj na murskosobošld i postaji nastopiti službo. Ker ga ni bilo, je šel j niegov tovariš gledat na njegovo stanovanje. Ko je odprl vrata, se mu je nudil strašen pri-! zor. Celer Franc ie visel na kljuki obešen s prav drobno vrvico. Pomoči ni bilo več, ker je bil že mrtev. Celer je štel komaj malo čea trideset let Kaj ga je privedlo do tega koraka, ni znano. Zapušča ženo in sinčka, ki sta bila na ta dan v Ljubljani Nevaren strel lovskega tatu. Trije kmečki fantje iz Motvarjevcev v Prekmurju so šli na lov v obmejni gozd. Bili so to Adolf Janko, Štefan Lenarčič in Ludvik Geci. Kmalu sta padli dve srni Pa je prihitel lovski paznik Štefan Perša in presenetil lovce Prva dva sta pustila plen in pobegnila. Geci oa se je postavil pazniku po robu in ustrelil vanj Ranil ga je v obraz in v roko. Za svoje nepremišljeno dejanie je bil obsojen na eno leto in pet dni robije, Lenarčič in Janko na na teoen dni zanora Maši na tujem Francosko pismo St. Etienne, januarja Tukaj nas je precej Slovencev, ki vsi prav radi beremo »Domovino«, vendar niso vsi naročeni nanjo. Zato se vsak teden, ko prispe priljubljeni list, kar trgamo zanj, kdo ga bo prej prebral Posebno nam je všeč roman »Srce v okovih«, ki je čedalie bolj zanimiv. List »Domovina« je vreden, da bi si ga vsakdo sam naročil, saj je glede na obsežnost in vsebino zelo. zelo poceni. Naj še omenim, da je pribežalo v St. Etienne in okolico več kakor tisoč Slovencev iz okolice Metza Stanujejo zdaj v slabih sta-novaniih. zato na dobivaio na občini kar le- no *$•»«>( tu: 6 »•JVUNAI.NI ROMAN »Z-aitaj, da, seveda«, je jecljal krojač začudeno. »Imamo dve Kingovi obleki tu Eno kakor morate vedeti, nam je poslal včeraj.« »Tega nisem vedel«, se je opravičil Moravec. »Milostljivi gospod mi je gotovo pozabil povedati. Ali je prva obleka že zlikana?« »Da — to se pravi, v nekaj minutah bo delo storjeno « »Mislim, da bo gospod King zelo zadovoljen, če lahko nemudno dobi svojo obleko«, je rekel Moravec veselo. »Poslal bom k vam fantka, recimo, čez eno uro.« »Prosim, prosim, vse bo v redu.« Moravec je smehljaje se pomislil, kaj bo King rekel, ko bo tako na lepem ob obleko. Toda Moravec si ni vedel drugače pomagati. Slo mu je za čas, ki je pomenil zanj v«e. Hitro mora delati, da se ogne nevarnostim. Viktor King je imel, tega se je Moravec še natančno spominjal. čisto enako postavo kakor on sam Bržkone se v tem času ni bistveno spremenil Njegov lepi načrt ne bo uspel samo v primeru, če krojač sam telefonski pokliče Kin-ga in mu javi. naj pošlje po obleko. Verjetno pa se tako vorašanie Moravcu ni zdelo Zdaj potrebuje še perilo, površnik in klobuk Te reči si lahko kuni z denarjem, ki m" »a je dala Doroteia Stap^esova Čudili se sicer bodo, ko bo mož s tako zu- nanjostjo ikupoval take reči, toda ne gre drugače. Da bi si s stodolarskim bankovcem kupil elegantno oblačilo, se mu je zdelo še zmeraj prenevarno V neki preprosti krčmi je zajtrkoval. Ko je stopil iz gostilne, je naletel na malega uličnega prodajalca časopisov »Čuješ, dečko, ali bi hotel v pol ure zaslužiti pet dolarjev'« »Seveda. Kako pa?« »Nekaj mi boš prinesel.« »Bom, gospod.« »Lepo. Najprej izroči svoje časopise nekomu drugemu, da jih bo prodajal. Počakaj, en list prodaj meni Tako, zdaj pa pojdi v Martinovo krojačnico na dvaintrideseti cesti — saj veš, kje je to? — in vprašaj po obleki za gospoda Viktorja Kinga. Ne pozabi imena Viktor King se piše gospod. Glej, da prideš čez pol ure. Nato dobiš pet dolarjev.« Dečko je planil v tek. Naenkrat se je Moravec začel bati. Kaj pa, če dečka tam zadrže in ga začno izpra-ševati? Vsaj 30 minut bo to trajalo. Torej bo čakal toliko časa če se v tem času deček ne vrne, mora naglo izginiti. V njegovo največje olajšanje in zadovoljstvo se je mali mož vrnil že čez dvajset minut in prinesel obleko v veliki rjavi škatli. Nato je Moravec nakupil še druge potrebne stvari in se peljal v ubožnejši del mesta, kier ie začel iskati ooremlieno sobo V neki zamazani hiši je naposled dobil tesen in zatohel prostor. Štirideset minut pozneje se je Peter Ben-ton, nočni monter, spremenil v potnika Wal-teria Coleja oblečenega v elegantno sivo obleko. Le plašč niegov je bil zamazan in rokavice so bile stare, kar pa ie napravilo vtis. da je imel mnogo opraviti z avtomobilom. Čisto nedvomno ie bil ta Walter Cole boljši človek. Tudi dejstvo, da njegov bledi obraz ni bil obrit, ni izpreminialo tega vtisa. Previdno se je Moravec splazil iz hiše, da ga umazana gospodinja ni videla. Plačal ja bil stanovanie že vnaorei. Zdaj je šele od-pellal avto Doroteje Staplesove v garažo. Pred garažo ga ie vratar sprejel kot odličnega gosta z neštetimi pokloni. OdTčni gost' je nač moral biti. ker se ie pripeljal s tako razkošnim avtom. Moravec se je zdaj spomnil da ni več Peter Benton. temveč gospod Cole »To je avto gospodične Doroteje Staplesove.« je pojasnil »Prosila me je za prijaznost. da ji ga pripeliem semkaj.« »Prav prav. gospod.« Moravec je poneljal vozilo na določeni prostor ter odložil šofersski plašč in rokavice Na de«ni in lev4 sta stala velika, elegantna avtomobila Vozilo na levi. krasno limuzino, ie pravkar čistil šofer v svojem modrem oblačilu Moravcu se je zdelo, da ga ie šofer v modrem oblačilu skrajno zar-čudeno motril. pe podpore. Drugače se nam tu ne godi še nič slabše kakor pred vojno. Samo deveturni delavnik so uvedli, kar je pač posledica vojne. Srečni bi seveda bili vsi, če bi mogli dobiti delo v svoji ljubi domovini. Pred dnevi je umrl po dolgotrajni bolezni naš rojak g. Svent Avgust, star šele 37 let. Doma je bil iz Velenja, kjer zapušča sestre in b-ate Naj mu bo lahka tuja gruda! Imm vestnik ktthinio Mesni zavitek. Umesi testo za zavitek. Iztegni ga in pusti, da se iztegnjeno testo malo posuši, nato ga nadevaj z mesom. Pol kile telečjega mesa zmelji na strojSku z eno čebulo. K mesu primešaj eno jajce in dve trdo kuhani jajci, soli in malo popra. Z mesom pomaži po telesu, zvij in speci. Nadevana cvetača. Cvetačo daš kuhati v •lan krop Vre naj samo 10 minut, nato jo ocedi in pusti, da se malo shladi. Razdeli posamezne cvete in jih zloži na dno z maslom pomazane koze. Po cvetači potresi sesekljane gnjati in koščke sirovega masla. Na gnjat položi spet cvetačo. Četrt litra sladke smetane, žličico moke in dva rumenjaka dobro raztepi, nato pa primešaj še sneg dveh beljakov. Vse skupaj polij po cvetači in peci pol ure. Jezik z rižem. Goveji jezik daj kuhat z vso zelenjavo. Posebej pa skuhaj na vodi 20 dek riža. Riž sme biti samo na pol kuhan. Medtem ko se vse kuha, pa mešaj, da nara-se, tri rumenjake in šest dek sirovega masla. Ko je riž kuhan in se je že shladil, primešaj k maslu riž in nato še sneg treh beljakov. Posodo za puding dobro namaži z mastjo ali sirovim maslom, noter stresi pripravljeni riž, razravnaj, posodo zapri in kuhaj v kroou pol ure. Kuhani jezik ocedi, olupi in zreži na tenke kose. V kozi segrej malo masti in preoraži dve veliki glavi drobno sesekljane čebule, čebulo duši toliko časa, da čisto razpade. Med dušenjem prilivaj po malem juho od jezika. V to omako zloži zreza-ni jezik in ga še nekaj časa du5i. Ko je ri-lev puding kuhan, ga zvrni v toplo skledo, okolu zloži dušeni jezik in ga polij z omako. Tako pripravljen riž z jezikom je zelo primerna jed za svatbo ali kako drugo svečanost. Ocvrt riž. Na mleku skuhaj 10 dek riža, da bo zelo gost. Ko se riž shladi (ne sme biti pa razkuhan, temveč samo napol kuhan), primešaj pet dek sirovega masla, eno jajce, S dva rumenjaka in žlico naribanega parme-: zana ali suhega bohinjskega sira. Ko si vse skupaj dobro zmešala, osoli in dodaj še malo sesekljanega zelenega peteršilja. Iz te zmesi oblikuj drobne kroglice ali tenke klo-! basice, jih povaljaj v raztepenem jajcu in j nato v drobtinah ter na vroči masti ocvri. j Daš s pečenko na mizo. Tudi ta jed je primerna za kako svečanost. Nadevana pečenka. Kos govejega mesa (pol kile), najbolje od pljučne pečenke, stol-! ci v velik zrezek. Istotako pol kile teletine j in svinjine. Vsak kos zase posoli in namaži i z gorčico. Na goveji kos položi svinjski kos | in na svinjino teletino. Nato naloži trdoku-j hana in olupljena jajca (kolikor jih gre pač i noter), zvij v obliki klobase, poveži z moč-i nim sukancem in položi na razbeljeno mast. Obli j še povrhu z mastjo. Dodaj še eno drobno zrezano čebulo in pokrito duši do mehkega. Med dušenjem po potrebi prilivaj po malem vodo in tudi meso večkrat in previdno obrni, da se po vseh plateh lepo zapeče. Ko je pečenka mehka, jo deni na krožnik, v sok pa zli j mešaje četrt litra kisle smetane in pusti, da malo povre. Med tem pa pečenko zreži na lepe kose, zloži v torolo skledo in oblij s sokom. Zraven daš dušeni riž, va-ljance in slično. Praktični nasveti Porcelanasta posoda počasi posivi in dobi motne madeže, ki se z navadnim pomivanjem ne dado pomiti. Plutovinast zamašek zmoči v vroči vodi, nato vtakni v drobno sol in zdrgni s soljo ves krožnik. Vsi madeži bodo izginili in krožnik bo spet čist, ko ga bol umila v topli vodi. Če so čopiči postali od oljnate barve trdi, tedaj jih namoči v slani vodi. Na pol litra vode daš Štiri žlice soli. Namakajo naj se vsaj tri dni. Sol bo razkrojila olje, da boš čopič lahko oprala. Najboljše je pa, čopič takoj po uoorabi oprati z milom v topli vodi, ga osušiti zaviti v papir in shraniti na suhem prostoru. Očisti čopič vedno tako! po uporabi, da ga ne bo treba takrat, ko čopič spet rabiš, šele umivati in čakati, da se zmehča Pleskano pohištvo, če je dobilo razne madeže, najlepše očistiš, če si pripraviš gosta kašo iz soli in vode. Madeže nadrgni z mehko krpo in soljo in ko so ti izginili, umij s toplo vodo in potem do suhega zbriši z mehko krpo. — če je pleskano pohištvo izgubilo prvotni blesk, tedaj zmešaj (vsakega pol) olivno olje in olkohol (špirit). V mehko krpico položi kos vate in zaveži, da dobiš podobo čebule. Vtakni potem krpo v olje in zdrgni pohištvo. Ravnaj pa previdno, da ne boš na eno mesto predebelo namazala. Maži čisto na tenko in povsod enako. Nato lošči še s čisto in mehko krpo, da se prične pohištvo spet svetiti. Školjko lijaka ali umivalne sklede je treba vsak dan sproti dobro pomiti in očistiti' nesnage. V ta namen vzameš kos časopisnega papirja, ga zmečkaš v kepo, zliješ nanj nekaj kapljic petroleja in zdrgneš umivalnik. Papir potem posušiš in ga uporabiš za; podkurjen je. Školjko ali umivalnik pa umi-ješ še z milom in toplo vodo, kateri si primešala malo salmiaka. Sploh je dobro s sal-miakom školjko večkrat umiti, ker odstrani neprijeten duh. ki rad prihaja iz školjke. X v Laponski pride na 4000 kvadratnih ki lometrov le en prebivalec. Petsamo, o katerem govore poročila s sovjetsko-finskega bojišča, je najznačilnejši del finske Laponske. Finska Laponska meri 80.000 kvadratnih kilometrov in je približno tako velika kakor Bavarska. To velikansko ozemlje je skoraj neobljudeno, saj pride na 4000 kvadratnih kilometrov sa-i mo en prebivalec. Laponska je gosto pogoz-I dena. Pokriva jo delno čisto severno rastlin-i stvo: plazeča se drevesa in grmovje. Tu ie mnogo golih grebenov, ki prehajajo na norveški meji v gorovja, vidna daleč naokrog. Tudi jezer je v Laponski kakor sploh v vsej Finski polno Laponska je zanimiva po svojih svetlobnih razmerah. Poleti Laponci noči sploh ne poznajo: njihov dan traja 50 dni od pomladi do jeseni. Noč pa traja nepretrgano od novembra do začetka januarja. V notranji Laponski je najhujši mraz v februarju. Leta 1861. so namerili tam 50 stopinj mraza. Na obali Ledenega morja pa pade pod vplivom zalivskega toka redko pod tri stopinje. Laponci bi brez severnih jelenov ne mogli živet'.. Pri zadnjem štetju so našteli na Laponskem ]nO 000 epvprnih ielenov Tz garaže je šel Moravec naravnost v boli-fei hotel, kjer si je najel sobo v četrtem nadstropju. Soba je imela okna na cesto. Poleg enega izmed oken je bila požarna lestva, kar je Moravec z zadovoljstvom ugotovil. Po tej lestvi bo v primeru nevarnosti morda lahko pobegnil. V hotelu se je vpisal v prijavno knjigo kot Walter Cole iz Clevelanda ter ie Izjavil hotelskemu vratarju, da bo njegova prtljaga še prispela za njim. Plačal ie sobo v naprej. Zdai pa mora stopiti v stik z vValterjrm Stonejem. Kakor je bil že prej sklenil, ga bo skušal poklicati po telefonu. V hotelu je bila javna telefonska govorilnica. Iz te je pokaral Stoneia. Ko je zaslišal globoki glas prijatelja Stoneja. se mu je storilo milo pri srcu. Oči so ae mu orosile. »Ali je tam gospod Sneli?,« je vprašali [Moravec s popačenim glasom. »Ne. tu govori Stone,« se je oglasilo v telefonu. »Kaj nI tam gospod Sneli od tvrdke Ga-lelv in Cromweli?« »Ne, rekel sem vam že, da ne... Oprostite! Katero tvrdko ste hoteli poklicati?« »Z gospodom Snellom od tvrdke Gately lin Cromwell bi rad govoril!« »Kaj!« Moravec je slišal prestrašeni vzklik »Da, pravim, nikar se ne čudite,« je re-Ikel Moravec. »Razume se, da me niste pri-iCakovalL Tu namreč govori Thompson od (tvrdke Brown.« »Za božjo voljo!« je zamrmral Stone. »Moram se z vami pogovoriti zaradi važ- ne kupčije Ali najinemu pogovoru lahko prisl.uškuiejo nepoklicana ušesa?« Sekundo časa ie trajala tišina. Zdelo se je, da je Stone od presenečenja izgubil glas. Nato pa rekel: »N-e, mislim, da ne. Mislim — da vas razumem. Davi — da — davi sem slišal, da mi bo vaša tvrdka najbrž stavila tak predlog, gospod Thompson Povedati mi morate kaj več o tej zadevi. Kje pa ste?« Moravec ni odgovoril na vprašanje, temveč je menil: »Treba pa se je hitro pogovoriti. Ali lahko pridete za nekaj trenutkov k meni in mi pomagate?« »Nepotrebno vprašanje!« je skoro zakričal Stone. »Za vas storim vse, kar je v moji moči. Toda kje ste?« »Pazite!« Skoro nejevoljno je rekel Moravec to besedo. »Morate biti pazljivejši. Saj si lahko predstavljate, da za podrobnosti te kupčije ne sme javnost Izvedeti: Mislim,« Moravec je zdaj govoril bolj tiho v telefon, »da vas že ooazuiejo. Ali še niste ničesar podrobnega opazili?« »Ne vem. Toda zdaj, ko ste me na to opozorili, razumem nekatere nenavadne reči, ki so se mi pripetile.« »Seveda, seveda. Mislim, da se boste le s težavo otresli opazovalcev. Otresti pa se jih morate. Bilo bi usodno, če bi vam tak možak sledil. To bi imelo za posledico velike nevšečnosti za vas...» »Nikakih nevšečnosti se ne bojim,« ga je prekinil Stone. »Zdaj, ko ste me na to opozorili, se bom opazovalcev že otresel. Nikar si zaradi tega ne delajte skrbi. Na vsak na- čin pridem k vam le v primeru, če bom pred sitneži varen. Torej kam?« »Hm, rad vam tega ne povem. Ali zanesljivo nihče ne prisluškuie naiinemu pogo-voru? Sicer oa ne gre drugače. Ali imate i papir in svinčnik pri roki? Pišite, prosim.. « I Sledilo je daljše besedilo o podrobnostih kupč'je. ki ga je Stone zapisal, naposled pa je Moravec dejal: »Naj torej v kratkem ponovim: Važno ie, da se držite natančno predvsem četrte dobave, naglašam, četrte doba-i ve! Preberite še enkrat, kar ste napisali?« Stone je ponovil nato pa ie zaprosil Mo-ravca. nai malo počaka Moravec je zatem slišal nekai trenutkov škripati Stonejev svinčnik Stone je hitro razumel, kaj mu ie hotel povedati Moravec. in je iz vsakega stavka, ki mu ga je Moravec narekoval, za-| pisal četrti zlog. Dobil je tele sloge: ho, tel, as, tor, val, ter. co, le, so, ba, šti, ri. šti, ri. To ie tvomenilo: Hotel Astor, Wolter Cole, soba 44« »2e imam,« je veselo vzkliknil Stone. »Ali naj prinesem kaj s seboj?« »Da. Kakšne so gledališke zadeve, veste. Pa plavolasega Molla in doktorja Robertsa se spomnite« Stone se je nasmehnil, saj je takoj razumel, kaj je želel Moravec. Z gledališkimi zadevami je mislil seveda šminko. Ker sta nosila Moli in dr. Roberts velike naočnike, je Stone vedel, da bi Moravec imel rad tudi takšne naočnike. »Vse bom uredil,« je dejal Stone. »čea kakšno uro pridem.« Kako gledajo Američani na evropske dogodke V Ameriki imajo aavod za preučevanja Javnega mnenja, ki se pogosto obrača do prebivalstva, da izve, kakšno je njegovo razpoloženje ali javno mnenje o raznih pomembnejših dogodkih in pojavih. Ob koncu leta je ta zavod poizvedoval pri Američanih, za kaj so se najbolj zanimali v preteklem letu. Zavod se je obrnil na pripadnike raznih slojev, da bi tako dobil povprečje ameriškega javnega mnenja. Ob koncu lanskega leta se je obrnil nanie z vprašanjem, kakšno pozornost so Američani posvečali na primer atentatu v Munchenu ali potopitvi ladje »Admiral Graf Spee«, nemškemu pohodu na Poljsko. Izkazalo se je, da povprečen Američan nI posvetil posebne pozornosti nekaterim dogodkom, ki so zelo razgibali evropsko javno mnenje. ^Ta prvem mestu pa ie bilo vendar zani- manja za vojno napoved Anglije in Francije. Na drugem mestu so posvečali Američani veliko pozornost ukinjenju prepovedi izvoza orožja iz Amerike. Šele na tretjem mestu je bil atentat v Munchenu, a na četrtem mestu pomorska bitka med Angleži ;n Nemci pri Montevideu in potopitev ladje »Admiral Graf Spee«. Posebno značilno za Američane je, da tako pomembnemu svetovnemu dogodku, kakršen je bil sklenitev pogodbe med Nemčijo in Rusijo, niso posvečali skoraj nobene pozornosti. Zavod nam tega ne ve razložiti, lahko pa si razložimo sami, kajti povprečni Američan ima zelo nejasne poj-tako neskončno daleč, da se ne morejo zanimati za takšne reči. Zato si ne morejo mirne o zemljepisju. Rusija je za Američane »liti, da bi imelo zbližanje med Rusijo in Nemčijo kakšen poseben pomen. Kakor ljudje imajo tudi živali vojne Ce že človek pozna brezobzirno vojno, recimo celo evropski človek, ki se baha z veliko prosvetljenostjo, se ne smemo čuditi, da se tudi med živalmi vrše krute vojne Živali se bore med seboj zato, da si zavarujejo obstanek, zagotove nadoblast ali pa si pribore tisti življenjski prostor, ki je potreben za njihov obstanek. Človek in žival se torej v tem pogledu ne razlikujeta. Prav za prav Je Človek še slabši od živali, ker človek napada večkrat tudi brez vzroka. V živalskem svetu se vojne razvijajo med živalmi raznih vrst. V bistvu mora vsako bitje v naravi iskati zase in zarod najprej dovolj prehrane. Živali si priskrbijo živež na ta način, da napadajo često tak plen, ki si ga ne morejo priboriti brez borbe Prav tako se morajo istočasno že same braniti proti temu, da ne bi postale plen druge močnejše vrste živali. Ti razlogi za borbo so to-rei neogibni, dasi so borbe največkrat zelo neusmiljene. Glad lahko pritira žival in zver do skrajne drznosti. V tem pogledu so najbolj poučen vzgled tolpe volkov, ki v zimskih mesecih v severnih deželah vdirajo v ljudska bivališča in tam napadajo ne samo domače živali, temveč tudi ljudi. Glad jih lahko privede celo tako daleč, da se volkovi po brezuspešni gonji spravijo nad prvega volka, ki opeša, in ga raztrgajo. Med žuželkami je borba za obstanek skoro nevidna. Slabše bitje je obsojeno na nečasten konec' brez prave borbe. Toda mnogo hujša je borba med živalmi, ki so na najvišji stopnji živalske lestvice. Borbe med temi orjaki spremlja samo zateglo ječanje tistega, ki postaja žrtev, in smrtni boj traja včasih zelo dolgo. Planinski orel si mora dnevno prinesti v gnezdo živo žrtev, ki jo nato raztrga s svojim strašnim kljunom: dejanje, ki je neogibno potrebno za obstoj. Obvelja vedno tisti ki je močnejši. Toda med živalmi niso samo take, ki branijo svoj življenjski obstanek. Med njimi je tudi mnogo takih, ki žive na ta način, da ri. urede življenjski obstanek na stroške drugih živali. Do takih borb pride često piri čebelah, ko se nad roj pridnih čebelic vsuje sosedni izstradani roj. Kadar napada tak roj svojega soseda, se med obema rojema razvije prava bitka. Cesto se zgodi, da zmaga napadeni roj. Tudi mravlje se koljejo med seboj. Cesto se zgodi, da mravlje iz enega mravljišča n!T padejo sosedno mravljišče samo zato, da bt' ga zadušile. Tak napad se izvede po načelih »bliskovite vojne«. Zmagovalke odvedejo ujete mravlje kot plen in sužnje v svoje domovanje. Znane so tudi borbe med srnjaki na jesen. Borba med dvema tekmecema se odigra navadno ob navzočnosti srne-neveste, ki mimo čaka na tistega ženina, ki bo zmagovalec v strašni borbi. Vse te borbe se razvijajo pod plaščem narave. S takimi borbami se v naravi često dosega ravnotežje, kajti s prevelikim številom živali ene vrste bi trpele pomanjkanje živali druge vrste. S takimi borbami se med živalmi ohrani neko stalno enako številčno stanje. X Okoli severnega tečaja traja noč šest mesecev. Kakor znano, vlada v tem času v krajih okoli severnega tečaja stalna tema, ki traja od 23. septembra do 21. marca. Ta tako zvana polarna noč traja tako rekoč Sest mesecev in jo potem za pol leta zamenja polarni dan. Vzrok temu dejstvu Je v tem, da je zemlja pri gibanju okrog sonca tako nagnjena, da dosežejo sončni žarki ozemlje okoli severnega tečaja šele 21. marca in potem pol leta stalno svetijo na to ozemlje. V juž-notečajnih krajih pa Je narobe. Medtem ko ima severni tečaj svoj šestmesečni dan, vlada tam isto tako dolga noč in narobe. Temu pa ni bilo vedno tako, kajti obe tečajni točki nista nekaj stalnega. Še dandanes za malenkost potujeta, a v teku zemske zgodovine sta znatno spremenili svojo lego. Pred kakšnimi 350 milijoni let je bil severni tečaj na sedanji 30. stopinji severne širine in 45. za-padne dolžine, v terciarni dobi pa na 70. stopinji severne širine in 60 stopinji zapadne dolžine. Proti tretji uri popoldne sta si že oba prijatelja sedela v hotelski sobi nasproti. Sto-ne, miren in zanesljiv človek, nekaj let starejši od Moravca. si je prizadeval, da bi skril razburjenje in ginjenje zaradi svidenja s prijateljem ob tako nenavadnih okolnostih. Moravec mu je v kratkih besedah povedal, kaj vse se je bilo zgodilo. Dolgo sta sedela prijatelja molče za mizo in premišljala. kaj naj storita. Naposled je vzel Stone v roke neki bostonski časopis, ki je zelo obširno poročal o Moravčevem begu iz ječe. Opis pa Je očitno slonel le na domnevah, zakaj na koncu je članek ostro napadal jetniškega ravnatelja Larkina, češ da je to čuden mož, ker ni dal časopisom nikakih podrobnejših podatkov o begu. V istem časopisu je bila tudi drobna vest o zdravstvenem stanju jetniškega paznika I)awisa. Njegovo stanje da jo zelo resno. Stone je gubančil čelo. Dolgo časa je premišljal. »Kaj pa zdaj?« je zdajci prekinil molk. »Kakšne načrte imaš?« Moravec je okleval. »Mislim namreč, kaj nameravaš najprej atoriti,« je nadaljeval Stone. »Saj vendar hočeš ostati svoboden, če bo šlo?« . »Da, vsaj nekaj časa.« : »Samo nekaj časa?« To se pravi,« je popravil Moravec hitro, »rad bi bil svoboden kolikor mogoče dolgo časa.« »Kaj nameravaš najprej storiti: Ali boš ostal v tej sobi?« Moravec ni odgovoril. »Povej mi vendar, dragi Rihard, saj ti ho- čem pomagati.« Moravec se je hripavo zasmejal. »Kar povej « »Ne, Walter,« se je branil Moravec odločno. »Boljše je, če ne veš za moje načrte.« Stone ga je zaskrbljen opazoval. »No, prav,« je menil naposled Stone. »Ce misliš, da je tako prav, pa naj bo. Toda eno mi povej: ali še kdo drugi pozna tvoje namene?« ' »Nihče!« je odgovoril Moravec, a Je takoj preklical svojo trditev. »To se pravi, jetniški ravnatelj Larkin ve nekaj o tem « »Kako pa prav ta?« »To je bilo takole: V ječi sem se spri z Jakobom Dorganom Saj se spominjaš tega zahrbtnega lažnivci? Bil sem Se pripravljen na hudo kazen, toda ravnatelj Larkin se je nepričakovano Izkazal za velikodušnega moža. Res, prav človeški Je bil z menoj. Nato pa me je Se vpraSal, kaj bi storil, če bi prišel iz ječe. No, in tedaj sem mu povedal, kaj je moj smottr.« Stone je molčal ves zamišljen. »Zdaj pa še meni povej, kaj hočeS storiti,« je Stone prekinil molk. »Ali moraš vedeti?« »Moram,« je skoro svečano poudaril Stone, »ker ti hočem pomagati, da dosežeš svoj smoter, pa naj bo že kakršenkoli.« Moravčeve oči so se zasvetile. Ko na je odgovarjal, ni bilo več bleska v njegovih očeh. »Iz Zedinjenih držav hočem zbežali To Je vse,« »Za ime božje, to je pač nemogoče.« »O, imam poseben načrt.« »Ali ti lahko pri tem pomagam?« Moravec je vstal. »Da, Walter, lahko mi pomagaš. Najprej se moram na zunaj čisto spremeniti« »To je lahka reč,« je vedro rekel Stone. »Prav rad ti pomagam.« »Vedel sem, da mi boš v pomoč.« Stone je odvezal zavoj, ki ga Je bil prinesel s seboj, in je povedel Moravca k ogledalu. »Sedi, Rihard « Prijatelj je ubogal. »Bodi pa previden,« je prosil. »Ne vzemi preveč živih barv. Na moji sivi koži bi se takoj opazilo, da sem se »našminkal«. »Ne, ne,« ga je potolažil Stone. »Dodal bom tudi sivkasto barvo, kakršno dobijo ljudje, ki bivajo dalje časa na deželi ali pa ob morju. Saj veš, da nekateri ljudje odi solnca ne zarjavijo, temveč se jih prime neke vrste siva barva. Takšen boš torej ti.« Stone je začel mešati šminko »Toda ne boš si smel umivati obraz, dokler ne boš na varnem,« ga je opozoril. Ko se je Moravec nekaj minut pozneje gledal v ogledalu ni več poznal samega sebe. »Kaj ni dobro narejeno?« se je veselil Stone. »Zdaj še lasuljo in naočnike, pa te noben človek ne bo več spoznal Kakor si ml telefoniral, želiš rjavo lasuljo, kaj ne? Tu so tri; izberi si eno Naj ti jo pomerim Pravijo. da sem mojster v tej stroki Ali še ve«, kako smo takrat na dobrodelni prireditvi Rdečega križa igrali »Skrivnostno sobo«? Frizer ni prišel in naS klub si ni vedel pomagati ...« i (DALJE) i DOMOVINA it. 6 m«rmmmhwmm Požar, ki traja že enajsto leto V rumunskem kraju Moreni, kjer so glavna ležišča nafte, divja že enajsto leto silen požar Tam so 1 1929. iskali nafto. Vrtali so že dolgo in dosegli dlobino 1000 m, o nafti na ni bilo še nobenega sledu. Sveder se je zaie-dal še dalie v globino, a brez uspeha. Toda vztraiali so. Nadalievali so vrtanie in dosegli z vrtalno napravo globino 1453 m. Tedaj pa se je vrtalni stroj nenadno stresel, tramov-je je zaškripalo in naprava v teži 2100 metrskih stotov je zletela v zrak. Vrgel jo ie močan tok nafte, ki je nenadno z veliko s^lo udarila iz globokega rova. Nafta je pljusk-nila iz zemlje kakor velikanski vodomet in se hkratu vnela Mogočen ognjeni jezik je siknil do višine 100 m. Razumljivo ie, da je zaradi tega nastal v prvem trenutku velik poplah in ni nihče niti mislil na gašenje nožara. Velikanski ognjeni iezik je razsvetlieval ponoči ves kraj, vročina Da je bila takšna, da so bili ogroženi sosedni izviri nafte. Nekatere so morali naglo zavarovati. Da bi požar ukrotili, so povabili strokovnjake iz vseh koncev sveta, naj bi jim pomagali. Podjetje ni gledalo na stroške, kajti največji izdatki za gašenje požara bi bili melankostni proti bogastvu, ki ga uničuje ogenj. Tako so začeli krotiti ogenj na razne načine. Najprej so strokovnjaki predlagali, da bi izkopali poševen predor do izvrtane luknje ter po njem odvajali podzemske pline. Ogenj, ki bi potem ne dobival več dovolj netiva, bi se počasi unesel, toda pritisk plinov je bil prevelik. Razrušil je predor in pri delu se je ponesrečilo več delavcev. Potem so začeli vrtati drugi predor pod nadzorstvom drugih strokovnjakov. Posluževati so se začeli tudi posebnega gasilnega praška in ogenj je začel v resnici pojemati. Ker s samim gasilnim praškom niso mogli zadušiti ognja, so strokovnjaki predlagali, naj bi livarna vlila veliko ploščo, s katero bi zaprli luknjo in tako zadušili ogenj. Ko so po velikem trudu zavalili ploščo na odprtino, io je goreča nafta vrgla v zrak. Poslej so strokovnjaki opustili gašenie. Visok ognjeni jezik plapola še zmerom. Sosedne izvirke nafte moraio opuščati, da bi se požar ne razširil Družba ie razpisala veliko nagrado, ki znaša v naši valuti okrog 14 milijonov dinarjev za tistega, ki bi se mu posrečilo pogasiti požar. Mnogo ljudi si že beli glavo s tem vprašanjem, vendar pa ie i težavno reči, ali bo nagrada kdaj izplačana ' ali ne. X Dve tretjini človeštva sta v vojni. V evropski in azijski vojni je udeleženih skupno 1500 milijonov ljudi. Torej je na svetu samo okoli 700 milijonov ljudi, ki niso v vojnem stanju To se pravi, da samo pičla tretjina vseh Zemljanov še živi v miru. Na Kitajskem se bori 280 milijonov Japoncev in Mandžurcev proti 330 milijonov Kitajcev V Evropi je v vojni 80 milijonov Nemcev. 180 milijonov Rusov in okoli 4 mil'ione Fincev. Imperija Velike Britanije in Francoske pa predstavljata človeško silo preko 630 milijonov. X Slovaški politik pobegnil iz Slovaške. Reuter poroča iz Pariza: Slovaški politik duhovnik Mahaček, ki se mu je posrečilo pobegniti preko meje, je dospel v Pariz. Novinarjem ie izjavil, da Nemci iz Slovaške na avtomobilih odvažajo živila in vse surovine, ki so potrebne za voiaške svrhe. 50.000 slovaških delavcev je bilo poslanih v Nemčijo na delo Ko so se vrnili, niso prinesli s se-boi nobenega zaslužka. X Eksplozivna raketa z vžigalno tekočino. Po angleških vesteh iz Švice se tam mudi neki dr. Rudolf Werder. ki je prej zavzemal visok položaj v nemškem zunamem ministrstvu. Svoj čas je bil tudi posredovalec med Ribbentropom in Angleži. Po njego /ih zatrditvah razpolagajo Nemci z nekim skrivnim orožjem. To naj bi bila nekaka raketa z velikanskim eksplozivnim učinkom Raketa naj bi se poganjala s posebnim strojem z velikansko brzino v ozračje in naj bi izpuščala tekočino, ki bi se ob dotiku s kakim predmetom bliskovito užgala in povzročila požar. X Strup iz kač dobivajo s Ščegetanjem. V zadnjem času so odkrili nov način pridobivanja kačjega strupa, ki ga potrebujejo za razna zdravila. S ščegetanjem ga spravljajo iz kač. To se pravi: dotikajo se kačjih strupenih žlez z električno žico. Električni udarec prisili kače, da izbrizgavajo strup. Tekočino strežejo v posebne posode. X Nemci imajo na bojišču pse. Med darili, ki jih Nemci pošiljajo vojakom na fronto, niso samo jestvine, obleka in knjige, ampak večkrat tudi kaka žival, zlasti psi. ■Manj so zaželene mačke. Tudi nemški radio je razglasil, da more biti dober pes vojakom na bojišču v veliko veselje in zvest tovariš. Neki vojaški zdravnik, ki se je udeleževal vojne med Nemčijo in Avstrijo v letih 1866. in 1870.-71., pripoveduje v svojih spominih o nekem kozlu, ki je spremljal peto gardno baterijo. Bil je izredno velik in močen. Pri-tepel se je bil od nekod k topničarjem in je pri njih ostal. Topničarji in konjeniki so nekdaj sploh radi redili ob svojih kotlih kake- ga kozla, ker je veljala prazna vera, da prinaša srečo in da prevzema nase koniske bolezni. Vojaki so se tako navadili nanj, da so ga vodili s seboj na vseh svojih vojnih pohodih. Spremljal je topniško baterijo in vedno hodil spredaj. V neposredni bližim sovražnika je ta njegova častihlepnost povzročila tudi dokaj neprilik, ker nobene čete ali voza ni mogel trpeti pred seboj Slednjič ga vojaki niso mogli drugače ukrotiti, kakor da so ga zaprli v voz za prtljago in ga tako vozili s seboj. V taborišču pa je bil spet prepuščen samemu sebi Najljubša jed so mu bile cigare Ce je le mogel, ie vdrl v kaike sobe ali kleti in poiskal zaboje s cigarami. Požrl jih je velike množine Kadar je trobenta sklicala vojake, se je tudi ta kozel postavil pred zbor. Civilistov ni mogel in gorje mu. kdor bi se mu v civilni obleki približal. Tudi v bitkah se je sukal med vojaki ali pa si je poiskal kak zaboj na katerega se je vstopjl in moško opazoval vrvež. Tako je živel z baterijo več let. Uničila ga je njegova strast do cigar in piva. Nekoč je prišel do cigar in se jih je prveč nažrl. nato pa je našel vedro piva, kjer se je napil in po nekai minutah je padel na tla in poginil X V Nemčiij ne sme nihče poslušati tujih radijskih poročil. Nemške radiiske postaie so nedavno oddajale predavanje z novim svarilom občinstvu, naj ne posluša tujih radijskih postaj. Svarilo navaja ugotovljenie, da so se celo cele skupine zbirale in poslušale tuje postaje. To je prepovedano za vsakogar, tudi za pripadnike vojske in člane nacionalno-socialistične stranke. Niti v Nemčiji živeči tujci ne smejo poslušati tujih postaj. Celo ne onih svoje lastne države. Vsakdo, ki sliši iz katerekoli hiše, da je odprta tuja radijska postaja, ima pravico stopiti v hišo in takoj zapreti aparat. Hkratu pa mora vsak primer prijaviti policiji. Uradno svarilo označuje poslušanje tujih postaj, tudi nevtralnih, za zločin in določa za posebno hude primere celo smrtno kazen. X 600 krat zaročena in 50 krat omožena. Višek v ženitovanjskih sleparstvih je dosegla bivša cirkuška plesalka Adriena Sleanova, hči belgijskega delavca, ki se je doslej 600-krat zaročila in 50krat omožila. Kot 141et-no dekle je pobegnila iz očetove hiše in postala cirkuška plesalka. Izredna lepita ji je pozneje pripomogla, da so jo sprejeli v neko slovito newyorško plesno skupino. Tam se je zagledal v njo ameriški milijonar Slean in se z njo poročil. Lepa Adriena je pa čez nekaj tednov izginila iz njegove palače in z njo tudi več dragocenosti in tisočakov. V San Franciscu si je pozneje preskrbela več lažnih potnih listov in s tem je nastal pre- okret v njenem življenju. Plesu je dala slovo in se lotila ženitovanjskih sleparstev. Najprej je slepanla po ameriških mestih, kjer si je izbirala same bogate ženine. Ko so ji pa postala tam tla pod nogami prevroča, se je napotila v Mehiko. Usodna ji je postala njena domovina, kamor se je vrnila letos. Ko je sklepala v Bruslju petdeseto zakonsko zvezo, je bil po naključju moževa priča eden izmed njenih bivših mož. Posledica tega usodnega naključja je bila, da so prišla njena sle-parstva na dan. Namesto na ženitovanjsko potovanje, je morala Andriena v zapor. X Anglija kliče spet štiri letnike pod orožje. Angleško ministrstvo za vojsko je razposlalo pozive letnikom od 3920. do 1923. Pričakujejo, da bo ta poziv zajel 250.000 vojaških novincev, ki bodo takoj nastopili vojaško službo. X Kako so stari Grki izpraznili Atene zavoljo perzijske nevarnosti. Neki atenski list opozarja na pripovedovanje starega Hero-dota, po katerem je Temistoklej 1. 480. pred našim štetjem dal izprazniti Atene, ko so se perzijske čete po predoru pri Termopilah bližale temu mestu. Medtem ko je pripravljal znamenito pomorsko bitko pri Salamin., kjer je uničil perzijsko brodovje, je odredil, da so ženske, otroci in starci Atene zapustili. Pozneje so morali iz Aten tudi sužnji, ker se je bal, da bi mogli ti sovražniku pomagati. Izseljeno prebivalstvo so spravili v Trecen, Egino in delno na Salamino. X Letalski izumitelj Messerschmidt se ni še ni nikdar peljal z letalom. Nemški topniški podoficir Walter Messerschmidt se je po vojni 1 1918 vrnil domov in z milijoni drugih brezposelnih iskal zaposlitve. Po poklicu je bil mehanik. Dobil je službo tehničnega pomočnika v kemični delavnici velikega nemškega podjetja. Toda kmalu nato je Messerschmidt pustil kemijo. Stopil je v Kruppove tvornice v Essenu kot mehaniški konstruktor Kljub obilnemu delu je našel vedno dovolj časa baviti se s tehničnimi vprašanji. Noč in dan je mladi mehanik risal in si ubijal glavo s to ali ono novo zamislijo To je delal iz zabave, ker ga je veselilo. ne pa morda iz svoje živlieniske potrebe. Leta 1930 je da patentirati nov izum letalskega motorja pri berlinskem pristojnem uradu. Messersrhmidtu pa ni bilo na tem, da bi imel od vsega tega gmotno korist. Nikdar ni nikomur pripovedoval o svojih zamislih in načrtih. Ves svoj prosti čas je porabil za to. da je iskal nove dovršenosti in popolnosti pri svojih ugotovitvah Njegov ustvarjalni duh ni bil nikdar miren in zadovoljen temveč ie hotel vedno le naprej le novim ugotovitvam, novim izumom. Leta 1934, ko ie prišel v Nemčiii na oblast narodni socializem, je Messerschmidta poklicala k sebi nemška državna tajna policija ter ga takole opozorila: »Vi ste pred svojimi delavskimi tovariši delali opazke proti vladi. Držite jezik! Če se še kdai to zgodi, vas bomo aretirali.« Ko se je Messerschmidt vrnil za svojo delovno mizo v Kruppove tvornice, je dobil od ravnatelja pismo s sporočilom, da je izgubil službo. Toda ni dosti premišljal, kako bi dobil novo službo. Dvignil je iz hranilnice svoj denar in se napotil v svoje rojstno mesto Stuttgart. Vzel je v najem hangar na letališču v Boeblingenu. To je bil začetek Messerschmidtovih tvornic. Štiri tedne pozneje je neki polkovnik v letalskem ministrstvu v Berlinu že preučeval načrt novega lovskega letala, ki bi lahko dosegel hitrost 500 km na uro, letala vrste »Messerschmidt I«. Po šestih mesecih je začel Messerschmidt s svojimi delavci delati s polno paro. V Stutt-gartu je bila postavljena nova delavnica in potem še druga. Z novim letom 1937 je družba Messerschmidt že imela toliko denarja, da je brez posojila zgradila nadvse moderno tvornico v Augsburgu. Najzanimivejša zadeva pri vsem tem pa je, da ta izumitelj še nilkdar v svojem življenju ni stopil v nobeno letalo. __ Postani in ostani član Vodnikove dražbe! NAPISAL M 1 B K O BRODNIK pce v okovih ROMAN Čeprav je Branko moral pričakovati, da se Je v dolgih letih, ko ga ni bilo doma, moralo dosti izpremeniti, na tak udarec vendar ni bil pripravljen. Da je Zora žena onega, o katerem je sumil, o katerem ie bil skoraj prepričan, da je kriv vsega niegovega gorja, ta misel ga je tako pretresla, da je pre-blprlp] kakor smrt. Ve. sai ni mogoče.« so neslišno zajecliale niegove ustnice »Kako je mogla to storiti? K»ko se je mogla zanj odločiti?« Detektiv, ki ie na Brankovem obrazu opazi1 kako so na mladega moža vnlivaV njegove besede, je obetal sredi stavka Sele ko ie videl, da se i* Branko premagal, ie nada-lieval s nrinovedovaniem m omenil o K^e-gaHu nekai reči ki so bile takrat splošno znane. In ko je Branko čul, kakšen je mož žene. ki io ie Hubil kakor more človek ljubi« samo enkrat, se je zgrozil Tn ona to ve?« ie vprašal z drhtečim glasom »Vedeti mora. Zvedeti ie morala.« ie odvrnil detektiv »Takrat, ko sem vse to odkril možu ni ene oriiateljice, ki me je v nie-nem imenu naorosil, se je, kakor sem čul, lo*:ia od niega.« »T-oči!a?« *r>!' — aH bolie. šla ie z nieeovega doma, 2 TaSfine. Her ie bivala. 'n potem ie vnrašal še to, kar mu ie neprestano težilo srce O svoiem otroku »Ali ie šla sama?« je vprašal kolikor je m^e! mimo. da se ne bi izdal Ve, tudi svoiega sinčka ie vzela s seboj.« ^nčka?« ie za drgetal, kakor ne bi mogel ve-iet'. Toda tedai mu ie nova misel prešini a glavo. Ali ^e ta sin niegov? "'imai ie izdavil* "'oliko let ie temu otroku'« ■»Ve vem.« ie odvrnil detek^v in Dogledal ■v tla k=Vor ne bi videti RranVove- ga trrvečega obraza. »Če vas 7anima, lahko "v>izvem Jutri ali poiutrišniem vas obvestim « »Ve, več bi hotel od vas,« ga je Branko prekinil »Ali niste preveč zaposleni'* »^recei de1 a imam toda če želite...« »Potreboval bi vas,« mu je deial Branko; »najbrž za dalj časa. Ali bi mi mogli biti na ra7"x>lago'« »Če želite...« »Določite ceno,« ie kratko rekel Branko. »Recimo za dva meseca. Koliko bi hoteli? P"-»*am vam v naprej.« ~"Wektiv ie povedal vsoto. »Toliko vam dam na mestu,« je rekel Branko in položil na mizo nekai velikih bankovcev. »Stvar ni kriminalna, kar vam moram že vnaprej povedati. Če se posreči, dobite po dveh mesecih dvoini znesek. Velja?« ! »Velia,« ie veselo udaril detektiv. »Takemu gospodariu rad služim. Zdaj mi pa po-veite. v čem bo moje delo?« »Precej ga bo,« je odvrnil Branko. »Najprej morate zvedeti vse, kar se tiče Kregar-jeve žene, potem pa bo treba, če je mogoče, vse reči, ki ste mi jih povedali o Kregarju, t>odpreti z dokazi. Tn — morali mi boste vsak večer sproti poročati. Tu v hotelu me dobite. Jaz bom med tem poizvedoval še na lastno pest. Ce ne bi dobili mene, se dogovorite z mojim tovarišem.« Pokazal je na Mitjo, ! ki je ves čas brez besede poslušal njun pogovor. »Torej jutri zvečer do svidenja.« Dal mu je roko in ga spremil do vrat. Ko sta bila z Mitjo sama, Branko dolgo ni spregovoril. Kakor bi bil v mislih ponovil vse, kar je pravkar čul, kakor bi se nenadoma spomnil neštetih drugih reči, ki jih še mora opraviti, je skoraj pozabil, da sedi »raven njega njegov prijatelj. Šele čez dolgo je segel z roko v svoje goste lase, kakor bi se bil prebudil iz sanj in jih hotel pregnati. Potem pa se je obrnil k Mitji: »Mislil sem, da se ne bo vse tako strašno izpremenilo. Sanjal sem, da bom lahko pohitel k njej, toda zvedeti sem moral, da je žena drugega...« Premolknil je. Potem je vstal in jel hoditi po sobi gor in dol. Nenadoma se je ustavil in za mrmral: »Jutri obiščem očeta... Če je še živ...« Po tolikih razočaranjih, ki jih je doživel, po besedah, ki jih je pravkar slišal, se mu je zdelo, da se ne bi smel čuditi, tudi če bi zvedel. da je oče umrl. Toda to misel si je pregnal lz glave. Sai ni mogoče, ne. to ne sme biti! Njegov oče še živi. morda obunuje, toda čaka ga, svoiega sina, kakor ga čaka zemlia. ki io je tako ljubil. »Da. lutri noidem ^ r*v>+u.« io dejal še enkrat. Drugega stavka ni ponovil. Se dolgo s+a se »v>giu MOSTOVA ESENCA »MOSTIN44 2 našo umetno esencc Mostin si tahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi tzborno. obstojno tn zdravo domačo pijačo Cena 1 stekl za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—. 2 steklenici po pošti din 65. —, 3 steklenice po pošti din 75.— Pazite, pravi »Redln« in »Mostin« se dooi samo a gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC. Ljubljana, židovska nI. I a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor. Gosposka olica 34.