Upravništvo to uredništvo »DOMOVUMJJi«, Ijuoijana, _ , ,	^	_	Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 4.50 L, polletno
Pucclnijeva ulica St. 0, £L nad., telefoni od 31-22 do 31-21 IZllcIl«! VS3K t£u£tl 9-" U celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 Ii Račun Poštne hranilnice potdruž v LJubljani 9t 10.71 J	*	Posamezna Številka 60 cent.
Spedlzlone In abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 28. maja 1$42-XX
LIST
in KMETSKI
Pregled vojnih in političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. maja naslednje vojno poročilo: Dne 20. t. m. ob 2.50 rimskega časa je ob brazilski obali sto milj vzhodno od otoka Fernando di Noronha podmornica »Barbarigc« pod poveljstvom korvetnega kapitana Enza Grossija
napadla neko pomorsko skupino Zedinje-nih držav,
ki je plula proti jugu. Podmornica »Barbarigo« je plula med rušilci, ki so spremljali bojno ladjo, in je iz daljave nekaj sto metrov izstrelila salvo torpedov na 32.000tonsko oklopnico razreda »Maryland«. Bojna ladja se je nagnila in se zadeta od dveh torpedov po kratkem času potopila. Ladje, ki so jo spremljale, niso reagirale.
Glavni stan Itafjanskih Oboroženih Sil je objavil 25. maja naslednje vojno poročilo: Na ci-renaiški fronti delovanje izvidniških patrol.
Naša letala so napadla in bombardirala sovražno letališče zapadno od Bardije
ter poškodovala lope in šotorišča, Pri napadih na druga sovražna letališča so nemška letala razdejala dve letali na vzletiščih.
Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo 24. maja vojno poročilo, iz katerega povzemamo:
Južna od Harkova so bile obkoljene znatne sovjetske sile
ob priliki protinapadov. Njihovi poskusi, da bi prebile obroč, niso uspeli. Na področju južno-vzhodno od Ilmenskega jezera so bili tudi včeraj odbiti vsi sovražni napadi.
Iz Boenos Airesa poročajo: Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover je izjavil na seji odbora za državno industrijsko proizvodnjo,
da mora Roosevelt dobiti vsaj na gospodarskem področju diktatorska pooblastila in da zahteva zdajšnji položaj močno omejitev gospodarske svobode v prid državi. Nekaj listov je glede na to izvajalo, da je čisto brez koristi pridiganje o tem, ker se Amerika boji za demokracijo, ki bi prišla v nevarnost, ako bi v vojni izdajala ukrepe, ki značijo posnemanje fašističnih načinov. Listi obsojajo Hoovra tudi zaradi izjave, da ima vsak ameriški državnik pravico kritizirati vodenje vojne, da pa Roosevelt zasluži vso podporo in zaupanje zaradi velikanske odgovornosti, ki mu je naložena.
Japonci poročajo, da je bilo
v pokrajini čekijangu obkoljeno okrog 1 lOtt.8')« mož.	1
Pri teh operacijah so Japonci zavzeli Ivu, Tun-giang, Ksingčang in Nanki.
Iz Berna poročajo: Ko se je bitka za Kerč zaključila z nemško zasedbo polotoka, tvegajo sovjetske čete pri Harkovu, kjer cc boji še razvijajo, da izgube pol milijona svojih izbranih mož, razen tega pa Se ogromne količine vfcjnih potrebščin samo zaradi brezupnih naporov, da bi prebili nemško bojno črto. V Londonu ne vedo, kaj bi še ukrenili,
da M z besedami priskočili sVojemu ruskemu zavezniku na pomoč.
Tako so vrgli v svet docdevno razburljivo vest iz Zedinjenih držav, da so razveljavljeni vsi dogovori za dobave orožja v 1. 1943, češ da bodo morali zavezniki svojo veliko »fenzivo začeti že v tem letu, da bi tako najprej uničili sile osi, nato pa še Japonsko. V prav tako razburljivi obliki prikazuje London tudi prihod novih ameriških čet v Irsko, zatrjujoč med drugim, da prihajajo tja tisoči vojakov in tisoči ton vojnih potrebščin. Po zatrjevanju Londona naj bi se te čete uporabile
Važni sklepi odbora
za preskrbo in cene
Cene letošnjemu žitu ostanejo nespremenjene — Zato se tudi moka, kruh in testenine ne bodo podražili
Rim, maja
Pod Ducejevim predsedstvom se je 19. in 20. maja sešel medministrskl odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. NajPrej 80 razpravljali o položaju prehrane in posevkov.
Kmetijski minister je poročal o prehranjevalnem položaju in poudarjal, da preskrba prehrane poteka zadovoljivo. Nato so obravnavali določitev cen za žito iz letošnje žetve. Odbor sodi, da bi sleherno povečanje cen, ki bi vplivalo na cene moke, kruha in testenin, bilo nezdružljivo z zaporo zviševanja plač in mezd in z obveznostjo, ki jo je vlada prevzela glede čedalje strožjega nadzorstva nad cenami. Odbor je ugotovil, da bi nadaljnje zvišanje cen, odvisnih od države, bilo možno samo z znatnim povečanjem denarnega obtoka, to se pravi, da bi tako zvišanje pomenilo nepopravljiv korak k razveljavljenju vrednosti denarja. Duce je 29. marca dejal vlagateljem, da se prave koristi ne branijo z zviševanjem cen, temveč z obrambo kmečkih, prihrankov.
Odbor je nato poudaril, da pomeni varstvo zaslužnih kmečkih slojev dragoceno obveznost za vlado in da je treba to varstvo nadaljevati z odločnejšimi in uspešnejšimi nastopi za urejevanje cen tistemu nekmečkemu blagu, ki je namenjeno za rodbinsko porabo in za obdelovanje zemlje in katero si mora kmet nabaviti z izkupičkom od
svojih pridelkov. To obveznost bo vlada izpolnila tudi s tem, da bo dosegla spoštovanje mezd, ki jih določajo kolektivne pogodbe, in pa civilno mobilizacijo delovne sile, potrebne v kmetijstvu.
Zaradi vsega tega je odbor sklenil, da bodo cene žitu iz letošnje bližajoče se žetve enake cenam Iz leta 1941, ln sicer 175 lir za metrski stot svežega žita, 190 Ur za metrski stot suhega žita. Cene moke, kruha in testenin bodo torej ostale nespremenjene. Prav tako bodo ostale stare cena za slrk, rž, ječmen, oves, turščlco In bob.
Odbor je dalje sklenil, da bo Fašistovski zvezi kmetov in kmečkih delavcev pod vodstvom in nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo in gozde zaupal razdelitev nagrad, določenih s posebnim zakonom za kmete. Nagrade znašajo 200 lir za vsak hektar, posejan s pšenico, ržjo ali ječmenom, in 40 lir za metrski stot jarega žita v južni in otoški Italiji, v Rimski Liktorski in Frosinonskl pokrajini, 20 lir pa za metrski stot jarega žita po ostalih pokrajinah. Skupna vsota vseh teh nagrad znaša 1830 milijonov lir.
Odbor je v načelu odobril določila za uredite/ < prodaje blaga, namenjenega splošni rabi, da bt
I se s tem uspešno pobijala sleherna konkurenca med cenami za izvoz in cenami za domačo porabo.
Župani ljubljanskega okraja pri Visokem komisarju
Te dni je Visoki komisar v vladni palači sprejel poročila županov in občinskih tajnikov Borovnice, Brezovice, Dobrove, Dobrunj, Grosuplja, Ježice, Loga, Polja, Rudnika, Stične, Vrhnike in Šmarja. Vse te občine spadajo v ljubljanski okraj. Navzočni so bili zastopniki raznih uradov.
Po preučitvi posameznih proračunov so župani poročali o upravnih in socialnih vprašanjih, ki se tičejo njihovih občin.
Obravnavali so razen tega tudi razna javna dela, ki se dovršujejo ali ki bi jih bilo treba začeti v korist prebivalstva. Visoki komisar se je razen tega zanimal za delovanje raznih uradov, posebno zdravstvene službe in za prehrano, pa tudi za ureditev občinskih uradov.
Ob koncu je Visoki komisar pozdravil župan« in jim naročil, naj izroče njegove pozdrave tudi prebivalstvu. Poročila županov in občinskih tajnikov pokrajine se bodo nadaljevala v bližnjih' dneh.
Najvišje dovoljene cene na ljubljanskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki rab-nikov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani in jih je ta odobril Te cene veljajo od ponedeljka 25. maja zjutraj dalje in so nastopne:
kislo zelje na drobno 3, kmečko kislo zelje 2.50, repa na drobno izpod 10 kg 0.75, repa na debelo 0.60, kisla repa ,2, kolerablce 3, rumena koleraba na drobno 1, rdeča pesa 3, rdeči korenček brez zelenjave 4, črna redkev 1.50, redkvica 6, osnaženi hren 4, šopek zelenjave za juho s
za ustvaritev takte imenovanega drugega bojišča, ki naj bi pomenilo razbremenitev velikanskega pritiska na sovjetskega zaveznika. Tudi švicarski listi bržkone po londonskih navodilih obširno opisujejo prihod ameriških čet na Irsko. List »La Tribune de Geneve« piše celo: »Prebivalstvo Londona je zajelo največje veselje. Zdaj Imajo Američani v Angliji pravo vojaško silo, pripravljeno za borbo.«
korenčkom 0.50, peteršilj 4, por 3.50, zelena I, trda in zdrava domača čebula 4, šalota 5, česen (25 glavic na kilogram) 7, berivka 4, otrebljeni, a ne namočeni zeleni radič 6, nenamočena mehka špinača 4, domači beluši 14, glavna salat* 5.70, rabarbara 6, domača jabolka: I. vrste (ka-nadka, bobovec, gambovec, dolenjska voščenka, kaselska in Baumannova reneta) 10, II. vrsta (tafelček, rožmarinček, carjevič) 9, III. vrste in vsa druga zdrava, drobna jabolka 8, liter bezgo-vih jagod 6, kilogram šipka 8, kilogram lipovega cvetja 20, jajca 1.75 lire za kos.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cena za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse birgo zdravo, otreblieno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar r.e mokra.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vs« nižje cene morajo biti vidno označene pri vsera blagu, navedenem v ceniku.
gospodarstvo
VJS	_
Glavna navodila za novince v rep kuncev
Najprej naj se začetnik o vsem pouči pri starejših rejcih, ki so priznano dobri rejci. Razen tega naj vzame v roke strokovno berilo, ki ga imamo Slovenci že precej. V glavnih obrisih je potrebno vsakemu rejcu vedeti tole:
Kunčnice (kletke) morajo biti tako narejene, da so zračne, vendar brez prepiha, in da se dado lahko čistiti. Imeli jih moraš v svetlem prostoru, vendar solnce ne sme naravnost sijati vanje. Kunčnice morajo biti dovolj prostorne, in sicer za velike pasme: 120 cm dolge, 80 cm široke in 70 cm visoke; za druge pasme so lahko nekoliko manjše. Cisti kunčnice redno, da ne bodo živali stale v gnoju in scalnici. S pravilno napravljeno kunčnico scalnica redno odteka.
Začetnik naj goji'pasme, ki ne terjajo od njega mnogo znanja in prakse. Tako strokovnjaki odsvetujejo začetnikom zlasti rejo belgijskih orjakov, pa tudi angorcev in nekaterih drugih vrst. Nasvetujeio pa jim med drugimi ovnače, dunajčane činčila in srebrece.
Kunce krmi trikrat dnevno, in sicer vsak dan ob določenih urah. Red je važen. Hrano jim pokladaj v jaselce in zelo raznovrstna naj bo brana. Poleti daieš živalim travo, deteljo, lucer-no, mlade koprive, regrat, trpotec, listje redkvice. topinamburja. rabarbare, repe in pese, ostanke solate, špinače, ohrovta, zelja in kolerabe, lvščine graha in fižola, kuhane olupke kumar, buč in pese, zelene paradižnike, fižolovo listje, grahovico, sladki janež, vseh vrst odpadlo sadje, osat, lapuh, slak in vsakovrsten plevel, pomarančne olupke, jabolčne ogrizke in vrsto drugega rastlinstva. Poleg tega dajaj živalim redno v jasli suhe sladkega sena ali otave. Da-ješ jim seveda tudi razne kuhinjske odpadke. Pozimi jim daješ razen kuhinjskih odpadkov in sena. oeso, repo, korenje, kocene zelja in ohrovta, kuhane krompirjeve olupke, gomolje topinamburja in podobno. Kadar jih pitaš, jim daješ tudi močnejših krmil, kakor otrobe, solnčnice in kakšno zrnje. Toda ne napravljaj si s tem preveč stroškov, če hočem imeti korist od reje. Mehko krmo daješ v posodah, ki je ni lahko prevrniti. Enkrat dnevno jim daješ tudi čisto pitno vodo. Naiboliše opoldne. Hrana mora biti zmerom čista. Ne dajaj živalim mokre in spar-jene zelene krme.
Samice težkih pasem pripuščaš k samcem v starosti devetih, samice srednjetežkih pasem z osmimi in samice malih pasem s sedmimi meseci. Breje samice varuj nemira in jih hrani z močnejšo krmo. Pri njih še posebno pazi na čistost. Daj jim suhega sena, da si bodo lahko delale gnezda. Kadar samica povrže, je zelo žejna. Naj ima torej pripravljeno čisto vodo. Kakor pred skotitvijo tako tudi po njej pazi na to, da se samici ne bo razburiala. Ravnaj lepo z njo in se ogiblji ropotanja okoli nje.
Mladiče odstaviš, ko štejejo vsaj sedem tednov. Nad 10 tednov starih mladičev ne puščaj pri materi. Toda ne smeš odstaviti vseh mladičev naenkrat, temveč postopno. Na primer tako, da odvzameš materi vsak dan po enega mladiča, in sicer krepkejše najprej. Ko so mladiči stari tri mesece, jih ločiš po snolu. Samce deneš v ločene kletke, samice pa lahko ostanejo skupaj. Ko mlade živalce navajaš na zeleno krmo, pazi, da ne bo vmes strupenih rastlin.
2-val i so godne za zakol, ko štejejo pet mesecev. Pred zakolom jih krmiš nekaj časa z močnejšo krmo. Vmes jim daješ malo pelina, majarona, petršilja, zelene in podobnih aroma-tičnih zelišč, ki zbujajo tek in vplivajo tudi na okus mesa. Nad pet mesecev starih živali se ne izplača dalje krmiti, če jih ne nameravaš imeti za pleme.
X Podlaga japonski pisavi so 4000 let stari kitajski znaki. Japonci so povzeli svojo pisavo, ki je zelo slikovita, po starodavnih kitajskih znakih, kakršne so za pismeno izražanje svojih misli uporabljali Kitajci že pred kakimi 4000 leti. Vsaj podlaga zdajšnje japonske pisave so bilt ti kitajski znaki, a številni med njimi danes že nimajo več istega pomena, kakor so ga Imeli nekoč. Japonci so jih prikrojili po svoje. Tudi izgovarjajo jih precej drugače, kakor so iih nekoč Kitajci. Spričo tega je razumljivo, da je tako nastala nova, zelo zamotana pisava, ki se je ni kar tako lahko naučiti. Vsaj približno sliko, da sta japonski jezik in japonska pisava zelo težka, si ustvarimo, če pomislimo, da imajo japonski pisalni etroji kar 2340 znakov. Razume, da je tak način
Goji čiste pasme, kar je važno tudi zaradi kožic, ki imajo svojo vrednost, če so enake. Površna in zanikarna reja se ne izplača, ker ti živali kmalu obolijo in poginejo. Začetnikom je treba zmerom spet ponavljati, da sta glavno pri reji kuncev snaga in red. Kdor se misli z vso resnostjo posvetiti reji, naj si nabavi kunce, kdor pa tega ne namerava storiti, naj si nikar ne napravlja stroškov. Ne pusti, da bi bila reja kuncev odvisna od skrbi otrok. Otroci pozabljajo in ne držijo reda.
Kadar imaš kunčnice za dalje časa prazne, jih temeljito očisti in morda znotraj prebeli z apnom. Kakor smo že v začetku rekli, se o vsem pouči pri strokovnem rejcu. Samo z napisano besedo ne moreš postati rejec. Važno pa je v današnjih časih, da imamo čim več kunčjega zaroda zaradi mesa, pa tudi zaradi kožic.
Drobne vesti
Nove cene xa vino. Te dni je izšla naredba Visokega komisarja o cenah za vino. Za navadno vino, ki se prodaja iz sodov, znaša po tej naredbi v Ljubljani osnovna cena, v kateri so upoštevane vse javne davščine, 6.50 lire za liter. Če od te cene odbijemo državno in občinsko trošarino 2.32 lire, dobimo kot osnovo za izra-čunanje pribitka' 4.18 lir in znaša pribitek v gostinskem obratu IV. kategorije 2.09 lire (50 odstotkov), v obratu III. kategorije 2.51 lire (60 odstotkov), v obratu II. kategorije 3.34 lire (80 odstotkov) in v obratu I. kategortfe 3.76 lire (90 odstotkov). Prodajna cena za navadno vino pa znaša v gostinskem obratu IV. kategorije 8.59 lire, v obratu III. kategorije 9.01, v obratu II. kategorije 9.84 in I. kategorije 10.26. Za sortni cviček in domačo črnino znaša osnovna cena 7.20, brez trošarine pa 4.88; če od tega zneska izračunamo pribitke in jih prištejemo k osnovni ceni, tedaj znaša maksimalna prodajna cena za sortni cviček in črnino v gostinskem obratu IV. kategorije 9.64 lire, III. kategorije 10.13. II. kategorije 11.10 in I. kategorije 11.95 lire. Podobno se izračunajo tudi* maksimalne cene za ostala vina.
Sadovnjaki obetajo dobro letino. Sadno drevje je zelo občutilo hudo zimo. Kar pa je srečno ostalo čez zimo, se je odelo v svoje praznično oblačilo, če sodimo po cvetju, bomo imeli letos, če ne bo še kakšne druge nesreče, srednje dober, ponekod pa tudi prav dober pridelek.
PiSčeta v nesnagi ne uspevajo. Ce hodi koklja s piščeti spat v kokošnjak, kjer z gred lete nanjo in na živalce kokošji odpadki, zraven tega pa še čepi s svojim zarodom na kupu gnoja, se ne smeš čuditi, če živalce ne uspevajo. Nesnagi izpostavljenim živalcam tudi najboljša hrana često ne pomaga. Kokoši kakor vse druge živali morajo bivati v snagi. Zlasti pa morajo biti mladiči vseh živali deležni skrajne snage. Z rejo kokoši je tako, da imej živali le toliko, kolikor ti jili pripuščata primeren prostor in cenena krma. Ce nimaš ustreznega prostora in moraš kupovati skoro vso krmo, imaš oo reje kokoši škodo.
Kokoš odvadimo kokanja, če jo zapremo z mladim petelinom v kletko. Pravijo, da jo na ta način že v dveh dnevih mine volja io kokanja Kokanja jo odvadimo tudi tako, da Živili zapremo v kletko in kletko obesimo visoko v zrak. Kokoš nemirno bega po kletki in pozabi na kokanje. Nikar pa ne močimo kokajočih kokoši z mrzlo vodo in nikar jih ne zapirajmo v temen prostor brez krme, ker je to mučenje škodljivo živalim. Naša dva nasveta za odpravo kokanja se ne smeta izvajati s f.tradanjem. Kakor zatrjujejo, sta oba po večini učinkovita in kokoši kmalu spet začno nesti najea.
pisave zelo neokreten. Z znaki podajajo pomene celih besed, ker črk v našem s- ne pc-^rjo.
X Fižol daje človeku neustrašnost, zelje pa budi v njem najlepše kreposti. Danski profesor Haaken opozarja na svoje zanimive ugotovitve, ki naj bi jim posvetile v bodoče več pozornosti tudi kuharice. Trdi namreč, da špinača in fižol, zlasti pa beli fižol, vliva tistemu, kdor ga je, pogum. Ljudje, ki pojedo mnogo fižola ali špinače, so dosti bolj neustrašni kakor j tisti, ki takšne hrane ne marajo, o trditva' tega danskega učenjaka pa nasprotno grah dela moške površne, ženske pa lahkomiselne. Nenrvadno čudovito moč ima pa zatrjevanju omenjenega danskega učenjaka tudi dobro zelje. Zelje pospeSuje v človeku vse najlepše človeške vrline.
Navodila Visokega komisarja
upravaessm odberu bme dela
Ob navzočnosti inšpektorja dela inž. Masere in izvedenca Visokega komisariata majorja Pe-tronija je Visoki komisar te dni sprejel predstavnike novega upravnega odbora borze dela.
Predsednik ga je pozdravil s kratkimi besedami zagotavljajoč mu, da bodo novi vodje znali izpolniti v celoti nalogo, ki jim je bila poverjena, J in na odgovornost, ki so jo prevzeli tako nasproti vladnim eblastvom kakor nasproti delavstvu.
Podal jim je nato natančne smernice, da bo borza dela, ki bo imela opravilo izplačevanja nakazil za brezposelne in za namestitve, upravljana z vso skrbjo. Poudaril je, da bodo morale biti podpore dejansko izplačane vsem, ki bodo imeli voljo za delo in ki ne bodo mogli najti dela, ne pa tistim, ki jih ni želja, da bi se siste-mizirali.
V tem pogledu je še dodal, da je občinski
podporni zavod v stanju zadovoljiti vse potrebe brezposelnih in da je na ta način borza dela razbremenjena številnih izrednih podpor, ki jih je morala dajati v preteklosti.
Nato je Visoki komisar podal smernice glede ustanovitve namestitvenih odsekov v središčih pokrajine.
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar Ekscelenca Emilio Grazioli je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema čučniku Jožetu ln Jožefi v Orehovcu, občina Kostanjevica, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
V sanjah se je naučil
pisanja in branja
Bogati Brazilijec Sancho Perez ni nikdar v svojem življenju hodil v šolo ln zato tudi ni čudno, če ni znal pisati in brati. Ko pa se je nedavno po dolgem spanju prebudil, je najprej zahteval časopis in na veliko začudenje navzočnih gladko prebral nekaj poročil, potem pa začel še pisati, čeprav se ni bil tega nikdar učiL Zgodilo se je to takole:
Sancho Perez je lani, ko je praznoval svojo 60-letnico na pojedini ki jo je bil za ta svoj praznik priredil, malo preveč globoko pogledal v kozarec. Pijača ga je tako omamila, da je mož globoko zaspal in so ga morali prenesti v posteljo. Drugo jutro se mož ni prebudil kakor običajno, pa tudi njegovi domači so se zaman prizadevali, da bi ga zbudili. Začelo jih je skrbeti, ali se San-chu ni morda zgodilo kaj hujšega. Brž so poklicali zdravnika, ki pa je ugotovil, da je moža naj-brže prevzela omedlevica in da je zato treba z njim pazljivo ravnati in mu posvetiti vso skrb. Toda nikako zdravilo m pomagalo. Mož je spal naprej in so ga morali umetno hraniti, da m umrl od lakote.
Medtem pa so se, že začeli spori med njegovimi sorodniki zaradi dediščine. Vsi so bili namreč prepričani, da bo Sancho umrl in da se je pravočasno treba pobrigati za dediščino. To je bilo važno še zlasti zato, ker je bil Sancho Perez bogat mož in zato deleži dediščine ne bi hili skromni. Ker pa Perez ni znal pisati, pač m mogel narediti pismene oporoke, pa tudi ustne m nikdar eikomur razodel, komu namerava po smrti zapustiti glavni del svojega velikega premoženja. Spor med dediči se je tako poostril, da je moralo posredovati sodišče, ki naj bi odločilo, kdo ima več pravice do zapuščine.
Komaj pa se je zapuščinska razprava začela, se se Sancho nenadno zbudil iz trdnega spanja. Lahko si predstavljate, kako je bilo tisti trenutek pri duši njegovim sorodnikom, zlasti tistim, ki so že računali, kako bodo po Sanchovi smrti nenadno obogateli. Komaj je Sancho Izpregovoril, ža je povedal, da se čisto natančno spominja, kako se ga je na slavnosti ob priliki svoje 601etnice pošteno natreskal. Takoj pa je še pripomnil, da se mu ni zdelo, da bi bil tako dolgo spal.
Pri vsem tem dogodku pa je bilo čudno to, da je Perez, zlasti ko se je zbudil Iz dolgega spanja, prosil, naj mu prineso časopis, ker bi rad malo bral. Na veliko presenečenje navzočnih je mož gladko prebral nekaj poročil lz časopisa. Nato je še prosil, naj mu dajo pero ln črnilo, ker bi tudi rad nekaj napisal. In res, tudi pisati je naenkrat znal.
Zdravniki so se zelo zanimali za ta edinstveni primer In so od Pereza skušali izvedeti podrobnosti, lz katerih bi si znali razložiti čudni pojav. Sancho pa jim je vedel povedati le to, da se mu je med dolgim spanjem zdelo, da je šolar, kar v resnici nikdar ni bil.
Oglašujte v »Domovini«!
J FIIGIJ) « ZGODOVINSKI ROMAN |
DVE LJUBEZN«
5.
Jurčkovo okrevanje je bilo pravi čudež. Eliza je imela zdaj še več dela z otrokom, ki so ga ob sončnih popoldnevih nosili na vrt. Z vojvodko pa od tistega dne ni imela več nesporazumov. Njeni obiski so postajali iz dneva v dan vse bolj redki. Jurček se je še vedno bal srečati se z materjo, pa Eliza ga je vselej pregovorila, da je vljudno odgovarjal na materina vprašanja.
Kakor je to običajno pri vseh vročekrvnih ljudeh, se je tudi vojvodkino razpoloženje, naglo menjavalo. Brez vzroka je zdaj kazala vzgojiteljici kar najslajše lice in jo pretirano hvalila, kakor jo je še pred kratkim brez vzroka sovražila. Eliza je prav tako malo razumela njeno naklonjenost kakor njeno neprijaznost. Nejasno pa je čutila, da tiči za to nepričakovano ljubeznivostjo vojvoda, dasi ni vedela, ali so se njiju odnosa ji v zadnjem času izboljšali ali ne. še vedno je vsa začudena motrila njun zakon. Ni vedela, kaj počenjata ves dan, a marsikatero noč je slišala iz njune sobe odmeve ostrih glasov. Pogosto je opazila temo v salonu, ki je spajal njuni spalnici, dasi je pri obeh še gorela luč. Ko se je zgodaj zjutraj prebudila in pogledala skozi okno, je v svitu luči,, ki je gorela v vojvodkini sobi, razločila obrise njene postave, ki se je sklanjala nad pisalno mizo in neutrudno pisala.
Nekega jutra je našla Eliza na pladnju z zajtrkom škatljico in poleg nje zapečateno pismo. Ko se ji je kava hladila, je brala in brala stavke na svetlomodrem vojvodkinem papirju:
»Ljuba gospodična Desportesova,
ni dano spati človeku, ki neprestano hrepeni po miru, a mora živeti v vzdušju sovraštva. Prosim, da mi oprostite, če sem vas v skrbi za življenje svojega otroka preostro sodila. Nisem vas hotela žaliti, saj sem bila sama kruto ranjena, ko nisem smela skrbeti zanj. Narava vas je obdarila z lepoto in modrostjo. Naravno je torej, da ste si tako kmalu pridobili naklonjenost vojvode in ljubezen otrok. To seveda ne sme biti na škodo materinih pravic in zlasti ne na škodo pravice, ki jo ima mati do tistih, s katerimi jo vežejo najsvetejše vezi.
To zadostuje! Iz vsega srca se vam zahvaljujem, da ste se tako vneto posvečali mojemu otroku, za katerega ni smela skrbeti njegova matL V skromen dokaz hvaležnosti vam pošiljam to majhno darilce, ki naj bo poslej porok najinega prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Fani Pra3linova.«
V škatlici je bila dragocena igla s kačjo glavo. Ko se je Eliza oblačila, je premišljala, v kakšni obliki naj se ji zahvali za darilo in pismo. Ali- naj ji piše? Sedla je za mizo in segla po papirju. »Ne, boljše bo, če grem sama k njej,« je poaaislila čez čas in odložila papir. »In sicer takoj zdajle!«
»Oh, dobro jutro, gospodična!« ji je vljudno odzdravila vojvodka, ki je stala ob odprtem kovčegu in zlagala perilo.
»Oprostite, gospa, da vas tako zgodaj nadlegujem,« se je opravičila. »Prišla sem se vam zahvaljevat za darilo, s katerim ste me počastili.«
»Oh, majhen spominček,« je hladno odvrnila vojvodka in glas ji je zvenel medlo, kakor da je preslišala besede, na katere je odgovarjala.
»Ali se kam odpeljete?« je vprašala Eliza in pogledala na kovčeg.
»Da, v Me lun pojdemo,« je prikimala vojvodka. »Pripeljali se boste z Jurčkom za nami, kakor hitro bo smel na pot. Z vojvodo se odpeljeva danes popoldne.« Pri besedi vojvoda ji je glas naglo oživel. »Takoj se izda, če le izpregovori o njem,« je pomislila Miza. »Skoraj se mi zdi, da bi on najrajši ostal tu brez nje. Blazno je zaljub-
ljena vanj, a je pri vsem svojem bogastvu kar brezmejno nesrečna.«
»Se nekaj bi vas rada prosila, gospa,« je izpregovorila. »Vaše pismo mi je seglo globoko v srce. Verjemite mi, gospa, da si ničesar bolj ne želim kakor živeti z vami v popolnem soglasju. Iz srca rada bi izpolnila vaše želje glede otrok, zato vas prosim, da govorite odkritosrčno z menoj. Bodite prepričani, da bom skušala popraviti, če sem se nehote pregrešila zoper svoje dolžnosti.«
»Tega nisem trdila, gospodična. Nasprotno, bili ste celo preveč goreči v skrbi za mojega otroka.«
»Nisem hotela iti predaleč. Morda bi mi hoteli bolj določno naznačiti, kako naj se vedem v bodoče?«
»V bodoče? Ah, kdo ve!« je vzdihnila in se ozrla proti nebu, kakor bi to edino znalo odgovoriti.
»Doslej sem se skušala ravnati po vojvo-dovih navodilih, vendar bi rada ustregla tudi vam, če bi le vedela, kako.«
»Nikoli se ne mešam v vojvodove vzgojne načrte.«
Spet je globoko vzdihnila.
»Toda, gospa, vzgojiteljici, ki ni deležna zaupanja staršev, ni mesta v hiši. Od srca sem vzljubila vaše otroke, zlasti Jurčka. Morda sem šla predaleč v svojem strahu zanj, a verjemite mi, da to ni bilo namenoma. Hotela sem le izpolnjevati zdravnikove ukaze.«
»Zdravnik pač ni ukazal, naj bi vi in vojvoda izpostavila otroka svežemu zraku. A pustimo to, otrok je ozdravel, in o tem ne bomo več govorili.«
»Vendar čutim, da še niste pomirjeni, gospa. Zares bi se hotela ravnati tudi po vaših željah.«
»Tedaj, gospodična, vam lahko ponovim le to, kar je sveta pravica vsake matere: da mora biti ona prva svojim otrokom. Nič ne sme stopiti med mene in moje otroke.«
»Seveda!« Eliza je skušala preslišati ost. v njenih besedah.
Utihnila je. ker je opazila, da je vojvodka ne nosluša več. Vsa njena pozornost je veljala zvokom, ki so prihajali iz vojvodove sobe.
»Tako je pač,« je pomislila Eliza. »Otroci in jaz ji ne pomenimo nič. Zanjo smo le toliko, kolikor pomenimo vojvodi.
Z vzdihom je pozdravila In zapustila sobo.
»Kje je vendar njen ponos? Če bi jaz imela takšnega moža, takšne otroke in vse ...« Šla je po dolgem hodniku zatrdno odločena, da nikoli več ne bo skušala razvezati ta gordijski vozel, ki se ji je zdei še vse bolj zapleten, kakor je mislila doslej. Naposled sta le mož in žena, ona pa zgolj vzgojiteljica njunih otrok.
Ko je šla mimo vojvodove sobe, je za trenutek obstala in se zagledala v svetlo-modro pismo, ki je ležalo na pragu njegove sobe. Čeprav je bilo na hodniku mračno, je takoj spoznala vojvodkino pisavo.
Ko je pozneje čitala Jurčku pravljice, ji je neprestano hodilo po glavi to svetlomodro pismo. Tako jasno ga je videla pred seboj, da je bila razočarana, ko je vojvoda po južini stopil v sobo in iz njegovega žepa to pismo ni molelo. Skušala mu je razbrati z obraza, ali ve za njen obisk pri vojvodki. Nikoli ga ni bila videla še tako razpoloženega in brezskrbnega kakor ta dan. Dvignil si je Jurčka na ramena, da ga ponese v svojo sobo.
»Čez pol ure vam ga pošljem nazaj,« je obljubil. »Sedel bo v mojem naslanjaču, dokler ne spravijo naše prtljage na voz. Potem nas bo gledal, ko bomo odhajali.«
Ko so se odpeljali in ji je služabnik prinesel Jurčka. je imel otrok v rokah škarje in papir. Izrezal je iz papirja srce in ga dal Elizi. Ko je hotela poravnati zmečkani papir, je takoj spoznala vojvodkin dopisni papir. Obrnila ga je, in videla, da je popisan, čitala je:
Moj mili	le zid
leži meja	zdaj svet
jokala sem
in nisem spa
S tresočo se roko je položila Eliza papir na mizo in se obrnila k otroku.
»Jurček, menda nisi brska) po mamini pisalni mizi in tam iskal papirja?«
»O ne, gospodična! Očka mi je rekel, da lahko vzamem, kar hočem, iz njegove košarice za papir. To je bila najlepša barva.«
6.
Elizi sc je zdela Korzika kakor dežela sanj. Vse življenje se je spominjala tistega zgodnjega poletnega jutra, ko je v daljavi zagledala obrise sardinijskih in korziških gora. Ko jih je ladja, ki jo je bil stari grof Sebastiani najel za svojo hčer, vozila proti obalam otoka, je bila vsa prevzeta od lepote divje, strme obale. In vse tiste dneve, ki jih je nato preživljala na Korziki z otroki, je imela občutek, da ne spada sem. Počasi je opazovala, kako blizu sta si Korzika in vojvodka. Ta žena velikih, temnih oči, ki ji je srce zdaj ječalo v obupu, zdaj vriskalo v sreči in slepi ljubezni, je bila hči te zemlje. Kakor bi ji bil otok sam na neki nerazumljiv način vdihnil svojo dušo. V prekrasnem podeželskem gradiču Olmeti je vladala kot edinka bogatega in vplivnega starca; tu se je ponašala s svojimi krepkimi fanti in ljubkimi dekleti. Tu je vojvodka Praslinova pač lahko izkazovala nekaj več naklonjenosti tudi svoji vzgojiteljici.
»Tu stoji na lastnih tleh,« je mislila Eliza. »Tu mi hoče pokazati, odkod izvira bogastvo Praslinove rodbine. Nič čudnega, da se vojvoda tako rad izogiblje te hiše, kjer bi moral vse dneve poslušati tastove hvalospeve svoji hčeri.«
»Če se po našem prihodu v Pariz položaj ne popravi, moram oditi,« je sklenila. Vendar o svojem sklepu ni bila preveč trdno uverjena. Kakor bi se bila že zavedala, kako težavno
ji bo zapustiti Ulico sv. Honorija.
* ♦ *
»V četrtek je mamin god!« je nekega dne resno izjavila Izabela. »Zato smo odložili izlet na petek. Ded ji priredi celo svečanost; obljubil je meni in Luizi, da smeva priti poslušat godbo.«
»Da, a kaj ji bomo podarile, gospodična?« je vprašala Luiza.
»Ti, Luiza, kar končaj svojo blazinico. V štirih dnevih mora biti gotova. H, Izabela, ji nariši nekaj. Lahko si vzameš moje barve in papir.« A tudi mlajšim otrokom je morala Eliza izbrati darila.
V sredo zvečer so se že začele priprave, ki se jim je stari grof posvetil z vsem srcem.
Drugega dne so otroci radostno izročili materi svoja darila. Vojvodka je bila ginjena. Do vseh je bila na moč vljudna, vendar nekoliko vzdržna, kakor bi ae bila zavila v oblak milostne vzvišenosti..
Tudi Eliza je prišla s svojim darilom.
»Gospa, izvolite sprejeti z mojimi voščili tudi tole sliko svoje Berte!«
»Vaša voščila mi popolnoma zadostujejo, gospodična.« Vojvodka ie dvignila obrvi ia očitajoče pogledala vzgojiteljico.
»Gospa, sestre v samostanu so nas učile, da pomeni sleherni rojstni dan začetek novega leta. Rada bi verjela, da bo tako tudi med nama. Če sem se kaj pregrešila, mi blagovolite povedati to in mi, prosim, zaupajte 3voje želje.«
»Želje?« se ie ironično nasmehaila vojvodka. »Do mojih želja že dolgo ni nikomur nič.«
»Toda, gospa ...« Pritekla je Berta in Eliza ni utegnila končati.
»Mamica!« je zaklical otrok in nestrpno pokazal na Elizino darilo. »Nisi ga še pogledala! Cele ure sem sedela mirno kakor miška, kaj ne, gospodična?«
»Da, dragica, bila si priden model.«
Ko je vojvodkin ja razgrnila sliko, se je presenečeno zazrla v Bertin obraz, ki je bil prav dobro zadet. Napetost, ki je bila zavladala V sobi je popustila.	,
NEKAJ
za mladino |
Dve računski nalogi
za brihtne glavice
/0	61	31
8	%	s\
9		¥
Na tem začaranem kvadratu se je zmešalo šest številk. Zdaj jih je treba tako razmestiti, da dobite v vsaki vodoravni, pokončni in diagonalni (to je od kota do kota) obliki vsoto 18, če seštejete po tri številke. Naloga za brihtne glavice ne bo pretežavna.
Kakor je znano, je stala na kraju, kjer je zdaj naša Ljubljana, starorimska Emona. Zato ni čudno, da so nekje v Ljubljani našli star kamen, ki ga nam kaže pričujoča slika. Le številke smo na sliki napravili arabske. Neki dober računar, ki se je kamen ogledal, je rekel: »Če na prazna mesta postavimo prava manjkajoča števila, dobimo v vsaki smeri vsoto 81.« Poizkusite dognati, katera števila manjkajo.
V SOLI
Učitelj: »Jakec, napiši 23!« Jakec napiše 32. Učitelj: »Napiši mi še 46!« Jakec napiše 64.
Učitelj (jezen): »Zdaj mi pa napiši 88 in še to obrni, Če moreš!«
Po Steubnu:
iSECi
Povest iz prve indijanske vojne za Ohajo
Kdo bi mogei rdečim zaupati. Morda jih nekaj leži v zasedi in na preži. Morda jih je polno v gozdu. Kmalu se bo docela zmračilo, a tale Mirko se prav za prav za ničesar ne zmeni, marveč čaka, da Indijanci sami povedo, kaj hočejo. Ali pa, strela, se kar tako pretvarja! Ali ni zdajle izpod čela namršenih obrvi hitro pogledal proti robu gozda? Mar gre tu že za vojno, ne da bi bil dvajsetletnik to opazil? Sam hudir naj se spozna pri teh grani-čarjih. No, tudi Dane Bun je še miren, torej je zaenkrat še treba zaupati v mir. Res se je tudi ta stari izkušeni lovec že dal nekajkrat prevariti. Toda njegova puška je nabita, njegov nož je oster, en sam skok, pa je v hiši. Potem naj rdeči le pridejo. To ne bi bil prvi spopad Daneta Buna z njimi.	,
Zdajci je najstarejši izmed Delavarov potegnil svojo pipo, jo nabasal in začel kaditi. Mar hoče kar tukaj prenočiti? Ali pa hoče počakati, da se bodo njegovi dični rdeči bratje v polnem mraku priplazili do roba gozda? Kakorkoli: treba je samo potrpljenja, tembolj, če je človek star šele dvajset let.
Zdajci se dvigne Tekumze — to mora biti nevaren dečko, če je premagal oba tovariša Daneta Buna! Kolikor Simon pozna Daneta, takrat gotovo ni izbral najslabših dveh, ko se je z njima napotil v Kentuki. Kaj le hoče Tekumze?
Butler ni več vzdržal, hotel je skočiti pokoncu toda Mirko je položil desnico na njegovo roko in tudi Dane Bun mu je namignil, naj obsedi. Ubo-
[
za ugankarje

Križanka
1		2	3	4	5	6	7		8
	n	9						lil	
10	11		m BRB	i*		urMica ss IRK	13	14	
16			16			17			
		18							
		19							
20	21		22					23	
24						25			
Vodoravno: 1. Ena izmed glavnih rek Azije, ki je Indijcem in Tibetancem posebno sveta. 9. Kraj blizu Šmarja pri Jelšah. 10. Tesen prostor kraj prepada, kraj mize. 12. Kvartopirski izraz. 13. Moško krstno ime. 15. Tuj izraz za tiste, ki vojaško zavzamejo kako deželo (množina). 18. Abecedni izraz za neko črko (dve črki) + skrajšano žensko krstno ime, ki pri nas ni zelo v navadi. 19. Mesto ob Donavi v Bački. 20. Tretja ed-ninska oseba nekega pomožnega glagola. 22. vera v arabskem jeziku; tudi prva edninska oseba nekega glagola se tako glasi. 23. Do konca življenja nas spremlja, da ne obupamo. 24. Snov, ki naj bi po nekem naziranju polnila vesoljstvo. 25. Gorski lev z drugo besedo.
Navpično: 1. Koroški kraj, znan včasih po pu-škarski obrti. 2. Abeceda v cirilici. 3. Osebni zaimek. 4. Svetopisemsko moško ime. 5. Dolžno spoštovanje (na primer do rajnkih). 6. Vsakomur potreben, predvsem pa mladini. 7. Prebivalec nekega slovaškega gorovja. 8. Srnam podoben parkljar, bivajoč v Afriki in delno v Aziji. 11. Časovni prislov (narobe). 14. Tretji sklon nekega osebnega zaimka (narobe). 16. Predmet, na katerega navadno pišemo. 17. Bivališče grških bogov. 21. In v latinščini. 23. Dobro je, če ga imaš v glavi.
Posetnica
Stanko J. Kok
Strmi Ivjek
Tale gospod je mož, ki naj bi ga poslušali vsi, ki se bavijo s kmetijstvom. Besedi sta dve, ki označujeta poklic tega gospoda.
gal je, Tekumze se je pojavil znova. Prinesel je dva majhna usnjena svežnja v rokah in je enega izmed njiju izročil Loganu.
Po kratkem premoru, ki so ga Indijanci izpolnili s kajenjem in molkom, se je dvignil eden izmed Delevarov, vzel bel pas izpod jelenjega plašča, okrašen z mnogimi ščetinami, in je rekel:
»Tale vampum pošilja svetlolascu Bukongahe-las, glavar plemena Leni Lenape, kajti Indijanci
Indijanec iz plemena lrokezov z otrito glavo, okrašeno s peresi
iz rodu Leni Lenape in svetlolasec so si bratje, živijo v miru med seboj, Leni Lenape in svetlolasec gredo ravno pot. Bukongahelas sam govori skozi moja usta, in sicer govori v imenu vseh mož plemena Leni Lenape.
Položil je pas pred Mirka na zemljo in se je znova vsedel.
Resno se zdajci dvigne Logan, razprostre usnjeni sveženj, katerega mu je prinesel Tekumze, in reče ne da bi mogel zadržati veselo svetlikanje svojih oči:
Skrit pregovor
n tobak z drugo besedo c pripadnik neke; i naroda a od žita ostane a neko naše mesto v latinščini a zamislek s tujo besedo a oprana z drugo besedo n ž" ski duhovnik k dan v tednu č lep praz: "Ii Vstavi namesto pik prave " ke in tako dobljene črke preberi po vrstnem redu od besede do besede, pa dobiš znar . _.»ovor.
u e 1
m d m a o o
h m a
0 e
1 b r ž
Stopnice
i.
2. 8.
4.
5.
a d . . « i rad... .rad.. ..rad. ...rad
1. Kraj na štajerskem blizu Prekmurja. 2. Nameščenec — duševni delavec. 3. Raj z drugo besedo. 4. Znesek, ki ga prejmeš v priznanje za kako posebno delo. 5. Srbsko glavno mesto.
čarobni kvadrat
i. 2.
3.
4.
a k o t 1.
a	e
o	o
r	š
t	t
3.	4.
Vodoravno in navpično: 1. Ostanek posekanega drevesa v gozdu. 2. Materina ali očetova sestra.
3.	Ozemlje, obdano od vo 4. Kraj blizu Krškega.
Rešitve ugank iz št. 21. Križanka: vodoravno: 1. rokovnjači, 9. Ural, 10. uran, 11. davica + nord, 14. ave + Rem, 15. levica, 16. ki, 17. im (mi), 18. da; navpično: 1. rudnik, 2. ora, 3. kaval,
4.	olive, 5. junec, 6. aroma, 7. čar, 8. Indija, 12. cevi, 13. arim (Mira). — Čarobni kvadrat: 1. snop, 2. noga, 3. Oger, 4. para. — Stopnice: 1. Dobrač, 2. vdovec, 3. podoba, 4. predor, 5. To-ledo. — Posetnica: živinorejec.
NE BO DR2ALO
Na tovornem parniku se je moštvo zbralo k skupni molitvi. Prvi oficir jim bere iz svetega pisma, v katerem pa se je po nesreči več listov zlepilo. Takole bere: »In Peter je sedel na kamen...« Medtem obrne list in bere dalje: »in odletel.«
Oficirju se to zdi malo neverjetno, pa obrne list nazaj.
»In Peter je sedel na kamen... in odletel.«
Se enkrat jezno obrne list nazaj:
»In Peter je sčdel na kamen in... naj me hudič vzame... odletel.«
»Tagajutah, poglavar lrokezov, je odposlan od glavarja Indijancev rodu Miami. Tole darilo, znamenje miru, pošiljajo Miami svetlolascu. Oni so prijatelji svetlolasca. Nikoli ne bodo stopili na nečisto stezo bojevanja zoper njega.«
Pri teh besedah je tudi Logan izročil Mirku pas.
Zdajci se dvigne Tekumze, kajti kot najmlajši je moral poslednji govoriti, čeprav je sel najmočnejšega poglavarja. Tudi on položi usnjeni pas pred Mirka in reče:
»To pošilja Kornstalk, vrhovni glavar šavanov, ki ga poslušajo tudi oni iz plemena Miami, Leni Lenape in Vendati. Savani so prijatelj svetlo-laščevi. Kornstalk pravi: Moja last je tvoja last, moja kri je tvoja kri. Gorje mu, kdor dvigne roko zoper tebe!«
Nekaj trenutkov Je vladala tišina. Konrad je bil nekoliko prestrašen, Simon Butler pa nekam prevzet od svečane resnosti rdečekožcev, tako prevzet, da si tega kar ni mogel trenutno razložiti. Pa kaj! Rdečekožcem bo treba še posvetiti! Vendar Simon ni mogel več govoriti, niti ne zmerjati, kakor je izprva nameraval.
Zdajci so vsi Indijanci iztrkali svoje pipe, se . dvignili in se kratko poslovili. Edino Logan je še enkrat stopil v hišico, da pogleda malega bolnika. Vidno je bil zadovoljen, in ko je znova zapustil sobo, sta se mu na levo in desno obesila oba Konradova otroka ob roke: »Tu ostani, striček Logan, tu še ostani!«
Indijanski glavar je postal, pogledal obe kodrasti glavici, potem je resno rekel Konradu, v tretje ga svareč: »Brat moj, pomisli na to, kar ti je rekel Tagajutah!...«
Logan je nato sledil ostalim in Mirko je stopal z njim, da še čuje nekatere njegove nasvete glede negovanja bolnega sinka. Konrad je stal s pre-križanimi rokami naslonjen ob steno kolibe. Dane Bun je obsedel na svojem mestu mrko strmeč pred se. Mladi Simon Butler pa je dolgih korakov srdito stopal sem in tja, tresel svojo dolgo puško in stiskal zobe mrmrajoč:
SteV. 22
STRAN S ^
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Dobro pripravljen prepečenec. Običajno napravijo gospodinje prepečenec tako, da razrežejo kruh na koščke in ga posuše v pečici. Ker se tak prepečenec pri prekladanju močno drobi, je mnogo boljše, da prepečenec pripraviš na tale način: Testo, pripravljeno za kruh, daš malo vzhajati, nato ga zvaljaš za prst na debelo in tako zvaljano testo razrežeš z nožem odnosno z modelom za velike piškote, na štirioglate krpice, ki jih na enakomerne razdalje prebodeš s pletilko ali kakim drugim šiljastim predmetom. Zdaj pustiš, da testo še malo vzhaja, nato pa pomažeš krpice po vrhu s smetano ali z jajčkom, kar pač imaš pri roki. če pa tega ni, poliješ s kavo, da dobi pecivo lepo barvo. Na ta način dobiš gladek prepečenec, ki se ne drobi in čaka dolgo. Tak prepečenec se ti vidi že po zunanjosti okusen.
Kunčja pečenka. Za pečenko je primerna živalca, Id šteje tri do pet mesecev. Lepo očiščeno žival namakamo v mrzli slani vodi k- '-'•-'> aro, nato pa jo obrišemo in pečemo v razbeljeni masti. Pečenko polivamo z mastjo tako 'iolgo, da postane lepo rjavo zapečena. Pečenega kunca ob-lijemo z omara, ki jo sestavimo iz žlice gorčice, žlica Jimonovega soka in mastnega soka ečeiike.
Kislic-a je nadomestek za špinačo in ima prav dober okus. Je to skromna travniška rastlina, ki pa jo lahko gojiš tudi na vrtu, kjer se ji okus še :zboljša. Seje se marca in aprila v dobro vrtno zemljo. Za letos je žal že prepozno. Priporočamo pa vam za drugo leto to setev, ker kislica ne terja posebne nege. Le zemljo naj ima pognojeno. Obira ne do jeseni. Poskusite si napraviti špinačo kar iz listov na travniku rastoče kislice.
Kašni cmoki. Na treh četrtih razredčenega mleka skuhaš kašo do gostega. Ko se shiadi, zriblješ vanjo malo sirovega krompirja, dodaš malo sirovega masla in toliko enotne moke, da ti je mogoče napraviti cmoke. Nato cmoke skuhaš v slanem kropu, zabeliš in vsaj malo potreseš s sladkorjem in rnorda tudi cimetom. Namesto moke lahko dodaš kruhove kocke.
Koristni nasveti
Shranjevanje čevljev in ž!" je v. Ce deneš čevlje ali škornje na vlažno mesto, začnejo kmalu plesniti. To se pa ne zgodi, če jih namažeš mešanico iz devetih delov terpentinovega olja in enega dela kafre. Tako namazanega obuvala se tudi ne lotijo miši ali podgane.
Kako je treba "k.f>ti ovratnike pri moških srajcah. Preden začneš likati tak ovratnik, deri med
obe steni ovratnika podolgovat flanelast pas. Na ta način varuješ kravate, ki se rade trgajo zavoljo preozko zlikanega ovratnika. To velja seveda le takrat, če o ratnike trdo likaš. Pri mehko likanih ovratnikih ni nevarnosti za kravato.
Kako ohraniš ribe sveže. Ribe ne čakajo dolgo ln so pokvarjene zelo škodljive. Vendar pa jih lahko kakšen dan ohraniš sveže, če jih deneš v globoko skledo in zaliješ s precej močno raztopino kuhinjske soli. Preden jih začneš peči ali kuhati, jih dobro izmij.
%
Domači zdravnik
Ljudje, hi zgodaj osivijo,
ne zboie za rahom
Zelo zanimivo zvezo med lasmi in rakom je ugotovila zdravniška veda. Zdravniki so namreč opazili, da ljudje, ki imajo raka, do visoke starosti ne osive, medtem ko dobe sive lase že v mladih letih ljudje, ki trpe za želodčnimi čiri. To je tako zanesljiv znak, da lahko zdravniki z zanesljivostjo izključijo želodčnega raka, če je bolnik s 40 ali 50 leti osivel.
To se je pokazalo zelo jasno v neki rodbini. 48-letna žena z želodčnimi čiri je imela že povsem sive lase, njena 70 stara mati, ki je imela raka, je imela pa še lepo črne lase. Večkrat vidimo, da imajo otroci sive lase, starši pa še ne. V takih primerih se večkrat izkaže, da imajo starši raka. Zdravniška veda si razlaga ta pojav takole:
Sivi lasje so delno v zvezi z živčevjem. Zgodaj osive po večini živčni, občutljivi in razburljivi ljudje. Za raka je pa značilna izvestna hladnokrvnost prizadete osebe. To naj bi bil tudi vzrok, da se za rakom oboleli po večini pozno obrnejo na zdravnika. Bolečine do zadnjega niso hude in tako prenašajo ljudje raka, dokler ni prepozno za zdravljenje, ne da bi komu kaj potožili.
Ta ravnodušnost je tudi kriva, da zdravniki tako težavno ugotove raka. Opozarjanje ljudi na zgodnje znake raka in potrebo pravočasnega zdravljenja spravlja iz ravnotežja samo veliko množico živčnih in živčno bolnih ljudi, medtem ko ostanejo ljudje, ki imajo raka, navadno nebrižni. Dobra polovica se jih zateče v bolnišnico šele, ko je temeljita operacija že izključena. Za ljudi, ki imajo raka, je menda značilno, da si ne belijo glave z boleznijo, ki je sama po sebi ena izmed najnevarnejših.
»
7/ zeha njem odpravljamo nered v telesu. Človek zeha, kakor je dognano, samo tedaj, kadar v telesu ni kaj v redu in je napako treba z ze-
»Strela nebeška, to je lepo obdarovanje! Kaj gredo izpred nosa ti plemeniti rdečekožci — vse pomaga, če pošljem kroglo za njimi — tu mi tri bi lahko zdrobil v kašo, tu ne bi potreboval tuje pomoči, saj takle rdečekožec ni mišičast kakor nas eden! Kako naj bo mišičast, saj svoj živ dan ničesar ne dela. Ampak sramu pa tudi nimajo ti vragovi, kar tako mirno jo pobrišejo.«
»Temu se pravi vojna napoved, dragi brat!« nadere Simon Konrada.
Konrad pa mu odvrne, ne da bi trenil s očesom:
»To je napoved miru!«
»Tako, tako. Zelo preudaren mož ste, Konrad, pri svojih petintridesetih letih! Mar so tisti pasovi ležali pred vami? Menda vendar ne mislite, da bodo rdečekožci tudi vas pustili v miru!«
»Vem, da ne. Tista izpoved miru je veljala le mojemu svaku ...«
»Prebrisanega svaka imate, gospod Konrad, moram že priznati. Ta si zna zavarovati kožo. On pač namerava tam žeti, kjer so drugi sejali. Ko bo rdeča povodenj preplavila deželo, ko bodo zagorele domačije in polja, tedaj nemara misli, da bo zagospodoval. — Dičnega svaka imate, dragi gospod Konrad!«
»Pazite na svoj jezik, mladi mož, vam rečem ponovno!«
»Mladi mož, mladi mož, kaj naj bi ta beseda!« reče Simon Butlcr v zadržani jezi. »Moja krogla zadene in švigne prav .tako naglo kakor vaša. Drevo poderem prav tako kakor vi. In kamor zadene moja pest, tu si jo poglejte, tam ne zrase več trava. Vaš dični svak naj se varuje.., Kdor s sovražnikom živi v miru, je izdajalec. Tako mislim jaz in tako misli vsak poštenjak.«
»Svak se ne bo pregrešil, menim.« Konrad je bil še vedno miren.
»Menim. Aha. To je tisto. Menite že, toda gotovi si tega še niste. Rečem pa: Kri vseh belcev naj se razlije čez onega, ki ni z nami. Da, kri vseh belcev žena in otrok!«
Slednje besede Simona Butlerja so zvenele skoro svečano. Mirko, ki se je bil pravkar vrnil, jih je še ujel. Presunjen je dejal:
»Jaz nisem z vami! Indijanci so moji prijatelji.«
Simon Butler je zardel v obraz kakor rak. Videti je bil, kakor da hoče planiti v Mirka. Pustil

Prerijski Indijanec Je nosil dolge lase z orljimi peresi, katerih vsako je Imelo poseben pomen. Tako so nosili lase Indijanci Iz plemen Siou, Asi-nl, Miami ln nekaterih drugih
je puško pasti, stisnil je pesti, komaj se je še premagoval. Dane Bun je majal z glavo in gledal Mirka, ni pa črhnil besede. Tedaj je vmes segel Konrad, in sicer z besedo, v kateri so drhteli bolest, prezir, odpor:
»Mirko, ali se boš zadržal mirno, če nam bodo še dalje kradli živino, zažigali polja, morili prijatelje?«
Vse tri ženske, prestrašene od prejšnjih glasnih
hanjem spet spraviti v red. Tu gre predvsem z$ mišično napetost. Ako začne telo popuščati, mora človek zehati. Tudi krvni obtok je včasih leno« ben. V trebuhu ali zlasti v jetrih se nabere pre-« več krvi. To preženemo na preprost način: z ze-hanjem. Slednjič se tudi prebava lahko pospešuj« z zehanjem, kajti ustna žleza izloča pri zehanjit slino. Tudi trebušna slina izteka močneje in išj Jeter se s krvjo iztisne žolč. Pritisk na črevo o j a« či njegovo živahnost. Predvsem pa je zehanje važno zavoljo dihanja. Pljuča ujamejo več zraka kakor navadno. Ce zehamo utrujeni, služi zehanje v glavnem prezračenju pljuč. Prej smo pač le sla« botno in kratko dihali. Po zehanju Je dihanje po« časnejše in izdatnejše, trebušno dihanje je močnejše. Cisto drugače zehamo, kadar se zbudimo* Prezračenje pljuč tedaj ni potrebno, kajti v spa« nju smo dihali dovolj globoko. Samo izdihavanjo se ojači. Pogostokrat je zehanje, ko smo se zbu« dill, združeno z drhtenjem vsega telesa. Vse mišičevje se namreč čvrsto skrči in tako pospeši krvni obtok. Pravi namen zehanja, ko se zbudimo, je povečanje mišične napetosti. ^^mmmmmmmmmmmmmmmm^mm^^^^mmtmm
Vrsto zakonskih mož je nalaga!, da so jim žene nezveste
Neka manjša kavarna v predmestju Budimpešte je imela pred kratkim nenavadno mnogo gostov. Natakarji so zadovoljnih obrazov hiteli od mize do mize in stregli še zmerom prihajajočim novim gostom. Blagajničarka se je tudi na vso moč prizadevala, kako bi se temu ali onemu gostu čim vljudneje nasmehnila: Mlada prodajalka cigaret se je enako trudila, da bi čim več prodala. Toda gostje so ostali mrki, za vsak prijazen smehljaj nedostopni.
Potekla je cela ura nestrpnega razpoloženja in pričakovanja. Tedaj pa je neki gost potegnil iz žepa pismo in ga začel glasno brati. Njegovemu zgledu so sledili brž vsi ostali. Vsak izmed njih je vzel iz žepa pismo enake velikosti in na veliko začudenje vseh tudi enake vsebine. Neki hudomušnež si je pač privoščil malo zabave. Napisal je nepodpisano pismo v obliki nekake okrož« niče, ki ga je potem razposlal številnim poročenim možem. V pismu je sporočil vsakemu, da mu je žena nezvesta in da se je v tisti majhni pred« mestni kavarni domenila s svojim novim ljubč-kom za sestanek. Gostje so kmalu spoznali, da to ne more biti drugega kot potegavščina, saj niti ene izmed njihovih žen, o ?-"terih zvestobi so bili tako zelo podvomili, ni prišla v kavarno.
Z zabavno zadevo je seveda imela opravka tudi policija. Dozdaj pa se ji še ni posrečilo najti tistega hudomušneža, ki si je bil na račun tolikega števila zakoncev izmislil tako neumestno šalo.
V GLEDALIŠČU
Hči: »Prihodnje dejanje se igra čez eno leto.«
Oče: Tako? A bosta vstopnici takrat še ve-^ ljavni?«
besed Simona Butlerja, so se zdajci pojavile pri vratih. Razprtih oči so motrile, ali bodo res moški • zdajci planili drug na drugega, ko so vendar še pred nekaj trenutki bili dobri, zvesti prijatelji med seboj.
Mirko se je oprl z obema rokama ob mizo in se zazrl v Simona Butlerja. Nekam pridušeno so se glasile njegove besede:
»Vsa kri, ki bo potekla, naj pride na one, ki so pogodbe sklenili in jih prelomili, na one, ki so rdečekožce osleparlli za kožuhovino in jih opajali z žganjem, na one, ki so divjačino pregnali, da morajo rdečekožci zdaj gladovati, na one, ki sicer prebirajo sveto pismo, a ravnajo z Indijanci slabše kakor z živalmi! Indijanci so pošteni in zvesti. In ta dežela je velika, mnogo prostora je v njej, toda vaša požrešnost in pohlep po zemlji, vaša nevoščljivost in zloba se ne nasitijo. čedalje več hočete, čedalje več. Majhen denar plačate Indijancu za dragoceno krzno, ki je vredno pet srebrnih tolarjev. Cunjasto staro volneno odejo jim daste za cel gozd in še mislite, da ste tem butcem dali preveč?. Kroglo daste za dušo, in to vam je tudi še predrago... Pojdite svojo pot, jaz pojdem svojo. Izdali ste Boga v samih sebi... Pojdite svojo pot, samo glejte, da jo boste našli. Jaz pojdem svojo!«
Simon Butler se je porogal Mirku v obraz.
»Kako stari pa ste, da nam besedičite kakor duhovnik na prižnici. Moja polt je bela in bela naj bo tudi ta dežela! Tu ni prostora za ljudi druge barve!« Položil je svojo trdo, močno pest na mizo tik pred Mirka: »Kar more ta roka storiti, bo storila. Do Ohaja in še dalje tja do Misi-sipija in Misourija ne bo nobenega rdečega rdeče-kožca več, ko bom jaz legel v zemljo, če nočejo biti naši hlapci, nimajo prostora na zemlji. Pod zemljo pa je prostora za vse dovolj.« Po teh besedah je popadel svojo puško in odrinil.
Tudi Konrad je bil globoko užaljen:
(MD i?©!ki)!h) i® Sd (TO@§OO
Dr. Rudolf, star 34 let. Dr. Peter, star 40 let, Dr. Štefan, star 36 let.
Prizor se odigrava na stanovanju dr. Rudolfa. Za pisalno mizo sedi dr. Rudolf, ki se je pravkar obrnil ves začuden k vstopajočemu, zelo razburjenemu dr. Petru.
Dr. Rudolf: »Zjutraj ob osmih? In v črni obleki? Kaj se je zgodilo?«
Dr. Peter: »Povej mi, prijatelj, ali nisem bil s svojo ženo vedno dober. Ali nisem nosil Mimice deset let svojega zakona na rokah?«
Dr. Rudolf: »Zaradi tega se ti ni treba opravičevati pred menoj.«
Dr. Peter: »Ali ji nisem bral sleherne želje iz oči? Odgovori: da ali ne.«
Dr. Rudolf: »Da!«
Dr. Peter: »Ali nisem bil ljubezniv, skrben mož? Deset let sem ji bil zvest, to lahko pri-sežem s čisto vestjo! Ali ni tako?«
Dr. Rudolf: »O spoštovanem doktorju Petru mi ni znano nič slabega.«
Dr. Peter (udari po mizi)): »Pa me je le varala!«
Dr. Rudolf: »To ni lepo zate!«
Dr. Peter: »Zame? Kaj? Zame?«
Dr. Rudolf: »Da, da, zate! Če žena vara svojega moža, je vedno mož kriv. Bržkone bi ti ne bilo treba nositi Mimico na rokah, ampak bi jo moral od časa d« časa malo preklestiti!... Sicer pa še zmerom ni prekasno!«
Dr. Peter: »Pa je, prepozno je! Dam se ločiti!«
Dr. Rudolf: »To prav za prav ni namen zakona, ampak ti ne odsvetujem. Ze zaradi tega ne, ker bom kot odvetnik nekaj pri tem zaslužil. Na jasnem si pa zdaj nisem, ali bi zastopal tebe ali Mimico.«
Dr. Peter: »In bi hotel ti zares zagovarjati to — to — mojo ženo?«
Dr. Rudolf: »Sem zagovarjal že bolj nedolžne roparske morilce ... Kot izkušen človek bi ti svetoval, da zvrneš v ločitveni razpravi vso krivdo nase.«
Dr. Peter: »Ali si znorel?«
Dr. Rudolf: »Le poglej, prvič je mnogo ga-lantnejše, da prevzameš vso krivdo ti...«
Dr. Peter: »Galantnejše? V svojem življenju ne bom več galanten nasproti nobeni ženski!«
Dr. Rudolf: »Zdaj imaš 40 let. prijatelj, in je naše življenje tako, da se vleče do 70 let! Torej nikakih predčasnih priseg!... Drugič bi te ljudje še vrhu tega zasramovali kot možička, ki mu je žena nataknila rožičke, če bi označil svojo ženo za krivo! V nasprotnem primeru bi pa govorili: ,Ali ti je to veseljak! Ima tako mično ženico, pa kljub temu skače preko ojnic'.«
Dr. Peter (divji): »Tako mično ženo! Ti imaš lepo moralo!«
Dr. Rudolf: ».Jaz? To ni moja morala, temveč morala družabnih slojev, v katerih občujeva.«
Dr. Peter: »In tvoja morala?«
Dr. Rudolf: »Hm ...«
(Premor)
Dr. Peter: »Prosim te, bodi v dvoboju moj sekundant.«
Dr. Rudolf: »Dobro! V to svrho pa moram vedeti, kdo je tvoj srečni dvojnik v Mimičini zadevi.«
Dr. Peter: »Prosim te, izražaj se malo resnejše! To je dr. Štefan.«
Dr. Rudolf: »Strela! Toliko poguma mu pa ne bi prisojali«
Dr. Peter: »Ti imenuješ to pogum? To je svinjarija! Lopovstvo!«
Dr. Rudolf: »Med drugim tudi to!«
Dr. Peter: »Naš prijatelj Štefan! Pa bi še človek kaj verjel prijateljstvu.«
Dr. Rudolf: »Morda pa ni mislil tako hudo.«
Dr. Peter: »Prijatelj, jaz ...«
Dr. Rudolf: »Trikratna Izmenjava krogel? Na deset korakov?«
Dr. Peter: »Da!«
Dr. Rudolf: »Pojdem k Štefanu. Ob enajstih dobiš odgovor.«
Dr. Peter: »Hvala lepa, prijatelj!« (Vstane.)
Dr. Rudolf: »O, prosim! Pa znaš prav za prav streljati?«
Dr. Peter: »Ne!«
Dr. Rudolf: »Sicer bi se ti bržkone ne mudilo tako. Čudno je, da so baš ljudje, ki niso imeli še nikdar samokresa v rokah, najhitreje pripravljeni na dvoboj. Pozdravljen!«
Dr. Peter (se poslovi). Uro kasneje. Dr. Štefan vstopa pri dr. Rudolfu.
Dr. Štefan: »Slutim, da že veš.«
Dr. Rudolf: »Tako precej že vem.«
Dr. Štefan; »Ali nimam grozne smole?«
Dr. Rudolf: »Po tako veliki sreči, ki si jo užival prej.«
Dr. Štefan: »Bilo je tako dražestnol Osem let sem imel to mično razmerje z Mimico...«
Dr. Rudolf: »Osem? Ti, to je nesramno!«
Dr. Štefan: »Ne besediči, prosim! Prosil bi te za majhno uslugo: bodi moj sekundant!«
Dr. Rudolf: »Ne!«
Dr. Štefan (začudeno): »Ne? Zakaj ne?«
Dr. Rudolf: »Drugič, ker sem že Petrov sekundant, in prvič...«
Dr. Štefan: »Peter je bil že tu? Ali zna
streljati?«
Dr. Rudolf: »Ne!«
Dr. Štefan: »Jaz tudi ne. Imaš še drugI vzrok, da si odklonil mojo prošnjo? Ali ga smem slišati?«
Dr. Rudolf: »O, prosim! In prvič, ker si falot!«
Dr. Štefan (plane): »Vsakemu drugemu bi prismolil zaušnico!«
Dr. Rudolf: »Vsakemu drugemu bi jo jaz vrnil!... Da, prijatelj, ti si falot! Ubogi Peter se mi je prej tako smilil. Tako dober, pošten človek!«
Dr. Štefan: »Da nI to, bi z njim sploh ne občeval.«
Dr. Rudolf: »To bi mu bilo bržkone mnogo ljubše!... Postavi se vendar na stališče Petrovo ...«
Dr. Štefan: »To sem storil tako že precej-krat!...«
Dr. Rudolf: »Da si se zaljubil v Mimico, razumem, saj je očarljiva. V istem trenutku pa bi bil moral prekiniti prijateljstvo s Petrom. Brez dvoma! Namesto tega si pa še vedno igral vsak četrtek zvečer tarok z menoj in Petrom. Fej!«
Dr. Štefan: »Ali naj bi bil mar še! k Petru in mu dejal: .Tvoja žena in jaz se ljubiva in zaradi tega ne smem več s teboj igrati?' Tega nisem mogel — tem manj, ker igra Peter tako sijajno slabo ...«
Dr. Rudolf: »Brezvestnež! In nate se je obelila M;mica!«
Dr. Štefan: »Tebi bilo seveda ljubše, da bi se bila nate... Zapomni si, prijatelj, zakonske nezvestobe je kriva vedno le žena. Peter je poštenjak, ampak ni mož za Mimico. Če bi ga ne bila varala z menoj, bi ga gotovo z drugim In sem si torej mislil: če že mora biti varan, zakaj ne bi bil jaz tisti srečnik! Človek se žrtvuje! Jaz sem ji bil vsaj teh osem let zvest, to pri-sežem lahko z mirno vestjo.«
Dr. Rudolf: »Nesramnost je poslednje orožje ljudi tvoje vrste. Toda ne bom n'č pridigal. Dejal sem ti. da si človek brez vsakega značaja, in s tem konec! Ali veš. da se da Peter ločiti? On je za vse večne čase nesrečen «
Dr. Štefan: »To ni bil moi namen! Ce bi bil kdai slutil, da naju bo zasačil, bi bil mnogo moralnejši!«
Dr. Rudolf: Na kratko: kdo sta tvoja se-kundanta?«
Dr. Štefan (vstane): »Spcročim ti njuni imeni do danes opoldne.«
Dr. Rudolf (se tudi dvigne): »Hvala! Sicer pa bom še svetoval Petru, naj se ne strelja s teboj, ampak te da po izvršeni ločitvi nekaj mesecev zapreti!«
Dr. Štefan: »Kako si vendar ljubezniv!«
Dr. Rudolf: »Drugega tudi ne zaslužiš! Pre-grdo si naredil z njim! Naravnost ostudno'«
Dr. Štefan (mrzlo); »Drugega mi nimate ničesar povedati?«
Dr. Rudolf (ostro): »Ne!«
Dr. Štefan: »Zbogom! Sicer se pa še pomeniva temeljito!«
Dr. Rudolf: »Sem vam na razpolago! Toda opozarjam vas že vnaprej: jaz znam streljati! Se klanjam!«
Dr. Štefan (odide).
Dr. Rudolf (hodi razburjen po sobi gor ln dol): »S tem človekom je imela razmerje... Neverjetno! ... Kje je imela oči!... In celih osem let! (Stopi k pisalni mizi, vzame papir in piše):
Ljuba Mimica!
Sest let sem ti bil zvest, to lahko pri-sežem z mirno vestjo. Zdaj se morajo ločiti najina pota. Da si poročena, sem ti odpustil, ampak da si me varala s Štefanom, se mi gabi. Sram te bodi! Pripravil bom tvojega moža, da prevzame vso krivdo ob ločitveni razpravi nase. To je poslednja ljubeznivost, ki ti Jo še izkažem. Zbogom!
Dr. Rudoll
(Se enkrat prečita pismo in ga zalepi. Ko piše naslov, vzdihne zamišljeno): »In naši lepi večeri taroka...«	Ettlinger.
IZDALA SE JE
Gospodinja: »S kom ste pravkar govorili v veži?«
Služkinja: »Z bratom!« Gospodinja: »Tako? Kako da mu je ime?« Služkinja: »Ime? Ah, ime — ime sem čisto pozabila...«
devetinštirideseta vaja
Una pOvera fanciulla raccoglleva delle mčtm-mole presso una siepe e ne faceva un mazzolino. Passd frattanto un gldvane e le dlsse: »Damml quel mazzolino, e ti dO dlScl centčslmi.«
»Non pOsso,« rispose la bimba, »lo fd per la mamma, che dggi č la sua festa.«
»TI dO ventl centčsiml.«
»No!«
»Te ne dO trenta.«
»L'ho destlnato alla mamma, e non lo dd per diScl lire.«
II gidvine, commdsso dall'amore di questa budna figliuSla, le dond cinque lire, e le lascid 11 mazzolino delle m&mmole.
Prevod: Neka uboga deklica je nabirala vijolice zraven žive ograje ln delala iz njih Šopek. Medtem je prišel mimo neki mladenič in ji rekel: »Daj mi oni šopek ln dam ti deset čentezimov.«
»Ne morem,« je odgovorila mala deklica, »delam ga za mater, ker ima danes svoj god.«
»Dam t! dvajset čentezimov.«
»Ne!«
»Dam ti trideset.«
»Določila sem ga materi ln ne dam ga za deset lir.«
Mladenič, ganjen od ljubezni te dobre hčerke, ji je daroval pet lir in ji je pustil šopek vijolic.
Razlaga besed: la fanciulla — deklica; racco-gliere — nabirati (nepravilen glagol; spregatev zdajšnjega časa: raccolgo, raccogli, raccoglie, rac-cogliamo, raccogliete, raccolgono); la m&mmr.la
—	vijolica; presso — zraven; la siepe — živa ograja: il mazzolino — šopek (manjševalna oblika besede il mazzo, ki pomeni večji šopek); passare — mimo iti; frattanto — medtem; il gi6vane (aH: il glčvine) — mladenič; disse — je rekel (dovršni pretekli čas nepravilnega glagola dire — reči); rispondere — odgovoriti (rispose
—	dovršni pretekli čas); la bimba (ali: la bam-bina) — majhna deklica; chč (toliko kakor per-chč) — kajti, ker: la fčsta — god, godovni pravnik; te ne d6 — ti dam od njih (ne — od njih; Italijanski način govora, ki med nami ni običajen; »te« je toliko kakor »ti«, a se rabi v tem primeru »te«, ker se i pred »ne« spremeni ve); destinare — določiti; commosso — ginjen; figliud-la — hčerka; donare — darovati.
■niMiMiii min 'mi"—■ i ■—f
Trieste — Gorizia
Smrt triestinskega športnika na bojišča. Na
libijskem bojišču je padel korporal Jožef D'Eri iz Triesteja. Bil je znan športnik-rokoborec.
Kmetijski dopusti. V smislu posebnega razglasa bo^e dobili vsi oni kmetovalci, ki so pod orožjem, posebne kmetijske dopuste, ki bodo traiall ob času košnje in žetve po 15 dni, v času mlačve pa 30 do 45 dni.
Iz Spsdaje štajerske
V občini Zgornji Sv. Kungvti je bil postavljen nov župan, in sicer je to naseljenec in krajevni skupinski vodja Heimatbunga Erik Lassig, ki je prispel iz sudetskih krajev.
Smrt dveh Kočevarjev. V brežiški bolnišnici je umrla Pavla Lacknerjeva iz Kočevja. V starosti 84 let je v Cerkljah pri Krškem umrl Ko-čevar Peter Honigmann. Rajnki je bil znan pod imenom Kroiner Peter kot gostilničar v Slovenski vasi pri Srednji vasi.
Smrt starega Mariborčana. V Mariboru je umrl bivši kamnosek in Izdelovalec cementnih izdelkov Ferdinand Rogač. Doma je bil s Koroškega, od koder je prišel v Maribor leta 1898. Pokojnik je bil oče docenta na graški tehnični fakulteti dr. inž. Rogača.
Bik ga je usmrtil. TOletni staroupakojenec Urban Schrittwiesel iz Malega Vejiča je bil na piti skozi gozd, ko ga je naenkrat začel preganjati sosedov bik. Stari mož nI mogel ubežati divji živali, ki ga je podrla in mu za t tako hude poškodbe, da je umrl.
Otroci so povzročili gozdni požar. V gozdu posestnika Janeza Polca v Gornjem Motnlku je nastal te dni požar, ki sta ga povzročila dva otroka. Pasla sta ovce na bližnjem pašniku. Proti večeru je postalo hladno in zakurila sta v gozdu, da bi se pogrela. Suho listje se je pa vnelo in kmalu se je požar razširil. Prihiteli so gasilci in orožniki, ki so preprečili hujšo nesrečo.
Iz Srbije
Srbohrvaščino poučujejo na madžarskih šc'ih.
Madžarski prosvetni minister Homan je izdal odlok, po katerem se smejo na meščanskih šolah poučevati srbohrvaščina, ukrajinščina (ru-sinščina), rumunščina in slovaščina po dve uri i na teden kot neobvezni učni predmet v krajih, ki so jih zasedle madžarske čete. Nemščina pa je na madžarskih šolah obvezen predmet
DomaČe novice
*	Navodila Visokega komisarja za ureditev in razdelitev življenjskih potrebščin. Predzadnjo nedeljo je v vladni palači Visoki komisar predsedoval prvemu sestanku članov odbora za ureditev prehrane, nje razdelitev in določitev cen industrijskim, kmetijskim in obrtniškim proizvodom. Ekscelenca Visoki komisar je naslovil nekoliko pozdravnih besed navzočim in izrazil svojo gotovost, da lahko računa na popolno sodelovanje tako pri preučevanju kakor pri reševanju važnih vprašanj, ki so v načrtu. Nato je kot predsednik začel razpravo o raznih vprašanjih sporeda, zlasti o preskrbi mesta s kurivom, o cenah za les, premog in električno razsvetljavo, nadalje o cenah tkanin in glede preskrbe in razdelitve vina za vso pokrajino. K različnim zadevam so se oglasili navzoči, nato pa je Visoki komisar o vsakem vprašanju podal kratek pregled o določbah in ugotovitvah sprejetega sklepa, ali pa je dal nalog posameznim veščakom, naj nadzirajo in še temeljiteje razjasnijo vprašanja, da se bo lahko dosegla takojšnja njihova nujna rešitev. Na koncu je Visoki komisar sporočil, da je tudi oskrba s cementom za potrebe naše pokrajine popolnoma zagotovljena.
*	Pojasnilo vsem pridelovalcem žita, krompirja,
in lanu. Kakor hitro je izšla uredba Visokega komisarja (Službeni list, št. 38 od 13. maja) o obvezni prijavi površin, posejanih z žitom, krompirjem, fižolom in lanom, prihajajo prizadeti na Pokrajinski prehranjevalni zavod z vprašanji, ali je treba prijaviti tudi malenkostne posevke in katera je najmanjša količina, ki jo je treba še prijaviti. Prizadeti se opozarjajo, da je tako iz uredbe kakor iz predpisanih prijavnih tiskovin razvidno, da je treba prijaviti vsako tudi najmanjšo količino posevka, bodisi na i.jivi bodisi na vrtu. Prijavne tiskovine se dobe na občinskih uradih, v Ljubljani pa na Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7.
*	Nad 45 milijonov prebivalcev Šteje Italija. Uradni list v Rimu objavlja podatke o ljudskem gibanju v Kraljevini: Dne 30. aprila je bilo na Jozemlju Kraljevine 45,452.000 prebivalcev. Pri tem niso upoštevani prebivalci ozemelj, ki so bila priključena Italiji v zdajšnji vojni.
*	Dovolilnice za Ljubljano. Prebivalstvo se opozarja, da se izdajajo dovolilnice za potovanje v Ljubljano za novomeško prebivalstvo edino pri uradu javne varnosti na okrajnem glavarstvu. Okoliško prebivalstvo izven mej novomeške mestne občine pa lahko prosi za te dovolilnice na poveljstvu Kr. karabinijerjev v Novem mestu. Tam se izdajajo tudi dovolilnice za vožnjo s kolesi, in to za mestno kakor za okoliško prebivalstvo.
*	Za sprejem v bolnišnico Je potrebno dokazilo o istovetnosti. Splošna bolnišnica v Ljubljani prosi vse občine, naj obveste svoje občane, da za sprejem v bolnišnico prineso s seboj vselej listine, s katerimi se dokaže osebna istovetnost: propustnico ali osebno izkaznico ali železniško legitimacijo ali uradno napotnico ali sploh kako listino. Isto velja za občane mestne občine ljubljanske, ki stanujejo izven kontrolne črte.
*	Odkupne cene za italijansko zgodnjo zelenjavo in za zgodnje sadje. Iz Rima poročajo, da je kmetijski minister izdal predpise o cenah za zgodnje sadje in zgodnjo zelenjavo. Cene, ki so določene, so odkupne cene, ki jih dobi pridelovalec in se seveda v prometu primerno povečajo zaradi razdeljevalnih in prevoznih stroškov in dobička veletrgovine in nadrobne trgovine. Odkupne cene' za češnje so določene za štiri kakovostne skupine med 165 in 290 lir za metrski stot. Odkupne cene za breskve znašajo 290 do 350 lir, za jagode 270 do 560 lir, za stročji fižol 210 do 290 lir in za mlado čebulo 95 lir za metrski stot. Te cene so nekoliko nižje, kakor so veljale doslej.
*	Nova maša slovenskega rojaka v Rimu. Pred dnevi je bil posvečen v jezuitski cerkvi v Rimu v mašnika pater Anton Koren iz Šoštanja. Naslednje jutro je imel v kapelici slovenskih šolskih sester novo mašo. K novi maši so se zbrali Slovenci iz vseh delov Rima. Novomašniku sta asistirala njegov primorski rojak Budihna in njegov prijatelj iz Litve, tudi jezuitski duhovnik v Rimu. Novomašni govornik pa je bil rojak pater Zore.
*	Pogreb vojaka, ki je padel v prvi svetovni
vojni. Iz Asiaga v Gornji Italiji poročajo o nenavadnem dogodku. Dva italijanska karabini-jerja sta te dni v bližini Asiaga na svojem nadzorstvenem obhodu naletela na ostanke človeškega okostja, ki so prišli na dan, ker se je aemlja na tistem kraju usedla Ker se jima je ta najdba zdela nenavadna, sta začela odkopavati zemljo in tako našla celoto človeško okostje.
N podlagi reči, ki sta jih dobila poleg zasutega okostja, sta zanesljivo ugotovila, da so to zem-ski ostanki nekega italijanskega vojaka, ki je padel že v prvi svetovni vojni. O najdbi sta ka-rabinijerja potem obvestila svoje predpostavljene in je bilo odrejeno, da se kosti pred približno 25 leti padlega italijanskega vojaka dostojno pokopljejo. Položili so jih v skupni grob Neznanega vojaka.
Iz Gorenjske
O koroškem skadatelju Tomažu Košatu je objavil celovški dnevnik članek. Tomaž Košat je umrl pred 28 leti. Dne 21. maja 1. 1914. se je na celovškem pokopališču zbralo 600 pevcev in 10 tisoč pogrebcev, ki so se poslovili od priljubljenega očeta koroške pesmi. Bil je častni član 38 pevskih društev in častni meščan mesta Celovca. Tomaš Košat, ki je bil slovenskega rodu iz Ve-trinja, se je s harmonizacijo koroških pesmi povzpel tako visoko, da je s svojim kvintetom nastopil pred znamenitim skidateljem Richardom Wagnerjem. Celovški moški pevski zbor si je zdaj postavil nalogo, da bo negoval spomin na Košata ln na njegove skladbe. V Vetrinju bodo prirejali pevske svečanosti in postavili spomenik.
V Litiji so ustanovili športno in telovadno društvo. Te dni je društvo priredilo gozdni tek, ki se ga je udeležilo čez 120 tekačev.
Staro Stolfovo hišo v Radovljici podirajo. Eno izmed najstarejših radovljiških hiš, to je Stolfovo hišo, so začeli podirati. Pri podiranju so
Kadar koli je vstopil, mu je najprej pogled splaval na kip na mizi in obšlo ga je čudno čustvo. Apolon, sedeč na skali, se je nagibal k Di-jani navzdol. Levica se mu je krožila ob golem telesu v objem. In ona mu je visela na vratu, da so se prsa prečudno lepo bočila in je vsa postava dihala v mladosti in ljubezni. In z muko je odtrgal pogled od kipa in zazrl nato njo ob oknu s smehljajem okoli ust. S tistim očarljivim nasmehom, ki ga je vselej tako čudno vznemiril.
»Ah, vendar!« je dejala. »Menila sem, da vas več ne bo k nam. Bila sem prepričana, da smo se vam kaj zamerili.« Ponudila mu je stol, ko mu je prej stisnila roko in se mu zazrla v oči.
»Oprostite, milostljiva,« je zaprosil. »Nikakor nisem mogel priti, dasi bi bil rad.« To je bilo resnično, da ni mogel kljub temu, da bi bil rad šel. Nekaj ga je vleklo, na drugi strani ga pa zadrževalo.
»Midve sva vas vsak dan pričakovali. Erna vas je vsak dan omenila. Čuden je ta otrok zadnie dni. Kakor bi bila bolna,« je gospa nadaljevala. »Hotela sem že poslati po zdravnika, ampak, kaj jnz vem... Zdaj pa je šla v knjižnico in se bo kmalu vrnila.«
Spomnil se je Erne in srečen nasmeh ga Je obšel ob spominu nanjo. Zaslutil je vzrok njene bolezni. Hkratu pa ga je obšlo kakor huda krivda, ki jo je zakrivil on sam. Vedel je, da ga ljubi, toda kako naj bi jo ljubil tudi on sam, on kot ubog študent, ki jo je nekdaj instruiral — bil je nekaj let pred njo v gimnaziji — pozneje pa, ko ni več hodila v šolo, prejel včasih podporo od njene matere. Kako bi pač bilo mogoče, da bi smel gojiti ljubezen do Erne. Bilo pa je še nekaj drugega, kar ga je zadrževalo, da ni tako pogosto zahajal k njima na posete. Spoznal Je, da ga ljubi tudi Ernina mati. In to ga je vznemirjalo in ga zadrževalo. Obšlo ga je včasih, da bi se vdal tej ljubezni, ki bo, kakor je menil, kmalu minila, toda na drugi strani Erna in pa sploh njegov položaj. Vse to je bilo vzrok, da nI več tako pogosto prihajal, da se ju je skoro izogibal.
»Tako se mi zdi, da se naju izogibljete,« je govorila s smehljajem na ustnicah in na pol zaklo-pila oči. Bila je krasna tedaj in kljub osemintri-desetim letom kot mladostno dekle. Kakor bi bila šele zdaj dorasla v polnost življenja in se razvila, ko že deset let ni imela več moža. Kakor bi bila šele zdaj vzklila v njej ljubezen ...
Igrala se je z nizom bisc"^v, ki so ji viseli okoli vratu navzdol na lepe prsi.
»Oprostite, res nisem mogel,« je lagal in bilo ga je sram, ker je slutil, da ve, kako laže. »študiram, saj veste, rad bi napravil še ta izpit, da potem grem malo dalje.«
»V Budimpešto?« je omenila skoro trpko.
»Da. Saj bi tu delal izpite, pa je le nekaj drugega, če človek v večjem mestu študira, da dobi vpogled v življenje in obzorje, ki je tako potrebno.«
Po Budimpešti je hrepenel že dolgo. Toda zdaj ga je priganjalo tjakaj še to. Da se vsaj za nekaj časa umakne. Potem, potem, je menil, bo že vse pozabljeno, vse bo že daleč, še spominu nedoseženo.
delavci našli v nekem stropu letnico 1780. Menijo, da je bila hiša zgrajena to leto.
Iz Hrvatske
Zagrebško vseučilišče je staro 273 let. V državnem arhivu v Zagrebu so našli listino cesarja Leopolda iz leta 1669., s katero je bila tedanja
jezuitska akademija v Zagrebu uvrščena med vseučilišča. Potemtakem je zagrebško vseučilišče, ki se je razvilo iz omenjene akademije, staro 273 let.
Nova imena zagrebških ulic. Bivšo Cesto kraljice Marije v Zagrebu so prekrstili z imenom Ar-nalda Mussolinija, kakor je to obljubil o priliki svojega poslednjega obiska pri zagrebškem fašističnem združenju dr. Pavelič. Zupan Ivan Wer-ner je imenoval dozdajšnjo Praško ulico za Ulico Stipe Javora, dozdajšnja Karadžičeva ulica pa je preimenovna v Ulico Džemaludina čauševiča. Bivša Slovenska ulica je imenovana po kapeta-nu Miji Babiču, ki je padel v borbi proti četni-kom. Obradovičeva ulica se zdaj imenuje Ulica Muse čazim čatiča.
v soli
Katehet pove v prvem razredu zgodbo o Jožefu, ki so ga njegovi bratje prodali, nato pa vpraša: »In zakaj je bilo to dejanje posebno grdo?«
»Ker so ga prepoceni prodali,« se odreže bistri
Jakec.
»Da,« je nadaljevala. »Nov svet. Pozabljen bo stari, pozabljeni bomo mi. Ko se boste vrnili, boste tujec in mi si bomo kakor da se nismo poznali.«
»Milostljiva,« se je dvignil. »Kako morete kaj takega govoriti! Kaj me tako slabo sodite?« Glas mu je bil mehek in proseč. Sam ni vedel, kdaj je pristopil do nje in se ji zazrl v oči. Smehljala se je očarljivo.
»Ah,« je govorila smehljaje se. »Ne zamerite, saj sama včasih ne vem, kaj govorim... Ne, samo zato sem tako govorila, da bi vas razburila, samo zato... «
»Ker me ljubite,« mu je ušlo in splahnela mu je vznemirjenost z obraza. Nasmeh ga je obšel in zdelo se je, da je bil srečen; in v resnici je bil tisti trenutek. Pozabil je vse drugo, videl je njene lahno priprte modre oči, polne hrepenenja ln željne ljubezni; videl je smehljajoča se rdeča usta kakor v pričakovanju poljubov; videl je zaokrožene prsi. In niti sam ni vedel, kdaj Jo Je objel okoli pasu, jo stisnil k sebi, se ji za trenutek zazrl v oči in se nato sklonil k njej v poljub.
»Srečna sem,« se je smehljala. »Vsa leta, kar sem vas spoznala, sem hrepenela, vi pa ste bilt tak okornež in brezsrčnež, da niti opaziti niste hoteli. Morala sem vas na tak način prisiliti.«
In nastavila mu je ustnice in on se je sklonil k njej in bil srečen ...
In tako niti zapazila.nista, da je nenadno vstopila Erna.in obstala trenutno kakor brez zavesti ob durih. Roke so ji omahnile, nato pa jo je obšel kakor histeričen smeh. Skoro zakrohotala se Je.
»Kako krasno! Apolon in Dijana,« je pokazala na kip na mizi. Ona sta trenutno onemela in se spogledala. Nato pa se je gospa nasmehnila:
»In kaj to tebe briga? če ne znaš spodobno prihajati, vsaj dostojna bodi!«
»Ampak čudno,« se je še smejala Erna, da zna gospod Silvo tako ljubiti, ko se na drugI strani tako visoko drži, kakor bi se ga kaj takega sploh ne tikalo. Sicer pa moje čestitke tako mami kakor tudi gospodu.«
Nato je vrgla knjigo po mizi ln odvihrala v svojo sobo. Tam je za trenutek obstala, nato pa omahnila na posteljo in krčevito zajokala.
Silvo je stal brez zavesti in brez volje in njegove oči so bile brez izraza. Ona pa se je smehljala, se nagnila k njemu ln ga poljubila, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
»Zdaj je vsega konec,« je pomislil in se skoro razveselil. »Ljubila me je, jaz pa sem jo varal:« In nato se je nasmehnil.
»Da je le že konec vsej tej nejasnosti... «
Carmen Halkeji — iz madžarščine: L.
KER NI NIC NOTRI
Jakec spričo pogleda na godovna darila pozabi na zajtrk. Potem toži mami, da ga boli želodec.
»Vidiš, to je samo zato, ker ni nič notri,« ga pouči mama.
Drugi dan stoka dekla, da jo boli glava. Pep-ček takoj ve, zakaj.
»Seveda, ker ni nič notri.«
K©!te®{? ^p®0®(n) ogu Oouim
PO SVETU
X Zaradi varčevanja z usnjem bodo morali curiški šolarji hoditi v šolo bosi. Oblastva v Curihu so prišle na misel, da bi v poletnih šolskih mesecih odredila vsem šolarjem, da morajo bosi prihajati v šolo, s čimer bi se prište-dilo čim več usnja. Po vsem curiškem kantonu so razposlali posebne okrožnice, v katerih zahtevajo od staršev pristanek na ta ukrep.
X 2000 let je minilo, odkar je prišel v Rim sv. Peter. Neko staro zgodovinsko poročilo pravi, da je sv. Peter prvič prišel v Rim v letu 42., to je v času, ko je Rimljanom vladal cesar KlavdiJ. Letos naj bi torej poteklo 2000 let od tistega dogodka. Zavod za preučevanje stare rimske zgodovine se je odločil sodelovati pri slovesnostih, ki bodo prirejene v spomin na ta znameniti dogodek, po katerem je postal Rim središče vsega krščanstva, Omenjeni zavod bo za to priliko Izdal posebno knjigo, za katero so prispevali članke najodličnejši zgodovinarji in umetniki.
X Sovjetski poslanik ▼ Tokiu. Dozdajšnji sovjetski odpravnik poslov v Tokiu Jokov Malik je bil imenovan za poslanika na Japonskem.
X V stratosferi vlada vročina. Prej so ljudje mislili, da toplina toliko bolj pada, čim više se dvigamo v zračne višave. Razlskavanje višjih zračnih plasti je pa pokazalo, da je resnica nasprotna. Približno 10 km visoko znaša toplina 60 stopinj pod ničlo, še viSe počasi narašča. Med ■tratosfernlm poletom švicarskega učenjaka Alfonza Piccarda, ki se Je dvignil leta 1931. v balonu okrog 16.000 m visoko, se je gondola segrela tako, da bi se bil kmalu zadušil v nji. Učenjaki so dognali, da je 50 km nad zemljo 37 stopenj vročine. Se više je baje vrsčina hujša kakor v najtoplejših poletjih na zemlji. To je posledica večjega učinka sončnih žarkov v redkejših zračnih plasteh, na drugI strani pa Izžarevanja iz ve-soljstva.
X šlvanka je potovala skoro pol stoletja po človeškem telesu, šlvanka, ki si jo človek po nesreči zabode globoko v telo ali jo po neprevidnosti pogoltne, ubere včasih res čudovito pot po človeškem telesu. Dostikrat se je že primerilo, da je kdo takšno nesrečo že čisto pozabil, naenkrat pa mu je šlvanka po dolgih letih začela riniti lz telesa. Rekord je najbrž postavila šlvanka, ki je te dni neki švicarki, danes stari 48 let, pogledala iz stegna. Kakor hitro je tista ženska videla, da ji gleda lz noge šivankina glavica, je brž vzela pinceto in potegnila šivanko ven. Na prvi mah se je zelo začudila, odkod ta šlvanka, kmalu pa se je spomnila, da utegne biti to tista, ki jo Je bila že pred 45 leti kot triletno dekletce po nesrečnem naključju pogoltnila. Šlvanka je torej po njenem telesu potovala celih 45 let. Ubirala pa je takšno pot, da ženski ni povzročala bolečin.
X Trajno kodranje las so poznali že pred 3000 leti. Starlnoslovct so ugotovili pri svojih razlska-vanjlh v arabskem Yemenu, da so trajne kodre poznali že pred 3000 leti. Odkrili so namreč dobro ohranjeno mumijo neke Arabke, ki Je živela pred tridesetimi stoletji. Njeni lasje, po naravi precej temni, so bili rdeče barvani. Pričeska, ki jo Je nosila tista Arabka, je bila prav podobna takšni, ki se z njo še danes postavlja po mestih Senska gospoda. Mumija omenjene Arabke, ki je bila najbrž kakšna princesa, ima lepo nakodrane lase v obliki nekakšnega venca okrog vratu. Princesa izpred 3000 let je oblečena v krasno obleko, na nogah pa Ima sandale, posute z dragulji. Mumijo so našli v grobu, ki Je bil vklesan v živo skalo. Poleg nje so našli tudi vse mogoče ženske potrebščine, ki so jih tedaj poznali: srebrne Škatlice, v katerih so bila najraznovrstnejša mašila ln lepotlla, plncete, s kakršnimi so si gosposke Arabke pred tridesetimi stoletji pulile obrvi, Škarjice za nbhte ln ogledalce iz brona.
X V Nemčiji obsojajo na smrt mesarje, ki Skrivaj koljejo Sivino. Pred posebnim sodiščem v Linzu sta se morala zagovarjati 561etni mesar in gostilničar Anton Lanner in njegov 251etni ■in Anton lz bližnjega St. Lovrenca, ker sta skrivaj klala živino. Sodišče je oba obsodilo na smrt. — Pred posebnim sodiščem na Dunaju se je moral zagovarjati 441etni mesar in gostilničar Jožef Flaschitz, ker je skrivaj razprodal 10.000 kilogramov različnega mesa. Bil je obsojen na smrt Enaka kazen je zadela Kristijana Schliitterja iz Kiela, ki je skrivaj klal živino. Ko mu je bila 13. maja razglašena sodba na daljši zapor, je potegnil samokres in je nekajkrat ustrelil proti sodnikom. Takoj nato je bil pbsojen na smrt in so ga ie ustrelili.
smešnice
Peregrin Klamuza
v žrelu morske pošasti
Čoln na morju se mu je razbil, k sreči kos je hloda ulovil. Hloda Peregrin Klamuza se drži, z morskim tokom bogve kam drvi.
Zdajci pred seboj zazre pošast, a nad živci mož ima oblast. Po Klamuzi hlastne koj zverina, da ga zmlela bi z zobmi trpina.
Zver zaman se plena veseli, kol odprto žrelo ji drži. Pipo v žrelu vleče zdaj možak,
žal, da mokri ne gori tobak. • * •
ZLAGAL SE JE
Hlačnik pripoveduje prijatelju v gostilni: »No, kaj takega se mi pa še ni pripetilo! Spremil sem svojo ženo na postajo, se še peljal z njo, in se drugi dan vrnil domov. Pa najdem našo služkinjo, čedno sedemnajstletno dekle v svoji postelji. Kar beseda mi je zastala...«
»A kaj si potem naredil?« je radoveden prijatelj.
»Takoj sem se obrnil in prišel sem. Kaj pa bi bil ti naredil na mojem mestu?«.
»Čisto tako kakor ti in se potem enako kakor ti zlagal...«
«««
JANEZ NI BIL PIJAN
Miha: »No, Janez, kako si prišel snoči iz gostilne domov?«
Janez: »Prišel sem že, samo ko sem šel doma po stopnicah, mi je nekdo stopil na roko. Ta je moral biti pošteno pijan.«
PES GA JE UGRIZNIL
Gospoda Vohleta ugrizne pes. Vohle pokliče zdravnika, ki mu svetuje vbrizg sredstva proti steklini.
»Morda pa vbrizg le nI potreben,« ugovarja Vohle.
»Samo pomislite,« mu odvrne zdravnik, »če je bil pes stekel in dobite tudi vi steklino, boste grizli druge ljudi. Zato vam še enkrat svetujem, dobro premislite. Jutri se spet oglasim in dotlej se odločite.«
Ko ga drugo jutro spet obišče, ga dobi pri vnetem pisanju.
»Aha, oporoko sestavljate,« se nasmehne zdravnik. »Torej ste le prišli do prepričanja, da je zadeva resna?«
»O, ne, gospod zdravnik! Zapisujem si sama imena tistih ljudi, ki jih bom ugriznil.«
V VAŠKI GOSTILNI
Gost: »V mleku, ki ste ml ga dali, je bila polovica vode.«
Gostilničarka: »Nemogoče! Prinesla sem ga baS od krave.«
Gost:- »Potem pa vsaj ne molzite krav na dežju!«
Čarovnik iz Oza. Vaše sanje ss nanašajo na vaš dom, polje in živino. Predvsem morate paziti na pridelek in posvetiti večjo skrb živini, ker je tudi ona nege potrebna. Ce vas bo presenetila kaka neprillka, se s tem večjo vnemo poprimite dela, pa bo vse v redu. Vaše trenutne neprilike so posledica zanemarjanja dolžnosti. V marljivem delu pa se bo vse izravnalo.
Sanje 1943. Na svoji poti do smotra — pa naj bo tak ali tak — boste naleteli na nekatere neprilike in zdelo se vam bo, da ne boste mogli doseči, kar si želite. Tudi nekaj nepomembnih sovražnikov imate, ki jih boste vse srečno premagali. Ce upate na uspeh v ljubezni, morate predvsem paziti, da ohranite svoja čustva zase, da jih ne zaupate svojim prijateljicam. Kadar boste tik pred uresničenjem svoje želje, se bo pojavila največja zapreka, a tudi to boste premostili. Torej vztrajnost in volja.
5. — 15. — cvetka s T-a! Zvrhan koS dobrih" novic se vam obeta, mnogo uspehov, sreča v ljubezni in še kaj. Paziti pa morate na zdravje in se ne smete prevzeti zaradi srečnih okolnosti, ker to bi bilo za vas usodno. Vedite, da je težje prenašati srečo kakor pa nesrečo!
C-t-č. Ce boste znali brzdati svoj nemir, ki vam je razburkal duha, boste s previdnostjo mnogo dosegli. Posebno v poklicnih zadevah. Vendar bodo uspehi in dobiček težko dosegljivi, vsaj zdelo se vam bo tako. Priporočam vam tudi vztrajnost in preudarnost.
Upanje. Bodite resni, pošteni in vztrajni. Sčasoma boste dosegli izpolnitev svojih želja. Posebno morate paziti, da se ne prenaglite zaradi navideznih pojavov. Prav v ljubezni so preizkušanja drug drugega pogosta. Če se boste po tem ravnali, boste dosegli čast in spoštovanje in dobili zvestega prijatelja.
Podzemlje. Doživeli boste mnogo nepričakovanih dogodkov. Morda vas bodo tudi pretresli, na kraju pa se bo le srečno izteklo. Predvsem morate stvarno gledati na življenje, ki se ravna po navidezno zamotanih, v resnici pa silno preprostih zakonih. Ohranite svoje poštenje in vero v dobro. Ko boste težave prestali, se bo tudi za vas vreme zjasnilo.
Huda ura. Srečni bodite, da ste tako nevihto doživeli v sanjah. Ce bi bila resnična, bi se najbrž ne bili zatekli v naš kotiček. Vaše sanje nimajo nikake zveze s stvarnostjo. Le mirno spite prihodnje noči.
Strah. Tako se v življenju nekoga bojite, da niti ponoči nimate pred njim miru. Ali ni vaš strah pretiran? Pravite, da imate čisto vest. Torej čemu bojazen? Pokažite mu, da se zanj niti malo ne zanimate, pa se bo kmalu naveličal nadlegovati vas.
Da ali ne. Vaš sedanji izvoljenec vas bo zapustil in šel svojo pot. Zato pa se ne smete žalostitl, kar hvaležni mu bodite, da gre, ker vas nI vreden. Razumljivo, da vam bo krafek čas hudo, kaj kmalu pa boste dobili vrednejšega druga. Obogateli ste za izkušnjo, ki vam bo v življenju mnogo koristila.
Sova. Tisti dogodek iz mladih let vas je tako pretresel, da je vaša podzavest še zdaj, po tolikih letih, razburkana. Vendar pa bodo strašne sanje čedalje redkeje nastopale. Nimajo nika-kega vpliva na vaše zdajšnje življenje.
jjtdaja u konzorcij »Domovine« Josip Kelsuer,
tre ju j« Filip Omladl«
Za Narodno tiskarno