o x o a o « ;io»oioioiQloio>o ioidioio za »oii;ioioto»ciotpiai6iOxOi'o a~5~
Štev.  2.
ir-'^."  J...J-,-------,-------,.     ,.     .,. — -t—r-~-r- ¦ r     i   "T ¦   t     »      »      .      i      t      i      r""i-------1-------r------i-------[¦ ¦¦   i      i      |   -|-—
Leposlover\ in znanstvert list:
V Ljubljani, dne  i. svečana  1893.
Leto XIII.
Gazele.
J^voja slika stopa meni pred oči, Rado  se na nji oko mi pomudi. Kje slikar si, da tako bi risal, Kakor si, spomin moj,  zve"sto risal ti? Znan je meni ta  obraz predobro: Lep je danes kakor bil nekdanje dni. In učakam naj še let nebrojno, Nikdar njega mili svit ne pomedli. Staraš se, spomin,  a kar prineseš, Spet mladd  cvetoče  v duši oživi  .   .   .
V/gnjeua plameni ljubezen  v  duši moji, Zato živim z usodo v neprestanem boji. Velevala mi je,  veleva mi sedaj: Ne smeš,  zemljan,  živeti  v rddosti opoji ! Kaznuje strogo me,  ker svet mi ni ukaz, Kaznuje s tem me, da živim v bližini tvoj i. Ob zori se ko biser rosa nam iskri, A jasni blesek gine v solnčnem toplem soji: Tak6  izginja sladki pokoj  mi srca, Ko greje čar ga tvoj, da kri nemirna vzroji!
I
3.
me oslavil ljubo  rad bi njeno  — moči  ni!
Razvnel bi s pesmijo srce" ledeno  —•  moči ni !
Da peti morem, kakor je Prešeren,
Tako čarobno  in tako  vzneseno  —  moči ni!
Da je v oblasti meni, duše svoje
Zadušil bi ljubezen raznečeno  —  moči ni!
Že mislil sem,  da mi srce- občutno
Življenju bode mrtvo  in dreveno  —  moči ni !
Občutnejše mi je,  ker pozabiti,
Da sem pokopal nadejo  iskreno   —  moči ni!
I
zpremenil nisem svojega mišljenja  — sklep je čvrst!
Nikdar konca mi ne bode hrepenenja — sklep je čvrst!
Blaga čustva,  dvigajte mi prsi moje,
Dokler v mojem žitji  dan se z dnevom menja  —  sklep je čvrst!
Buči krik ob meni,  sreča, jeze  tvoje,
Brez strahu stojim v središči ti vrvenja —   sklep je čvrst!
Srečen sem že bil, četudi kratke hipe,
Zdaj  navaditi se moram še mučeuja — sklep je čvrst!
Ce opešam ali zmagam,  takrat odpočijem,
Takrat konec bode ljutega borjenja — sklep je čvrst!
Rastislav.
sx§).(š>*rž>                                                 5
226
Rastislav:  Gazele.
poznali Kranjci, imeli so namreč že ščurke po kuhinjah in shrambah. To nam kažeta vasi Surkovo in Burke.
Rake so Kranjci že davno čislali; ali so jih pa že takrat prodajali na tuje, o tem kranjski anali ne poročajo. Vzemimo, da rak kot tržni produkt Kranjcem svojih dnij že ni bil znan. Zat6 so pa sami tem pridneje sezali po njem in tudi lahko, ker so imeli poseben Rakovlik, Rakovnik, Rakov potok; poznali so Rako in Rakek.
Sčasoma so morali Kranjci dobiti jako gorko kri. Če ima namreč človek preveč krvi, stavijo mu pijavke. Tega zdravstvenega pomočka so se morali Kranjci gotovo že kmalu poprijeti in tedaj časih imeti preveč krvi; o tem pričajo vasi  Pijavsko, Pijavce in Pijava Gorica.
(Dalje prihodnjič.)
Gazele.
5-
v^esto gledal rože bujno sem cvetoče, Ko pomladno jih  vzbudilo solnce vroče. Rož krasota bila   mi  veselje, Da odcvele bi —  dejal sem,  ni mogoče  ,  .  . Mine pomlad.   — Rož le malo  vidim: Te zatrl je mraz, in solnce te pekoče. »Nddeje ostanejo mi  vedno   cvetne«, Čustvo slddko  teši to ljudi  mrjoče. Mine pomlad, kakor rožam krasnim  — Mrtve,  pokopane zre oko  plačoče !
6.
Zapeli  tožno danes so zvonovi  — tebi!
Odprl se grob med drugimi grobovi   — tebi!
Umrla si v mladosti zorne svitu,
Ko bližala bodočnost se z darovi — tebi!
Naj moč bi kdo imel, hitim do njega,
Da mrtvo spet življenje v svet pozovi —  tebi !
Zamdn!   — Usoda ni prijazna stvarstvu,
Življenje nje potopili valovi —  tebi!
Potopili življenje?  — Ne!   —  Mladostno
Na vek podali rajski  so svetovi — tebi!
Rastislav.
278                                                       Rdstislav:  Gazele.
grafu . . . Prav od srca, kakor vaš rojak, vam želim, da se izmotate iz te zadrge. Ce ste nedolžni, onda se tudi bodete; zakaj ves svet priznava, da francoska sodišča preiskujejo zločine strogo po postavi, takisto to, kar obtežuje, kakor to, kar olajšuje, in da sodniki sodijo nepristransko po pravici tako tujca kakor   domačina. —
Ni minilo pol ure,   in Samorad je sedel na klop samotne celice v policijski ječi.   Obstražno so se za njim zaklenile okovane duri.  —
(Dalje prihodnjič.)
Gazele.
t
7-
Lahna ziblje  v jutra mra"ku se meglica, Nad gorami motno trepeti danica. Z jutrom se vojskuje  noč bežeča, Dokler ne premaga dneva porodica. Med ljudmi jednako je borjenje: Jedna tfemna,  druga svetla polovica. Zmoter boju  — jasen vzor, najlepša V večni je resnici vzrasel nam  cvetica. Pridi čas, da vsaka duša zvesta Vzoru blagemu   posveti se družica!
8.
Jeden del življenja svojega  sem že  prežil, Radost mi družica bila, strah sodrug je bil. Kakor se za mračnim jutrom jasno zasvetil, Jasen meui se tako  za mračnim dan vrstil. Cesto iz noči se svetle dan rodi temdn, Meni se iz sreče dobe čas meglen rodil. Dokler ne objame pokoj  zopet mi sred, Z nadejami dušo svojo bodem si pojil. Ko mi radost v dom privede zaželeni čas, Srčno bode kakor ptičja pesem spev se moj glasil. . .
Rastislav.