Tržaške vesti. —t— V zahvali tržaške podružnice CMD beremo tudi te presrčne besede; „.. Srčna zahvala bodi tem potoni izrečena g. Miri Engelmannovi in gčni. Pavli Hočevarjevi, ker sta tako lepo naučili deco dcklamiranja »Habsburškega roda" in gčni. Hočevarjevi še posebej, ker je priučila za otroški nivo res dovršeno uprizorjeni »Razgovor". Iskrena zahvala gčni. Vidi Kersnikovi za njen veliki trud, ki ga je imela z naučenjem tako lepo uspele igre: nMala prOstovoljca".*Odobravanje hvaležnega občinstva bodi vsem trem v majhno odškodnino za njih trud. Iskreno zalivalo dolgujemo g. F. Marinčku za njegov trud pri skioptikonu. Hvaležno se zehvaljujemo gg. Waschtelu in C. Petrovcu za-njuno spremljevanje na klavirju in barmoniju pri vseh naših dosedanjih prireditvah, g. L. Katniku, ker je šel na roko pri uravnavi garderobe in odra, g. S. Ditnniku za sestavo, pisanje in odpošiljanje vabil ter pomoč pri dekoriranju dvorane o priliki prireditve 1. decembra 1915, ter gg. S. Dimniku, C Petrovcu, A. Waschtetu za sodelovanje pri mešanih zborih. Srčna zahvala vsemu ostalemu CM učiteljstvu, ki je skrbelo pri pri'reditvah za red v dvorani in pri vhodih ter pornagalo pri oblačenju otrok in ureditvi odra. Topla, iskrena zahvala njemu, ki je ,.duša" naših prireditev,našemu neumornemu Karlu Mahkoti, ki je vedno pripravljen, da se odzove našemu kiicu z največjo vnetno in požrtvovalnostjo. Ženska podružnica CMD in CMD spioh mu dolgujeta neomejeno zahvalo in hvaležnost ..." Vsi tu imenovani so naši tovariši in naše tovarišice, ki je tudi iz njih uspešnega dela pognal slovenski živelj v našem Trstu mogočno in ponosno rast! Narod, ki tako ceni delo učiteljstva, je takega učiteljstva tudi vredcn! —t— Noya imena mestnih otroških vrtcev v Trstu. Cesarski komisar je odredil, da se bo odslej imenoval mestni otroški vrtec na Novi reni nMestni otroški vrtec po ustanovi nadvojvodinje Gizele", oni v ulici Manzoni »Mestni otroški vrtec po ustauovi nadvojvode Rudolfa", oni na Stari reni pa »Mestni otroški vrtec cesarice Elizabete". —t— Še vedno — ,,ščavi"! V ,Edinosti' z dne 27. marca 1916, št. 87, beremo: Pišejo nam: Raznim slojem laškega prebivalstva še zdaj ni dosti grenkih izkušenj; še vedno so ostali zvesti naukom, ki so jim jih skozi desetletja vcepljali zlobni zapeljivci, ki so pa o pravem času odnesli svojo kožo čez mejo. Včeraj popoldne je bil znanec I. K. priča, kako je mladenič od 16. do 17, let v gornjem delu ulice Chio>zza psoval 61etnega dečka in 41etno deklico ki sta se pred stanovanjem igrala, s nščavi". Pri peku v ulici Acquedotto št. 59 sta se včeraj širokoustili dve po »Piccolu" vzgojeni ženici, da nočeta hoditi k peku F. B. v ulici Giulia, češ, ker je Bščavo". Na protest narodne služkinje neke ztiane slovenske meščanske družine, da je čas nehati s takimi. besedami in da pokliče stražo, sta razljučeni ženici kričali, naj le pokliče stražo, in da se ne bojite nikogar. Pred par dnevi sem bil od daleč priča, kako je tropa 10 do 14 letnih paglavcev obmetavala s kamenjem med klici necco la scuola ščava" okna slovenske šole v ulici Giuliani . . Povpraševal sem pozneje v šoli če je kaj škode, ter strmej, ko sem videl na stotine razbitih šip. Živimo v vojnem času in ni čas danes, da bi se z zapisovanjem takih slučajev pobesnelega šovenizma razburjalo pi\ bivalstvo, a zameriti se nam pa tudi ne more, če prosimo pristojne faktorje, da narede v tem oziru red. Naš narod, čigar sinovi žrtvujejo dan na dan svoje zdravje in življenje v borbi za skupno domovino vseh avstrijskih narodov, pač ne zasluži, da bi ga žalili . . . (tu je cenzura črtala nekaj vrst) . . . je treba še zdaj se pojavljajoče izrastke vzgoje tržaške laške mladine iz časa pred 23. majnikom 1. 1915. korenito odpraviti ter gojiti složno življenje obeh narodnosti, ki imata tu svoje domovje. —t— Za vojno razstavo v Trstu. Deželno društvo nRdečega križa" za Trst in Istro prosi vse one, ki imajo slike dohoda in prevažanja ranjenih vojakov v Trst, naj jih izroče »Rdečemu križu», ki jib porabi za vojno razstavo.