46
Naši dopisi.
z Dunaja 7. febr. {Iz državnega zbora,) Ves minuli teden pečal se je državni zbor s postavo o zboljšanji plače za katoliške duhovnike. Splošna razprava o tem predlogu bila je sicer živahna, toda nasprotja med zborniško desnico in levico niso l3ila tako ojstra, kakor bi se bilo moglo pričakovati po naravi predloga. — Levičarjem, kateri so sicer navajeni o katoliški duhovščini tako govoriti, da na njej ne puste ne enega dobrega lasu, 80 se naenkrat spomnili velicega vpliva duhovščine pri volitvah in ne spominjajo se brezvspešnih prošenj in tožeb duhovščine za čas vladanja levičarske stranke, začeli so desnici očitati, da je celih 5 let potrebovala za pripravo predložene postave in še sedaj je zasluga levičarjev, aa ta postava obravnava pred pristojbinsKO novelo. Veiikonemški učitelj Kraus je sicer uže malo kazal roge in omenjal samo nemške duhovščine, ali Sturm povedal je prav najskrivnejši namen svoje stranke pri sprejemanji te postave, namreč namen, nižjo duhovščino storiti neodvisnejšo od višjih duhovniških oblasti. Na to mu je pač odločno odgovoril župnik Weber z Moravskega rekoč, da se to pravi prigovarjati duhovščini, da prelomi svojo prisego, da zapusti svojo zastavo; da pa bi bilo kaj tacega mogoče pri katoliški duhovščini, navzoči v zbornici ali t^ploh, zoper to mora oporekati z največjo odločnostjo v lastnem imenu pa tudi v imenu katoliške duhovščino iia vsi zemlji. — Predlagali so se marsikateri popravki pri postavi, tako je predlagal izdatno povikšanje kon-grue za tako imenovane alpinske dežele, priporočal je iVabergoj povikšanje za tržaško okolico, Rusini povikšanje za zedinjeno pravoslavno duhovščino, Klaič za dalmatinsko duhovščino, pa sprejet je bil edin Klaičev, pa zelo malenkosten predlog.
Silo iznenadjena pa je bila zbornica, ko je minister Conrad v seji (petek) pred obravnavo člana II. izrekel, da bi vlada ne mogla postave predložiti v najvišjo potrditev, ako se predlog ne spremeni tako, da se bremena nove postave ne razdele na tri leta počenši z letom 188 6.
To je bila za večino zbora po vsem nepričakovanOr novica in to toliko bolj, ker je vlada komaj teden poprej predložila postavo za vrejenje galiških rek, po kateri bi se za ta dela moralo privoliti 15 milijonov v teku prihodnjih 15 let, in pa ker je bilo znano, da ima pristojbinska novela vendar podati toliko in več novih dohodkov, kolikor treba za vso kongruo.
Nevolja na ministra Conrada je bila izrekoma med Slovenci te dni velika, ravno tako tudi med udi Lich-tensteinovega kluba, in prav zato, ker je bila ta vladina tirjatev zoper vse poprejšnje dogovore in da bi se naučnomu ministru dala tudi pri tej priliki zaslužena nezaupnica, glasovali so proti predlogu Klaičevem (vstrezajočemu zahtevi vladini) velik del slovenskih poslancev, nekaj se jih je odtegnilo glasovanju, le malo (4) jih je glasovalo za predlog zato , da mogoče ostanejo daljne obravnave. Predlog Klaičev bil je zavržen z 122 proti 136 glasovi, potem pa bil predlog Beerov, da postava velja počenši s 1. januarijem 1886. leta,   sprejet.
Z Dunaja 9. feb. {Glasovanje o Jcongriii), pri katerem je vlada ostala v manjšini za l-i glasov, daje nasprotnikom sedanje vlade in večine povod, skrivaj si delati nade, da se zborova večina razbije ravno pred sklepom sedanjega zasedanja. Na glas izrekati to nado, si ne upajo več prav, ker so so uže tolikokrat spekli prepričavši se, da se, kar je naravno, lahko poKaže v večini različnosti mnenja glede tega, ali unega manj pomenljivega vprašanja; toda vkljub temu noben ud sedanje večine noben trenutek ne pozabi, kje ima svoje prijatelje in zaveznike, kje pa nasprotnike.
Skok, katerega je minister Conrad storil s kongruo v zadnjem trenutku tako, da bi se nova postava imela vpeljati še le v treh letih polagoma, bil je po prepričanji vse večine nepotreben in politično napačen, najbolj napačen pa je bil način, po katerem se je naznanil.
Potreben ni bil za to, ker se ima z novo pristoj-binsko postavo vladi podati zadosti denarnih sredstev, da z njimi poravnava vse iz postave o kongrui izvirajoče večje stroške, tedaj je po vsem nerazumljivo, zakaj bi morala ta postava kasneje zadobiti veljavo oziroma se kasneje izpeljati, kakor pa una.
Ta skok ministra Conrada pa je bil tudi politično napačen, ker ga velik del poslancev smatra za pretvezo^ 8 katero vlada kaže, kakor bi hotela vrejenje kongrue sploh zopet odložiti za negotov čas, napačen pa tudi za to, ker bi se vladina imenitna obljuba, dana v pre-stolnem govoru uže pred skoraj 6 leti, glede izpolnitve odrinila za daljna tri leta. — Ali tako ravnanje zasluži ravno duhovščina, katera brezplačno opravlja toÜKO brezplačnega posla za vlado, za šolstvo in za izobraževanje ljudstva sploh, na to si lahko odgovori vsak posebno, ako primeri dohodke duhovnov s plačami učite-teljev in najnižjih uradnikov in pa uradnijskih slug.
Najbolj nesrečen pa je bil način, po katerem je vlada oglasila ta svoj skok, prvič po ministru Conradu, za katerega uže tako ne mara nihče, drugič pa v zadnjem trenutku v zbornici, tako da se je večini zborovi komaj moglo sanjati o njem.
Prvi nasledki glasovanja pokazali so se v tem, da je načelnik središčnega kluba knez Alfred Lichtenstein odložil svoj mandat, in le najhujši pritisek kolovodij zborniške desnice in pa predsednika dr. Smolke ga je premogel, svoje naznanilo odpovedbe zopet preklicati.   Dalje je odložil predsedništvo v klubu;  ali se
47
bode tudi glede tega dal pregovoriti, da ga obdrži še ta mali čas sedanjega zasedanja, še ni znano.
Daljna posledica onega glasovanja je ta, da je, dokler osoda postave o kongrui ni znana, tudi osoda pri-stojbiaske postave negotova.*                                     :Ä
Postopanje slovenskih poslancev pri teh vprašanjih odvisno bo od okoliščin, katere si prizadevajo urediti povoljno,   pri  katerih  pa   merodajno   odločujejo   drugi
faktorji.
Iz Gorice 9. feb. (Izv. dop.) Po poslednjem mojem poročilu smo imeli tudi v Gorici mnogo vlažnih, meglenih in tudi nekaj deževnih dni. Snega tu ni bilo ves ^as nič, kar se ga je bilo dve jutri prikazalo, je za-legalo toliko, kakor navadna slana. Zdaj se zopet na suho obrača. — Politično društ\ro „Sloga", ki je imelo 15. januarija občni zbor, je sklenilo med drugim, da se prične letošnjo jesen privatna šola za slovenske deklice v Gorici, ker ravno deklice nimajo nikake prilike, da bi mogle obiskovati slovenske šole v Gorici. Sicer pa se deklice in v velikem številu tudi dečki našega roda po mestnih šolah tujčijo, najbolj italijančijo. — 29. januarija je bil tukaj zbor ^^katoliškega društva", katero je po svojih pravilih tudi Slovencem pravično. V odboru sede zdaj tudi slovenski možje; pri zborovanjih in shodih, ki se bodo odslej mesečno ponavljali, utegne vsakdo govoriti italijanski ali slovenski. Goriški konservativci so bili na svojo lastno škodo poslednjega leta jako mlačni, in na občo škodo se tukaj zdaj širi protiavstrijski duh. Značajnih mož je tukaj premalo med Lahi, oni stare korenine so pa odmrli, in tako bo še le bližnja bodočnost pokazala, ali je v Gorici še kaj avstrijskega patriotizma, ali pa je uže vse pokvarjeno. Slovenci bi radi konservativnim Lahom pomagali, če bodo le poslednji zaresni dovolj tudi v dejanji, a ne samo v besedi. Dejanj pa potrebujemo, kolikor bolj vlada mirno trpi, kar se godi pred njenimi očmi. — Kako hudo je tukaj uže na vse strani, pokazalo se je ravno te dni ob nenavadni priliki. L februarija se je tukaj obesil mlad c. kr. davkarski uradnik Höchtel, ki je bil ob enem ud lahonskega društva „Ginnastica" in iskren podpornik drugih takih goriških društev. Sosebno pa se je pajdašil in nekako kot načelnik vedel med tukajšnjimi lahončiči. Bil je šel le 27 let star, v plačilo mu je hotela sosebno ;;nerešena" mladina prirediti ve-likansk pogreb. Ker pa duhovščina ni mogla udeležiti se, in godbe mestne tudi jim niso naposled privolili, so se pa na stotine zbrali k „civilnemu sprevodu", prvemu te vrste v Gorici. Ljudstva je bilo obilo prišlo gledat iz radovednosti, aii bo še kaka posebna demonstracija. Pa lahoni so previdni poleg vse predrznosti, in ni se jim pripetilo nič hudega. Na gomili pa je nekdo izmed njih izrecno povdarjal zasluge umrlega , da je kot prvi na straži stal. V Gorici tak jezik dobro umemo. Velika predrznost pa je tudi v tem, da lahonsko glasilo „Gorriere" naravnost graja magistrat, da ni dovolil sprevodu godbe in čez „Travnik", dasi je poslednji čas prepovedano čez ta trg z mrliči. Vsi irredentovski tršaški listi so prinesli obširne popise in proslavljenje Höch-telna, to pa je največi dokaz, kako Primorska zori za rešeno kraljestvo na vse strani, potem ko smejo uže C. k. uradniki dosezati slavo „Irredente". Vsega pa še poročati ni dovoljeno , ker resnica v oči kolje tudi in sosebno primorsko vlado.
Bralno in podporno društvo goriško je zares še «dino društvo, s katerim nam je možno biti zapovoljnim. 7. dne t. m. je napravilo Vodniku v spomin lepo slav-nost, katere se je udeležilo obilo naroda tudi iz goriške okolice, in je bilo tu zbranih uže kakih 500—600 oseb. Naj bi se pač v dosedanjem razmerji množilo in razvijalo !
iz Ljubljane. (Slovenski državni poslanci) izročili so svojo šolsko spomenico po deputaciji minuli četrte i tudi ministerskemu predsedniku. Posamezne točke spomenice utemeljevali so skoraj vsi udje deputacije. Razgovor trajal je nad pol ure, nadrobnosti razgovora bile so zanimive. Pri odhodu izrekel je en ud deputacije trdno zaupanje, da ministerski predsednik ne bode odrekel svoje podpore pravičnim zahtevam , ki merijo na to, da se omogoči vspešno izobraževanje slovenske mladine. — Grof Taaffe je deputaciji obljubil spomenico resno pretresavati, se posvetovati s za rešitev teh vprašanj poklicanimi krogi in izid deputaciji naznaniti.
—   (Gospod deželni predsednik baron Winkler) je bival zadnje dni po svojih uradnih opravkih na Du-naji. — Poklonil se je pri tej priliki cesarju in več nadvojvodom, izmed teh povabil ga je nadvojvoda Albrecht včeraj na kosilo.
—  (Bratje Koslerjevi) sklenili so, kakor je uradno „Laib. Zeitung" razglasila, po prostovoljnem dogovoru deležnikov, likvidirati svoje ljubljansko p ivo var niš ko podvzetje, to se pravi, prodati ali pustiti to podvzetje, vse dolgove podvzetja pa poplačati.
To je zopet hud udarec za našo deželo^ da se tako lepo in nadepolno podvzetje ni obneslo.
Likvidacijo posreduje kranjska hranilnica in namerava neki to podvzetje osnovati na delnice.
—  (Ljudski učitelji in poštne hranilnice.) Trgovsko ministerstvo izreklo je gosp. učitelju Maj er j u na Jesenicah pohvalo, ker si je z vspehom prizadeval učence napeljavati k varčnosti in nakladati denarce. male zaslužke in darilca v poštno hranilnico. — Kdor se v mladosti navadi primerno ceniti vrednost denarja in pa varovati se potrate pri malih rečeh, temu tudi v poznejih letih pametna varčnost obrodi obilo dobrega sadu. Zato je poleg druge odgoje lepa naloga ljudskih učiteljev, dejansko napeljevati učence k varčnosti s tem, da napeljavajo mladino k nabiranji prihrankov v poštne hranilnice.
—  (Tretji splošni shod avstrijskih poljedelcev) bode letos vsled sklepa njegovega stalnega izvršilnega odbora dne 23. in 24. marca na Dunaji. Navadno so se vdele-žili teh shodov zastopniki skoraj vseh kmetijskih družeb in društev.
—  (Cesarjevo darilo.) Presvitli cesarje občini Pod-gora, kočevskega okraja, za popravo tamošnje cerkve iz lastne blagajnice daroval podporo 100 gold.
—  (-J- Ivan Zor), c. kr. brzojavni oficijal, še le 54 let star, delaven in neomahljiv narodnjak, kateri je za-volj svojega narodnega prepričanja moral v službi romati od enega konca države iz Bregenca v Örnovice, iz Bosne nazaj v Črnovice, umrl je preteklo nedeljo po-poludne po dolgem bolehanji.
—  (-J- Matej Markič), župnik v Logatcu , umrl je minulo soboto po dolgem bolehanji. Pokojnik rojen je bil leta 1825., in stal zmiraj zvesto za svoj poklic iti za svoj narod.   Naj v miru počiva!
— (^ Ant. Možek), posestnik in meščan ljubljanski, umrl je minuli ponodeljek po dolgi bolezni v 85. letu svoje starosti. Pokojnik zapusti veliko premoženje ia dva unuka, sinova pred nekaj leti umrlega edinega sina sedaj umrlega Možeka.   Pogreb je danes popoludne.
—  (Vabilo k svetični besedi), ki jo prirede gojenci knezoškofijskega Alojzijevišča v Ljubljani novemu kne-zoškofu kranjske dežele, premilostnemu, prevzvišenemu gospodu dr. Jakobu Missia, na čast, v Alojzijevišči četrtek, 12. februarija t. 1. Spored: 1. a) „Moj dom^. Zbor. Zložil Anton Nedved; b) ^^An den Sonnenschein".
48
Zbor. Zložil Robert Schumann. 2. Pozdrav. Govori VIII. Ivan Oštir. 3. a) „Hymne an die Nacht". Zbor po „Andante" in »Sonata appassionata^'. Zložil Ludovik van Beethoven; b) „Pobratimija." Zbor s samospevom (VIL Josip Cerin). Zložil Anton Foerster. 4. „Skriti biser." Drama s petjem v dveh dejanjih. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vhod: L nadstropje, sobina št. 25. — (Slov. delavsko pevsko društvo „Slavec'') priredi na pustni torek 17. svečana v prostorih čitalnične restavracije „šalj ivo-zabavni pevski večer''. — Obseg sporeda je petje, komični prizori in ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za člane 20 kr., za nečlane 40 kr. — K prav obilni vdeležbi vabi vse p. n. člane, kakor tudi vse prijatelje petja, veselja in zabave ter narodnega napredka najuljudneje            Odbor.