Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Smrekova rja (Chrysomyxa abietis) ISSN 2536-264X GozdVestn 78 (2020) 5-6 Ana Brglez, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (ana.brglez@gozdis.si) 3 4 1 2 LATINSKO IME Chrysomyxa abietis (Wallr.) Unger RAZŠIRJENOST Smrekova rja je razširjena po celotni Evropi in severni Aziji, pojavlja se vse od nižin do nadmorske višine 1700 m. GOSTITELJI Gostitelji so vrste iz rodu Picea spp. Najpogosteje je okužena navadna smreka (P. abies), bolezen pa se pojavlja tudi na drugih, okrasnih vrstah smrek pri nas (npr. P. omorika, P. pungens, P. glauca, P. engelmannii). OPIS Chrysomyxa abietis je avtecična oz. enodomna (za razvoj potrebuje le enega gostitelja) in mikrociklična (ima skrajšan razvojni krog, manjkata ecijski in uredinijski stadij) rja, ki na iglicah smrek (Picea spp.) oblikuje telije, iz katerih se razvijejo bazidiji z bazidiosporami. Vrsta okuži le smrekove iglice tekočega leta. Na mestu okužbe se spomladi pojavijo rumenkaste proge (slika 1), ki se po navadi združijo in obarvajo velik del iglice. Na spodnji strani okuženih iglic se pozno poleti in jeseni oblikujejo nekaj milimetrov veliki podolgovati teliji (zimska trosišča), ki so sprva rumeno rjave, pozneje rjave barve (slika 2). Spomladi naslednje leto teliji predrejo povrhnjico in začnejo sproščati teliospore (zimski trosi), iz katerih vzklijejo bazidiji s tankostenskimi haploidnimi bazidiosporami (spolni trosi), ki jih veter in dežne kapljice prenesejo na smrekove iglice tekočega leta. Iz bazidiospor začno v juniju nastajati novi teliji. Večina v prejšnjem letu okuženih iglic spomladi rumeni, se suši in odpade. Okužbe so močnejše po hladnih in vlažnih pomladih, zaradi česar se nove iglice razvijejo nekoliko pozneje. Na telijih smrekove rje se lahko naseli hiperparazitska gliva Eudarluca caricis, ki preprečuje nastanek in sproščanje teliospor ter tako zmanjšuje možnost novih okužb (slika 3). ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • svetlo zelene do rumeno zelene, pozneje rumeno oranžne prečne proge, ki se spomladi pojavijo na okuženih letošnjih iglicah (slika 1) • rumeno rjavi, pozneje rjavi podolgovati teliji (zimska trosišča), ki se pozno poleti ali jeseni razvijejo na rumenih do oranžnih progah na spodnji strani iglic (slika 2) • rumenjenje, sušenje in prezgodnje odpadanje iglic VPLIV Rja C. abietis se pogosto pojavlja v gostih, vlažnih, mladih smrekovih sestojih. Ker ima smrekova rja skrajšan razvojni krog, se lahko v ugodnih razmerah izredno hitro širi. Ob močni okužbi se drevesa ali celotni sestoji obarvajo rumeno. Zaradi razbarvanja in prezgodnjega odpadanja iglic se zmanjša njihova primarna produkcija in posledično tudi prirastek okuženih dreves. Mlade rastline lahko zaradi ponavljajočih se močnih okužb propadejo, medtem ko so izgube pri odraslih drevesih manj opazne. Iz tujine poročajo o obsežnih defoliacijah in škodi v nasadih božičnih drevesc ter negativnem vplivu na številne okrasne vrste smrek. Na območju naravne razširjenosti rje ta po navadi ne povzroča večjih težav, medtem ko lahko vnos na nova območja predstavlja večje tveganje. MOŽNE ZAMENJAVE Na iglicah smrek (Picea spp.) se pojavlja veliko vrst Chrysomyxa spp. in drugih vrst rij. Nekatere med njimi okužijo tudi luske storžev in na smrekovih iglicah oblikujejo ecije (spomladanska trosišča) z eciosporami. Med vrstami iz rodu Chrysomyxa se v Evropi pojavljajo: C. rhododendri (slečeva rja), C. ledi (rja močvirskega rožmarina), C. empetri (mahunična rja), C. pyrolata in C. woroninii. Pri nas je najpogostejša C. rhododendri, ki je zelo razširjena v alpskih predelih. Za svoj razvoj potrebuje dikariontskega gostitelja (Rhododendron hirsutum ali R. ferrugineum). Od vrste C. abietis jo najlažje ločimo po značilnih belih mešičkih (ecijih), ki jih oblikuje na iglicah smrek (slika 4). Rumenjene in odpadanje iglic je lahko tudi posledica škodljivih abiotskih dejavnikov, pomanjkanja hranil in drugih glivičnih okužb ali napadov škodljivcev. Zato je za pravilno določitev bolezni brez značilnih trosišč potrebna laboratorijska preiskava. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) Slika 1: Rumenkaste proge, ki se spomladi pojavijo na okuženih smrekovih iglicah (foto: Øystein Folden, The Norwegian Biodiversity Information Centre, https://www.gbif.org/occurrence/2400257560) Slika 2: Rumeno rjavi teliji (zimska trosišča), ki so se razvili na spodnji strani smrekovih iglic (foto: Tove Hafnor Dahl, The Norwegian Biodiversity Information Centre, https://www.gbif.org/occurrence/2402330123) Slika 3: Telij smrekove rje, ki ga je prerasel bel micelij hiperparazitske glive Eudarluca caricis (foto: Dušan Jurc) Slika 4: Beli mešičkasti eciji (spomladanska trosišča), ki jih je obliko- vala slečeva rja (C. rhododendri) in so najbolj očiten razlikovalni znak med vrstama (foto: Nikica Ogris). GozdVestn 78 (2020) 5-6 ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818) ter v okviru programa mladih raziskovalcev. Smrekova rja