Letno poročilo I. mestne petrazreilne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Lj u b I j a n i. -------- Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta Založila I. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tiskal R. Milic v Ljubljani. Letno poročilo mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. — Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1894/95. Založila I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. Tlsek R. Miličeve tiskarne. to/* P Andrej Praprotnik. Životopisne črtice. Šolski mladini spisal E. ti a n gl. Učitelj bil sem v šoli mladi, Učil mladino prav skrbno, In ona vdana poslušala Nauke moje je zvestó. I. Andrej Praprotnik. e»T1U oloveku je koristno, da natančneje spoznava življenje slavnih J , Iz tega spoznavanja se lahko navzame onih lepih lastnostij, zg0(l()v' ?° krasile n.jih življenje. Naš slovenski narod ima v svoji cejš„je g! zapisana taka častita imena, in Bogu bodi hvala, da jih je pre-r°dič povilo ! V onih temnih, davnih časih, ko smo bili še slaboten najinim'azoval' 80 86 možJe’ ki 80 8' 8 sv°j'm poštenim, požrtvo-castn0 'ln neumornim delovanjem ter s svojim globokim umom pridobili vitbo i"06 'n pomagali svojemu narodu do razvitka in napredka. Mi pra-veseii 1 80 omžje zvezde na temnem nebu. In res! Kakor se raz- blest„.VSil*t0 oko, kadar zagleda v temni noči med sivimi oblaki jasno one,, 0 Zvezdo, takó prevzame sleharnega veselje, kadar čuje zvati ime ■^a tatm°Za’ kateri se je 8 svojimi blagimi in koristnimi deli odlikoval. arpyv1 ‘e može je narod ponosen, in po njih sodi zunanji svet narodovo lost in moč. kop, i, Prvega početka smo se morali boriti proti nebrojnim sovražni-falj ', fnujmo samó žalostne čase turških vojska. Leto za letom so mo-in sekr oaši pradedje, da so hranili v svojih hišah nabrušene kose krešo okovane palice in kije. Vsak hip so zagoreli po naših gorah dojj) !' ki so bliskoma naznanili žalostno vest, da je prestopil meje naše n1eč v!ne krvoločni Turek, da požiga in mori, kar mu pride pod ostri hoče jb treba postaviti v boj, uničiti in odgnati sovražnika, ki t° Sq X ,8užnost okleniti naš rod in vzeti lepo našo domovino. Resnično : krj žalostni časi 1 Konjsko kopito je teptalo naša polja, in vroča J otnakala naš svet. n()st , ,Ilevno je, da je v takih resnih dobah spala splošna omika in uče-bienih' v tihih samostanskih celicah so gojili pobožni, božji volji udani ki je 1 danosti in umetnosti. (Jasi so se izpreminjali. Doba tlačanstva, presta,otirala našega kmeta in množila bogastvo brezčutnim graščakom, Jožef’ n ^e’ je blaga cesarica Marija Terezija in za njo nje sin, cesar Pravi odpravila tlako in desetino ter dala vsem državljanom jednake Vender je ostal kmet — ubožec ! V potu svojega obraza se je trudil, da je mogel preživiti sebe in svoje in gosposki odpraviti to, kar je od njega zahtevala. A v bornih kmetskih kočah so se porodile bistre gl»' vice, čvrsti sinovi, kateri so z lastnim trudom in z lastno močjo stopal' vedno višje in višje, učili se, delali na vse strani, da je postal iz kmeta gospod, na katerega je bila ponosna domača vas, in katerega slavno ime je zaslovelo daleč preko naših mejä. Slavnim Slovencem je tekla zibelka pod slamnato streho. Jasno je torej, da so ti najbolj poznali potrebe in ! nadloge svojih rojakov. Zató so lahko delovali tako, da se je blaginja našemu ljudstvu toliko zboljšala, da nismo več dandanes zadnji na svetu. ! Kakó bi ne bili torej ponosni na take ljudi? Zlasti tebi, mladina, bodi slavno življenje slavnih mož v spodbudo do dela in do učenja. ' j mladih tvojih prsih bije mehko srce, katero se lahko navzame lepih naukov in vzgledov, katere si tudi trajno, neizbrisno vtisne v svoje globočin«?' : Naj se zgodi v poznejšem življenji karkoli, Kar blagega mladostna duča hrani, To jo v življenji zmot in greha brani ! II. Toliko se nam je zdelo vredno omeniti, prodno preidemo do tega, 8 kar je glavni namen tem vrsticam. Izpregovoriti hočemo namreč nekoliko besedij o moži, kateri je — rojen v kmetski hiši — z lastno moti0 in neumorno pridnostjo dosegel odlično mesto med našim narodom. mož je Andrej Praprotnik. Dné 25. junija 1895. 1. je zatisnil p° | dolgotrajni mučni bolezni trudne svoje oči v smrtno spanje. Bil je na' t rodni učitelj, pesnik in pisatelj slovenski, zlata duša, blago, plemenit0 srce. Drugače ne moremo, nego da površno opišemo z oskromno svoj0 ; besedo dolgo dòbo delavnega njegovega življenja tudi na tem mestu, saj je pokojni Praprotnik dolgo let služboval na tej šoli, da tako kolik«"' , rnčči dostojno počastimo slavno njegovo ime in v srcih naše šolske ml"' \ dine vzbudimo spoštovanje in ljubezen do njegovega spomina ! Andrej Praprotnik je bil porojen dné 9. novembra 1827. 1. v Pod' brezji na Gorenjskem. Poslušajmo, kakó sam o sebi pripoveduje : „B»° nas je sedmero otrok skrbnega očeta in pobožne matere. Jaz kot naj' stareji sem bil po sklepu gospoda duhovnega očeta še deček pri sedmih . letih za učiteljski stan odbran. Ravno ta duhovni oče so me prve črk«; naučili in mi prečudno iskro do šole vcepili. Nikoli ne bom pozabil, kak0 sein se v glavni šoli v Kranji z nemščino trpinčil, in kakó so mi jo l"j vsi sili v glavo in srce zabijali.“ Prve nauke je torej Praprotnik prejema doma, in tisti duhovni oče, kateri mu je bil učitelj, je slavni Frančišek Pirc, ki je bil pozneje misijonar v Ameriki. Iz Podbrezja se je presej^ mladi Andrej k stricu Jakobu v Šent Jurij poleg Kranja, kjer je obiS' koval šolo do 1838. 1. Potlej se je šolal v Kranji, od 1841. do 1845. pa v Ljubljani. , Svoje učiteljsko delovanje je začel v domači fari, kjer je službova dve leti. L. 1848. je napravil učiteljsko skušnjo in se preselil v Kanin" Gorico. Štiri leta pozneje je šel v Škofjo Loko, od tod 1. 1853. na D°' brovo poleg Ljubljane in naposled 1. 1858. na prvo mestno deško ljudsk0 šolo v Ljubljano, kateri je bil 1. 1870. imenovan voditeljem in katero J° z jekleno svojo roko vodil do 31. decembra 1890. L, ko je bil na last»0 Prošnjo umirovljen. Na tej šoli je bil torej Praprotnik učitelj celili 32 leti svojem umirovljenji je dobil Praprotnik najvišje priznanje, naslov Solskega ravnatelja in pohvalno pismo mestnega načelništva. A on ni opravljal samò učiteljske službe. Oblastva in društva, ki s® spoznala njegovo delavnost in zmožnost, podelila so mu razne častne službe, s katerimi je bilo združeno zelo težavno delo. Tako je bil Praprotnik 25 let ud c. kr. deželnega šolskega sveta, ud c. kr. izpraševalne k()rnisije za obče ljudske in meščanske šole, dolgoletni predsednik „Slovanskega učiteljskega društva“, odbornik „Društvu v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam“ in „Narodni šoli“, od 1. 1862. do 1866. tajnik ljub-janski „Čitalnici“, od 1. 1865. do svoje smrti odbornik „Matici Slovenski“, ateri je bil 5 let tajnik, od 1881. 1. naprej pa ključar. . y Rekli smo že, da je bil Praprotnik tudi pesnik in pisatelj. Vsakdo Je že v tej ali oni šolski knjigi bral kako Praprotnikovo pesem ali povest -- ge več — saj imamo celo po naših šolah knjige, katere je Praprotnik od kraja do' konca sam spisal. Zanimalo pa bode gotovo vsa-('Sa, ako kaj več povemo o njegovem pisateljevanji. Ko je 1. 1848. usta-ll)Vl! pisatelj in jezikoslovec Ivan Navratil list za mladino „Vedež“, bil 1111 je prvi dopisovatelj Praprotnik, kateri je vedno vanj pošiljal kratke P°yesti, basni in prilike ter koristne „izglede pisem mladim šolarjem v I a.)o“-_ Pisal je tudi v druge liste, tako v „Slovenijo“ in v „Drobtinice“, p ‘350., ko je bil učitelj v Kamni Gorici, izdal je celò za ondotno šolo " rve slovenske perjohe“ (prvo slovensko letno poročilo). v Iskreni slovenski rodoljub Andrej Einšpieler je začel izdajati 1. 1852. ta i °VU' »Selškega Prijatla“. S kakim veseljem je Praprotnik pozdravil , »piski listi To svoje veselje je dokazal s tem, da je listu neumorno opisoval. V njem je priobčeval pesmi mladim in starim, poganjal se za jJpredek ljudske šole, tožil o pomanjkanji šolskih knjig — kratko: v v Iškem Prijatlu“ beremo neverjetno mnogo sestavkov v vezani in ne-j. Zani besedi iz Praprotnikovega peresa. A bil mu je tu prostor še pre-v e»- Nikdar ni mogel zadosti storiti Zatorej se je pridružil še slovesi^011 Pisatelju A. Janežiču, pisal je v „Slovensko Bčelo“ in v „Glasnik panskega slovstva“. V tej dòbi navdušenega svojega delovanja je zapel Protnik ono lepo, vročo pesem, katero malone vsak pozna: Beseda sladka, domovina, Ne prideš več mi iz spomina -Kot. iskra živa v srci tliš, Ljubezen k sebi mi budiš! za .i ^nanienita je tudi knjiga, katero je Praprotnik izdal 1. 1852. : „Spisje da jonsko mladino“. Ta knjiga se je takó pridno brala in kupovala, 2ia'^e ,lj(la 1. 1887. že petič natisnjena. —Praprotnik je bil pobožen mož. ilici“ ? torej tudi pesmi nabožne vsebine. Te je pošiljal „Zgodnji Da-se ' Slovenski skladatelji so tem pesmim zložili napeve, in dandanes vaji,0 rn8em slovenskem svetu ob različnih cerkvenih slavnostih prepe-srčn Pe8mi 80 na Pr-: )>^aP°j veselo, o kristjani“ — „Ti, o Jezus Posl?lrM. “ — „Ko v jasnem pasu primiglja.“ — „Tebe, Marija, želim vRl“ — Devica pomočnica.“ dajal slovenskega naroda dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški je iz-0 Ust <;ilSoP*s „Novice“. V tem listu je 1. 1849. izprožil Praprotnik misel a,,ovitvi učiteljskega lista. In zakaj? Zató, kakor pravi sam: „Da bi se učeniki in vsi šolski prijatelji v lastnem časopisu bratovsko in pr1' jazno pomenili : kaj in kakó bi za našo slovensko mladino bolje bilo —- Ti, mladina, bila si pokojnemu Praprotniku takó pri srci! „Novicam“ je ostal do konca zvest sotrudnik. Poleg mnogih raz; ličnih pesmi j je pisal tudi druge spise. Med vsemi je posebne pozornost* vreden spis „Ljudsko šolstvo na Kranjskem“. Tu se v začetku vesel*, kakó lepo napreduje ljudska šola, dalje govori o šolskih knjigah, zahv»" ljuje one, kateri pomagajo šoli k napredku in končno pravi, da razvija* joče se šolstvo obeta domovini „boljše čase, kakoršnih si vsak domorodec le želeti more“. Kar si je Praprotnik toliko želel, to se mu je naposled uresničil0, začel je izdajati svoj lastni list, zagledal je beli dan 1. januvarja 1861-1' „Učiteljski Tovariš“. Največ je za svoj list pisal sam — koliko »* kaj vse, tega ni mogoče tukaj našteti. Prvih 12 let mu je bil sam urednik in poleg truda, ki ga je imel pri listovem urejevanji in spisovanj*, moral se je boriti proti mnogim in premnogim sovražnikom, ki so >***! delali zapreke in so skušali njegov list zatreti. Ali Praprotnik se ni da ukloniti. Vsekdar se je odločno potegoval za svojo in svojega lista čast Pogumno je odgovarjal raznim tujim časopisom, ki so ga nesramno na; padali. V tisti döbi se je naše šolstvo popolnoma izpremenilo. Držav»1 zakoni so ljudsko šolo spravili na drugačen pot. Bilo je treba vsestranskega dela, da ni napredek zastal. Praprotnik je klical v „Tovariši“ svoj*1 prijatelje k zložnemu delovanju po geslu, ki si ga je postavil: Vse z» vero, dom, cesarja! Kakor se dostikrat zgodi, zapustili so tudi nj‘ega nekateri, delovali proti njemu, ustanovili svoje društvo in svoj list. Tak® neprijazne razmere, skrb za šolo in dom so prisilile Praprotnika, da J® izročil „Tovariševo“ uredništvo vrlemu učitelju Mateju Močniku, katefl je ta posel opravljal do 1882. 1., potem pa ga zopet Praprotniku izročil Tudi sedaj, ko ni bil več urednik, ni počival. Poleg drugih marijs»1 spisov je sestavljal za „Matico Slovensko“ poročila o njenem delovanj*, spisal knjigi „dr. Lovro Toman“ in „Slovenski spisovnik", katerega J® izdala družba sv. Mohorja. Za svojega poznejšega urejevanja „Učiteljskega Tovariša“ se J moral boriti proti starim sovražnikom, a krepko se je držal do svojeg® umirovljenja, ko je vodstvo I. mestne petrazredne deške ljudske šole 1,1 uredništvo „Tovariševo“ izročil g. Andreju Žumru. Da bodemo natančneje vedeli, koliko je še poleg vsega tega, k»1 smo že našteli, Praprotnik spisal, naj imenujemo še nekatere njegov»1 spisov, zlasti šolske knjige. Tedanji šolski nadzornik dr. Frančišek Močni je bil še mlademu Praprotniku zelo prijazen, ker je vedel, da je iz vrste» in marljiv učitelj. Po njegovem navodilu je Praprotnik 1 1856. spis? „Slovenski abecednik“, „Slovensko-nemški abecednik“ in leto poznej Prvo in drugo Berilo za slovenske šole“. L. 1858. je izdal „Koled» Slovenski“, 1. 1861. do 1864. „Darek slovenski mladosti“ (3 zvezki), 1. 188' „Palček“ (koledar), I. 1869. „Slovensko slovnico za prvence“, 1. 187*' "Učiteljski koledar“, 1. 1888. je pomagal A. Žumru in A. Razingerju sestavljati „Prvo nemško slovnico in prvo nemško berilo za slovensK ljudske šole“, itd., itd. , To nam naj zadostuje, da lahko rečemo z mirno vestjo in s pop°‘_ n im prepričanjem, da je Praprotnik živel in deloval za povzdigo in »?' predek ljudske šole, za boljše čase ljubljene mladine in za blaginjo svoj Oiiiovine. To njegovo neumorno, vzgled no in požrtvovalno 'Slavnost je odlikoval presvetli cesar sam, kj) mu je leta . oo. podelil zlati križec s krono za zasluge. Ge kdo, gotovo Je Praprotnik zaslužil to najvišje odlikovanje. III. Praprotnikovo življenje delimo lahko na tri dele : v dobo učenja, dobo delovanja in v dobo počitka. Ko bi Praprotnik ne preživel prve i, e,, ali recimo, ko bi se ne učil, zaman bi iskali njegovo ime med 8 avnimi imeni. Ne smemo pa misliti, da se je bilo pred pol stoletjem \solah tako lahko izobraževati, kakor dandanes. Takrat je manjkalo 'citeljev, šol in knjig. Kako se naj potlej človek uči? Tu in tam je na ti-e,n delovala kakšna šolica, ki je pa bila večkrat prazna kot polna. Kmetski r°ci 8o se raje preganjali na paši in stikali po gozdu, kakor pa da bi , eli v šolskih klopeh. Take glavice so ostale prazne, kot žitni klas, S.a vrabec oskubi. Še sedaj je mnogo ljudi j, kateri ne znajo m brati Pisati. Nekateri seveda niso sami krivi, saj bi se morda radi naučili, ‘ ms° imeli prilike. Drugi pa se mnogokrat udarijo ob čelo in porekó : ” akó sem bil takrat nespameten I“ In če daš takemu človeku knjigo . r'°ke, obrnil jo bo tako, da bodo vse črke narobe stale. — Kdor se Je torej hotel takrat kaj naučiti, moral je imeti resnično in trdno voljo, ,a hoče vse težave premagati in si pridobiti vsaj najpotrebnejše znanje, er° se v življenji neobhodno potrebuje, i In tak je bil Praprotnik — vzgled pridnega šolarja 1 Kako se je ,rudil in učil! Vedel je predobro, da vse, kar se človek nauči, to mu onsti, in da tisti, kdor nič ne zna, ne more pošteno živeti. In kdaj se .aJ uči? Mlada glava — ta je prava, stara glava — trda glava. Znal Pa tudi, da se svojim dobrotnikom, ki so mu dali priliko do učenja, «'»ore drugače hvaležnejšega izkazati, kakor tako, da ni zapravljal nikH®a cìasa svoje mladosti. Ljubil je svoje stariše, ljubil svoje učitelje, h clar H* nobenega razžalil. V poznejšem svojem življenji se jih je s Sq ežnostjo spominal. Zlagal jim je pesmi na čast in delal je takd, kakor ^ oni delali : pomagal je vsakemu, komur je mogel in kjer je mogel. , adina, bodi taka, kakoršen je bil pokojni Praprotnik v tvojih letih, in )r° ti bode v poznejših časih ! bil vrhu tega sestavka smo zapisali Praprotnikovo besede : „Učitelj (|r Seitl v šoli mladi“. S pričetkom njegovega učiteljevanja se je začela uSa dóba njegovemu življenju. In kako misel je imel on o svojem stanu? Mladino učiti Je delo lepó, Plačilo oditi Ne more za tó. Sv . 2 navdušenjem je sadil v mlada srca zlate nauke. Ljubil je vse plačd U^ence tako, kakor bi bili lastni njegovi otroci. In kje je učitelju čed ,za trud? Pridnost, marljivost, ubogljivost, ponižnost — te lepe Koi'ri na-i kaže učenec svojemu učitelju, in on bode bogato poplačan, učit p ‘rrnenitnih, visokih gospodov je že danes, katerim je bil Praprotnik hval * ^ 80 se držali njegovih naukov, sedaj služijo pošteno svoj kruh, pri' ?Z,n'. 80 blagemu učitelju, a on je bil nanje ponosen, saj je videl, da °uri mladini dobri nauki dober sad obrodč. — Vsak učitelj svari mladino pred slabo družbo in popačenim svetom. Ako se mlado srce p°' kvari, kakó težko se spravi zopet na pravi pot ! Pri takem otroku s» opomini in nauki zaman, ker se ga primejo takd, kakor bob stene, °e ga ob njo vržeš. In kakó boli' učitelja, kadar vidi, da je bil ves nap*'1; da je bilo vse poučevanje brez koristi. Tudi pri Praprotniku je bilo tak»; , Dostikrat je moral čuti, kakó nespodobno se vedejo nekateri učenci, kak» prezirajo dragocene šolske nauke. Čujmo, kakó je tožil ! Pa svet hudobni je popačil Nedolžna srca, ličica — Po vodi šli so nauki moji — In to me peče v dno srca! Hvala Bogu, da ni bilo mnogo otrok, katerim so veljale te besed»’ Njegova očetovska ljubezen je vzbujala v otroških srcih zopet ljubez«11 do šole in učenja. Učitelj Praprotnik je res učil, vzgajal, opominjal, svarit Storil je, kolikor je največ mogel, da so zapuščali učenci z dobrimi nauk1 in nepopačenim srcem ljudsko šolo. Kakó resnične so njegove besede : Oj, kmalu odide pomlad in polét, Osuje se hitro mladosti tud’ cvet, Skrbite vi mladi za cvetje lepó, Da sadja obilo kdaj dalo vam bo. Mladina, zapomni si te besede ! Zapisal jih je mož, ki ti je Žele' srečno življenje, ki te je od srca ljubil. -V Tretja in zadnja dòba je bila Praprotniku doba miru in pokoja, krogu ljubljenih svojih otrok, katere je spravil do poštenega kruha, PrtT živel je zadnje svoje dni. Žal samo, da je začel takoj po svojem ud rovljenji bolehati. Vkljub temu pa je vedno ohranil svojo navdušeno* do učiteljskega stanu, vedro srce in bistro glavo. Živel je do zadnjoj? udan Bogu, domovini in cesarju. To trojno svojo ljubezen je vseka» očitno kazal v svojih pesmih, povestih in drugih spisih ter s svojini a , lovanjem v šoli in zunaj šole. Dasi je bil telesno bolan, duh mu je ost» j zdrav. Praprotnik je bil mož, kakoršen skušaj postati vsak. Delal je ^ in res: storil je dovolj, v časih in razmerah, v katerih je on živel, bi mogel nihče več storiti ! In kaj naj rečemo h koncu? Ob grobu tvojem smo. V njem ti počiva Utrujeno telò, mož plemeniti, Okó predragim solza tod zaliva, Ki ni v bolesti mftči je prikriti. Tvoj duh razpel je krila in uživa V višavah jasnih ràdost v večnem sviti. O, naj ti pókoj bo, naj te ljubeče Ogreva žar brezkončne, božje sreče! — Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. 1. Šolski voditelj: (, , Andrej Žumer, stalni nadučitelj in voditelj (I. učno mesto), c. kr. jtini šolski nadzornik in zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem me u-’ oskrbnik šolskega vrta ; razrednik III. b razreda, poučeval je vse pred-30 e v ìern razredu in petje v II. b razredu, 24 tedenskih ur. Od dné • r°žnika 1895 kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na dopustu. 2. Katehet: vsel ^avr'I'j Šarabon, svetni duhovnik, stalni veroučitelj, poučeval je v jj0| . razr®dih verouk, 15 tedenskih ur. Razven tega je služil šolsko mašo in 0 mladino pripravljal za sprejem sv. zakramentov. Razredni učitelji : re()a ^ a^»tln Kummer, stalni učitelj (II. učno mesto), razrednik IV. a raz- skih’ Poučeval je v tem razredu vse predmete razven risanja, 22 teden- Za{ Maler, stalni učitelj (III. učno mesto), od dné 80. rožnika 1895 Ul ,jSr|i voditelj šole, voditelj cerkvenega petja pri šolski maši, razrednik Peti! *a^oda, poučeval je v tem razredu vse predmete razven telovadbe in v V. razredu, 22 tedenskih ur. Pčev fV-1111 belè, stalni učitelj (IV. učno mesto), razrednik II. a razreda, po-a ie v tem razredu vse predmete, 19 tedenskih ur. redu Travnar, stalni učitelj (V. učno mesto), razrednik 11. b raz- ’ Poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja, 18 tedenskih ur. Zal0L,^ilkob durian, stalni učitelj (VI. učno mesto), varuh zbirki učil in precj1 ubožnih knjig, razrednik I. razreda, poučeval je v tem razredu vse e^e in risanje v IV. a razredu, 20 tedenskih ur. V. r Josin, stalni učitelj (VII. učno mesto), knjižničar, razrednik vadb re(^a’ Poučeval je v tem razredu vse predmete razven petja in telo-v Ul- a razredu, 20 tedenskih ur. reda Ury Režek, stalni učitelj (VIII. učno mesto), razrednik IV. b raz- ’ Poučeval je v tem razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. je v Engelbert Gian gl, namestni učitelj, razrednik IV. c razreda, poučeval em razredu vse predmete, 24 tedenskih ur. dolski sluga : Mariin Svete. B. Statistični pre- na konci šolskega Med letom jih je S t are s t Vom Po narodnosti je Sta -J nuje L-- D GO 0) 20 Razred 3 ' o/o — - — - -- — — - — - 100 93-68 0 21 0 21 87-46 ,,.6» V primeri z vlan- +27 6 skim le- +18 — — - +22 - — — — — — +23 — 1 +o več (+) manj (—) *) Černuče 1, Dravlje 1, Fužine 1, Moste 8, Selo 1, Šiška 17, Štepan. vas 7, Tomačevo 3, Šent Vid 1, Vodmat 20, Žaljna 1. Sled učencev leta 1894. / 95. Ukovino je pia čevalo Za višji razred, oziroma za izpust jo jih je obiskovalo Število kaznij .c Cu 360 i 124 13-37 I 0 03 041 0-21 78-60 +18 + 2 201 100 1 33 . Učne knjige v šolskem letu 1894/95. F £ I :§> H > jzJUcn O O 00 ■*" i Č. Uredba pouka. od h Xes Pouk je urejen v zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta (ne 19 velikega srpana 1885. 1. št. 1232. Za Porazdelitev učencev v posamezne razrede in oddelke, število učnih ur »Učn')Samezne Predmete, učni smoter in razdelitev učne tvarine določuje obv 1 na^ za petrazredne ljudske šole, na katerih je drugi deželni jezik SVe.ezen predmet“, kateri načrt se je objavil z razpisom deželnega šolskega U p ranjskega z dné 25. kimovca 1886, št. 2439 ex 1884. §tev i ìem učnem načrtu je za posamezne predmete določeno nastopno 1 0 tedenskih učnih ur in sicer : Učni predmet R a z r e ? d — l. H. III. IV. V. Poznanstvo 1 - 2 2 2 jezik (slovenski) . . 12 10 4 4 3 *)rutP deželni jezik (nemški) — — 7 5 5 ačunstvo in oblikoslovje . 8/2 4 4 4 4 drodoznanstvo .... — 1 2 3 jepisje in zgodovina — — l 2 4 Panje 2 2 2 1 kisanje • — »/. 1 2 2 Pje 2/2 P P 2/* Te|°vadba P P 2 2 Skupaj 19 20 25 26 27 D. Knjižnica. Otroška knjižnica za vsakdanje učence je dobila od mestne obči letne dotacije 25 gld., knjižnica za rokodelske učence in učiteljska knjizn nimata stalnih dohodkov. Otroška knjižnica šteje koncem leta 1214 zvezkov (lani 1108); P°m žila se je deloma po nakupu, deloma po darovih za 106 zvezkov. ^ Po nakupu so se pridobile: Zaveza slov. uč. društev: Knjižnica mladino I. zv. (4 izt.), II. zv. (3 izt.), III. zv. (3 izt.), IV. zv. (3 izt.) *■ -(3 izt.); A. Brezovnik, Zakaj? — Zato! (6 izt.); Hoffmann-Zakrajšek, Og nica (5 izt.); Andr. Jože, Žalost in veselje (2 izt.); M. Wisoman-A. Zupaj1 Fabijola (3 izt.); H. Sienkiewicz-P. Miklavec, Za kruhom (3 izt.); Andr. J® Amerika (1 izt.). Gosp. vodja A. Žumer je daroval knjige: A. Niederges \ Rudolf v. Habsburg, Männer aus dem Volke, Bausteine der Kultur, . deutsch-österr. Boden, Naturkundliche Spaziergänge (po 1 izt.), g. Pr,'L, S. Rutar pa spis: Gorica (5 izt.); dalje so darovali knjige učenci Strle Koselj, Lončarič, Šuštar, Piskar, Pibrovec iz 111.; Jezeršek, Klopčič, °u Koprivec, Remšigar, Strle iz IV. ; in Lončar, Remžgar, Slabina, Bab ^ Bonač, Čenčič, Končar, Slapničar, Stele, Jerman, Puhar, Šiška, BO Novak, Črne iz V. razreda. Izposodilo se je 93 učencem 616 knjig. ju Knjižnica ra rokodelske učence šteje koncem leta 199, ona za uči pa 1043 zvezkov. Knjižničar: Maks Josin. E. Zbirka učil, s katero je združena stalna razstava. Za napravo učil je dobila šola od mestne občine letne dotacije 70 g' katera se je porabila za nakup novih učil. Zbirki so prirasla sledeča učila in sicer: Vero uk : Hemmleb, Izraelci, podoba. — Salomonov tempelj, podoba. — Zlati žrtvenik, podoba. — Sedmoročni svetilnik, podoba. — Papež Leon XIII., podoba". Nazorni nauk: Hektoliter v naravni velikosti (sod) s stojalom. Hektoliter v naravni velikosti za suho robo. Eschner, izdelovanje popirja, podoba. — rudnik za premog, podoba. Računstvo in risanje: 3 metri. E. Bayer, Risarska šola. Urban, Erziehliche Knaben-Handarbeit (dar sl. c. kr. m. šol. sv.)- prirodopis: ^krjanec, podinašen. Močeril, v spiritu. fOstolka, podmašena. Modras, v spiritu. ^rirodoslovie: 9 v ~ ročna drobnogleda in 24 preparatov. Peščena ura. Larovni lij. Zemljepis in zgodovina: lojjj* fotografičnih podob v okvirjih (Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Poni’ ^av*ca’ Belopeško jezero). Nadvojvoda Albreht, podoba. f,°jni maršal Radecky, podoba. Gosarjeva soha. g^Pedopisni tableau cesarske rodovine habsburško-lotarinske, 48 portretov ^nsbruck, podoba. Salzburg, podoba. ^*ed, podoba. pV- Petra cerkev v Rimu, podoba. Uchs, Moses, podoba. Karol Veliki, podoba. Gutenberg, podoba. Kolumb, podoba. ~~ Marija Terezija, podoba. >. Napoleon L, podoba. Memmleb, Egipčani, podoba. — Piramida, podoba. — Babilonci, podoba. — Rimljani, podoba. — Babilonski stolp, podoba. — Grki, podoba, etzncr, Tableau vladarjev. Kvdon, podoba. rine Evgen, podoba, ndrej Hofer, podoba. petje: \ glasne vilice (Diapason normal). Seh učil je 735. Varuh zbirki učil: Jakob Furlan. F. Zaloga ubožnih knjig. ^ zaloga se popolnjuje oziroma vzdržuje iz podpore c. kr. šolsko-L Ljubi-Za .°?e na Dunaji, iz podpore knjigotržnice pl. Kleinmayr in Bamberg konci tJan' ’n Tempskega v Pragi in iz podpore kranjske hranilnice. Na ega šolskega leta je stanje te zaloge to-le: Naslovi Icnjigam « w 3 •N Q Število starih še vabljivih krijig 14. 41 35 20 ti 15 Dar c. kr šolsko-knjižne zaloge za šolsko leto 1894/5 Dur knjigotržmcti pl. Kleinmayr in Bamberg za šolsko leto 189415. Dar knjigotržnice Fr. Tempskega za šolsko leto 1894/5 10 38;48 34 40 38 16 20 6 2 64 31 42 60 18 40 64 16 T” Za šolsko leto 1894/5. ostane torej knjig stari h novih skupaj 10 41 35 20 til 15 I 38 48 34 40 38 16 10 41 10 6| 2 20 35 30j 6121140 68 34 40|38 64 31 42 16 64 36 60 18 42 65 40 64 16 23 40 64 Skupna vrednost teh knjig po kupni ceni je 246 gld. 23 kr. Knjige so se izposodile 341 učencem. Varuh tej zalogi : Jakob Furlan. G. Šolski vrt. Za vzdržavanje šolskega vrta daje mestna občina letno dotacijo 8 to dotacijo so se izvedla na šolskem vrtu nastopna dela : 60 f Na vrtu pred šolskim poslopjem, ki je namenjen samo za n02^1}, pi vesa in gozdne grme, namestila so se tista drevesa, ki se preteklo l?1 prijela, z novimi drevesi in nasadila nekatera nova drevesa in sicer : Ja® yjp vrba, 2 tisi, šimšur, Gilanthus, dren, brinje, smreka, krhljika, jerebih drevi'’ ^ kukvi, 3 lipe, 2 akaciji i. dr., tako, da je sedaj na tem vrtu 140 s *n grmov. kakor^ Za dolskim poslopjem se letos ni mogel popolnoma tako urediti, ki ; bilo namenjeno, ker so bili ob času potresa, torej ravno ob času, Pijon ' Za àà na vrtu najugodnejši, zaradi potresa v Ljubljano poklicani s0 s 'p' v šolskem poslopji nastanjeni in so na vrtu imeli svojo kuhinjo in Šele prostor tako rabili, da se ni na vrtu moglo nobeno delo izvrševati. vrta *3° odhodu pijonirjev se je vrt kolikor mogoče še priredil. Srednji del iti žaIt1ed dvema velikima lehama se je priredil za telovadbo na prostem telov otroške igre in zaradi sence obsadil z lipami. Ob zahodnji vnanji steni °&raf C.e se Je priredila leba za razne vrtne cvetice, živi plot ob železni ^ Se j e popolnil z novimi gabri i. dr. §ola Praktični realni pouk se je seveda vrt letos malo rabil, ker je bila Vsj 0. mal. travna do 17. rožnika zaprta in so se potem otvorili samo je Z|, d°lki 4. in 5. razreda, v katerih se je moral pouk tako urediti, da se Ijaij 1 računska in jezikovna tvarina ponavljala in so se učenci priprav-a Vsprejem v srednje šole. Oskrbnik vrta: Andrej Žumer. H. Zdravstveno stanje. 2lastpdravst veno stanje šolske mladine je bilo to leto prav ugodno, bilo h vj po zimi in spomladi šolsko obiskovanje prav dobro, ker ni To u ,ne otroške bolezni, razven nekoliko slučajev vratne bolezni „mumps“. 0 je umrl samo 1 učenec : Frančišek Herfort, učenec II. b razreda. Sola pH dober in ubogljiv učenec, in poleg roditeljev žaluje za njim tudi °žja previdnost ga je poklicala k sebi še v nedolžni otroški dobi. L Pri ., 8. svečana g rožnika 1895. 1. je nadzoroval pouk v verstvu nadzornik za verouk 8' kanonik Andrej Zamejic. Kakor druga leta, imela je šola oziroma šolska mladina tudi v letoš-:Jeni šolskem letu mnogo podpornikov in dobrotnikov. V prvi vrsti imenovati slavno kranjsko hranilnico, ki je velikodušno darovala Podporo ubogim učencem vsakdanje šole 200 gld., rokodelčičem v obrtni Popravljalni šoli pa 50 gld. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci vse leto Pisalno in risalno orodje in v začetku leta šolske knjige — Iz podpore c. r,šolsko-knjižne zaloge na Dunaji je c. kr. mestni šolski svet od-erjl tej šoli ubožnih knjig v vrednosti 12 gld. 60 kr. Za oddane kupone iz u ..ih knjig pl. Kleinmayr-Bamberg ove zaloge je šola dobila ubožnih njig v vrednosti 3 gld. 43 kr. in iz F. Tempskega zaloge v Pragi v ,rednosti 6 gld. 76 kr. — Odbor narodnih gospa in gospodiči n, atereniu je bil na čelu gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, preskrbel je 25 ubogim učencem te šole zimsko obleko, katera se j1'1’ | razdelila kot božično darilo. Razdelitev sc je vršila dne 23. grudna ^ v lepo ozaljšani telovadnici. K tej razdelitvi so prišli tudi dečki in de iz drugih ljudskih šol, katerim se je tudi namenila obleka, tako da je ^ nad 120 otrok obdarovanih. Poleg obleke so vsi otroci dobili štruce^ štruklje. K razdelitvi so prišli : milostljivi knezoškof dr. Jakob M i s 5 J cesarski svètnik Ivan Murnik, vladni svetnik Jožef Merk, meRt) župan Peter Grasselli, mestni šolski nadzornik Frančišek L e v več dam, šolnikov in učiteljev. Pred razdelitvijo je nagovoril otroke so voditelj A. Žumer, opominjal jih k hvaležnosti do dobrotnikov, spom' se umrle dobrotnice g. Marije Murnikove, za katero so otroci potem op' kratko skupno molitev. Po razdelitvi pa so se ena deklica in dva de ^ vsem dobrotnikom zahvalili za prejeta darila, deček s 1. mestne šole vezani besedi : Ubožni smo in kar imamo Predobro čutimo in znamo, Da stariši nam le tezkó, Ker sami revni so, dajó. A ljubi Bog na zlatem stoli Sirot ne zapusti nikoli, Saj on je nam ustvaril vas, Ki skrbno delate za nas. Poplačali bi vse vam radi, A še preslabi smo in mladi, Zató pa bodi vam dovolj, Da bomo se učili bolj, Da bočemo poznejše čase, Ko vsakdo izmed nas dorase, Kakor denašnji dan, takó K Bogü mi klicati srčno : On naj poplača tisočerno Dobroto vašo brezprimerno, Sirotam v srečo podeli Naj mnogo vam veselih dni! Lepa slavnost se je končala z višjepaslirskim blagoslovom, katerega J® navzočnim blagoizvolil podeliti milostljivi g. knezoškof. — Gospa Ludnji Miličeva je tudi letos o božiči za uboge otroke podarila več zabavnih poučnih knjig. — Kakor druga leta, dobivali so nekateri ubogi učenci tu letos prezplačno hrano in sicer : 1. v hiralnici sv. Jožefa .... 4- učenci (s stanovanjem) 2. v knezoškofijski Alojznici ... 1 učenec 3. v zasebnih hišah 4 učenci 4. pri č. č. m. m Uršulinkah . . 6 učencev 5. pri č. č. o. o. Frančiškanih . . 1 učenec 6. v ljudski in dijaški kuhinji . . 7 učencev Skupaj . 23 učencev. Vsem tem milim dobrotnikom in podpirateljem šol® in šolske mladine bodi presrčna zahvala: Bog povrni! Bog nam jih ohrani od prvega do zadnjega tudi nadalje še na-klonjene šoli in ubogi šolski mladini! Želeč učencem vesele velikonočne praznike smo jih razpustili o» 9. mal. travna 1895. 1. domov z naročilom, da se vsi zopet snidejo dne 17. mal. travna. A niso se zopet sešli, veliki potres v noči od 14. na 1"; dan mal. travna zbegal je vse prebivalstvo. Mnogo učencev se je z roditeli1 izse|j]n - n0 u ‘z mesta, vnanji učenci so morali ostati doma, ker so bila njih sta-fl,a|onJa v Ljubljani razrušena. Šolsko poslopje je bilo sicer po potresu le Se Poškodovano, vender so bile nekatere šolske sobe nevarne in ker so d,,. n*i vedno ponavljali, ni se moglo s poukom pričeti. Učencem, ki so čez ma*' travna zopet prišli v šolo, naročilo se je torej, naj se oglasijo §e|e Iaesec dnij. Pa tudi čez mesec ni bilo mogoče s poukom pričeti, ampak de|' 7. rožnika so se otvorili IV. a, IV. b, IV. c in V. razred in ob ne-Pont °.^na pripravljalnica. Dné 10. rožnika po '/a9. uri, ko se je komaj tjjjo Pričel, zbegal je močni sunek, kakeršnega ni bilo od Velike noči, učence z,n ’ da se je moralo s poukom zopet prenehati. Da niso bili pri tej po .fn,*av.‘ uč‘telji mirni in da niso učencev v sobah zadržali, pobegnili bi bili ^j Puicah in bi se jih pri tem begu gotovo mnogo poškodovalo. Za te raz-äo|. se je potem pouk zopet pričel dné 17. rožnika in trajal do sklepa Din *eta- Umevno je, da so otroci vsled dolgega presledka v poučevanji sk%'° pozabili, kar bode zelo uplivalo na učne uspehe v prihodnjem šol-letu. V tem žalostnem in resnem času pa je vender šolska mladina 8v'tpa vesel irenutek Dné 7. vel. travna je namreč obiskal pre-zbr r cesar nesrečno mesto. Kar je bilo takrat učencev v mestu, Cest 80 se s b voj imi učitelji pred šolo in se postavili na Marije Terezije b da so pozdravili preljubljenega cesarja. — V času, ko je bil ves pouk j vlJen, pa šolsko poslopje ni stalo prazno, ampak ker je bilo v primeri «st ka|. ■ m' Poslopji dobro ohranjeno, služilo je v stanovanje takim družinam, iz n?0.1 80 Uila. stanovanja porušena in za nastanitev pijonirjev, ki so prišli ji tuja gradit barake. Prebivalo je torej v poslopji: 192 pijonirjev in 8 dr n|k°v, potem 37 družin s 140 osebami. Da so družine, ki niso mogle Pi hi0(* duhati ali hrane dobivati, mogle tudi v šoli kuhati, preskrbela je nj? porodna gospa baronica H e i n, soproga gospoda deželnega predsed-u a’ potrebna štedilna ognjišča, ki so se postavila na vrtu za telovadnico. n°go teh rodbin, posebno otrók, dobivalo je dalj časa prezplačno hrano le, pestih, kjer se je pod vodstvom imenovane gospé baronice delila. Hva-f11 otroci so vsled tega ob sklepu le delitve na Tržaški cesti napravili presno ovacijo, pri kateri je učenec te šole v lepem otroškem govoru za-aiil gospo baronico za njeno skrb za uboge otroke. Ovacija je plemenito sPo vidno ganila. D šolsko leto se je sklenilo dné 13. malega srpana. Po slovesni sv. maši, |. kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, vr-nj,a se je mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska nazna- a’ 'zpustnice in letna poročila. U. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev. » Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dné 1. mal. srpana 189 4 št. 421 „ zornikom za slovenske in nemško-slovenske ljudske šole v Ljubljani za šestletno dobo. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dné 5. vel. travna 1895> š • a določuje, da in kako se udeleži šolska mladina sprejema Njega Velica presvetlega cesarja dné 7. maja. Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dné 31. vel. travna št. 237 določuje gledé zopetnega pričetka šolskega pouka. j Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dné 16. rožnika 1895 ^ določuje o klasificiranji učenk I., II. in III. razreda, kateri razredi se zopet otvorili. 9go Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dné 28. rožnika 1895 sli. - pošilja dopustni dekret za voditelja Andreja Žumra (kot c. kr. okraj šolskega nadzornika) in dekret za Jožefa Maierja, da prevzame začasno stvena opravila. M. Začetek šolskega leta 1895/96. Ker je v šolskem poslopji treba izvesti več popravil, naznani se časno v župnijskih cerkvah, po časopisih in na naznanilu! deski v o ^ poslopji, začetek šolskega leta 1895/6. Vpisovanje se bode vršilo v šois poslopji v Poljskih ulicah. ,nl)ijo Zglašati se bode s šolskim naznanilom. — Učenci, ki na novo vsi . v šolo, prinesó naj krstni listek s seboj — Vsak učenec, k 1 ^ o o pohajal te šole, mora se izkazati o stavljenji koz, * so se mu že stavile in ima dotično spričevalo. V Ljubljani, dné 13. mal. srpana 1895. 1. Vodstvo. III. Imenik učencev. ki», ^ Jožef iz Ljubljane. d J11 k Frančišek s Cola. n na'i Janez iz Ljubljane. nnač Vencel iz Ljubljane, fajer Frančišek iz Ljubljane. Janez iz Ljubljane, p.War Frančišek iz Ljubljane. J*Jdiga Karol iz Ljubljane. '»žgar Frančišek iz Ljubljane. °ršič Leopold iz Ljubljane. '°stinčar Maks iz Ljubljane. r|har Frančišek iz Ljubljane, ančar Frančišek iz Ljubljane. eras Leopold iz Ljubljane. Uchart Oskar iz Ljubljane. ' Uvan Ciril iz Ljubljane. J^včič Feliks iz Ljubljane. Kavčič Frančišek iz Vodmata. ^''rvišer Rudolf iz Pirana. K eindienst Lovrenc iz Ljubljane, juobčavar Jožef iz Ljubljane. K°bald Rajmund iz Ljubljane. Kerdin Jožef iz Kamnika. Kovač Leopold iz Ljubljane. Krašovec Adolf iz Ljubljane. Kristan Rudolf iz Ljubljane. Kržan Štefan iz Dubovca. j angof Janez iz Ljubljane. Lavter Janez iz Ljubljane. Kebe n Janez iz Ljubljane. ‘ev<‘e Leon Pavel iz Ljubljane. JJehle Teodor iz Ljubljane. Mulaček Jožef iz Ljubljane. "Sredkar Avguštin iz Ljubljane. Osredkar Frančišek iz Ljubljane. I. razred. jbrdan Karol iz Ljubljane. t*uh Frančišek iz Ljubljane, j^rne Ludovik iz Ljubljane. Drofenik Teodor iz Ljubljane. pUl'lan Adolf iz Ljubljane. Oalč Stanko iz Ljubljane. Olowacki Evgen iz Vrdnika v Slavoniji. Jakopič Frančišek iz Ljubljane "čbačin Janez iz Ljubljane. Klemenc Frančišek iz Ljubljane. Koren Karol z Rakeka. Kovač Frančišek iz Ljubljane. Kregar Ferdinand iz Ljubljane. Kržan Viktor iz Banjeluke. Pibrovec Frančišek iz Krope. Pogačnik Rudolf iz Ljubljane. Prepeluh Frančišek iz Ljubljane. Primic Pavel iz Ljubljane. Pukelstein Alojzij iz Ljubljane. Radovan Frančišek iz Ljubljane. Reyerscliiitz Friderik iz Ljubljane. Rohrmann Vladimir iz Ljubljane. Sajovic Rudolf iz Ljubljane. Schulz Frančišek iz Ljubljane. Schuster Karol iz Ljubljane. Schwarz Ernest iz Ljubljane. Simončič Leopold iz Ljubljane. Somrak Albin iz Most. Sterlekar Leopold iz Ljubljane. Strle Rudolf iz Ljubljane. Sušnik Anton iz Ljubljane. Sinkovič Jožef iz Ljubljane. Škrjanec Miha od Sv. Helene. Štrukelj Avguštin iz Ljubljane. Štrus Jožef s Studenca. Štucin Matevž iz Ljubljane. Tomc Stanko z Blok. Vadnov Frančišek s Zidanega Mosta. Velkovrh Anton iz Ljubljane. Vesel Jožef iz Ljubljane. Virk Edvard iz Ljubljane. Vrtačnik Anton z Viča. Wernig Frančišek iz Ljubljane. Zalar Ludovik iz Ljubljane. Zidar Janez iz Ljubljane. Zor Viktor iz Gradca. Zupančič Ignacij iz Št. Vida pri Zatičini. Žagar Jožef iz Ljubljane. Žan Emil iz Ljubljane. II. a razred. Lenarčič Pavel iz Ljubljane. Letnar Janez iz Ljubljane. Lukniš Rudolf iz Ljubljane. Marjek Janez iz Šmartina pri Kranji. Mozetič Karol iz Ljubljane. Not Anton iz Ljubljane. Novak Karol iz Ljubljane. Okorn Avguštin iz Most. Oman Avguštin iz Trsta. Peterka Alojzij iz Ljubljane. Počivalnik Jožef iz Ljubljane. Pustotnik Rudolf iz Šiške. Ravnikar Jožef iz Ljubljane. Rihar Jožef z Vrhnike. *) Debelo tiskani so odličnjaki. Rodič Janez iz Ljubljane. Rohrmann Jožef iz Ljubljane. Skala Rudolf iz Ljubljane. Šarabon Frančišek iz Ljubljane. Ščinkovec Rudolf iz Škofje Loke. Škof Frančišek iz Ljubljane. Tavčar Ciril iz Ljubljane. II. b Cirk Albin iz Ljubljane. Črtanec Frančišek iz Št. Vida nad Ljubljano. Drnovšek Janez iz Ljubljane. Frkov Frančišek iz Most. Goršič Frančišek iz Ljubljane. Gostinčar Peter iz Most. Habič Janez iz Ljubljane. Hribar Jožef iz Ljubljane. Kodelja Leopold iz Ljubljane. Kogovšek Janez s Slap. Koleša Frančišek iz Ljubljane. Köchler Rihard iz Ljubljane. Kruleč Janez iz Ljubljane. Lavrič Avguštin iz Vodmata. Lipovšek Jožef iz Ljubljane. Lončar Frančišek iz Ljubljane. Magajna Jakob iz Vrem. Marolt Viktor iz Ljubljane. Mimitty Vladimir s Studenca. Mohar Anton iz Ljubljane. III. a Anžič Janez iz Stepanje Vasi. Babnik Janez iz Šiške. Bezeljak Janez iz Zavrača. črne Gabrijel iz Št. Vida nad Ljubljano. Crne Jakob iz Dobrave. Delakorda Janez iz Ljubljane. Dolenec Ciril iz Ljubljane. Ferkov Avguštin iz Most. Gabrovšek Janez iz Godoviča. Gale Frančišek iz Ljubljane. Guzi Janez iz Ljubljane. Istenič Tomaž iz črnega Vrha. Jager Melhior iz Ljubljane. Jaklič Milan iz Dobrepolj. Jerovšek Valentin iz Volčjega Potoka. Jurjevec Leopold iz Ljubljane. Južina Ivan iz Ljubljane. Kalan Viktor iz Borovnice. Kastelic Anton iz Ljubljane. Klemenc Frančišek iz Zaloga. Koleša Avguštin iz Ljubljane. Kos Jožef iz Ljubljane. Košenina Frančišek iz Ljubljane. Kotnik Maks od sv. Jakoba na Arlbergu. Koželj Jakob iz Olševka. Kregar Anton iz Ljubljane. Kristan Karol iz Ljubljane. Lenče Karol iz Daljne Vasi. Treo Roman iz Ljubljane. Urbančič Jožef iz Ljubljane. Varšek Anton iz Ljubljane. Vičič Janez s Save pri Litiji. Vrančič Miroslav iz Ljubljane. Wölfling Valter iz Ljubljane. Zgonec Teodor iz Ljubljane. razred. Pavlin Feliks iz Šmarja. Pavlin Janez iz Ljubljane. Prepeluh Karol iz Ljubljane. Primic Janez iz Ljubljane. Remžgar Janez iz Ljubljane. Renko Maks iz Ljubljane. Seidl Karol iz Ljubljane. Skubic Anton iz Ljubljane. Sluga Karol iz Ljubljane. Svetlič Anton iz Ljubljane. Šemrov Frančišek iz Hotedršice. Širca Alojzij iz Postojine. Skof Janez iz Šiške. Škrjanec Metod iz Ljubljane. Schulz Jožef iz Ljubljane. Šuster Frančišek iz Ljubljane. Tomažič Janez iz Most. Trška n Anton iz Vodmata. Ucman Valentin iz Tomaja. Vidmar Jožef z Bob. Bistrice. razred. Lončarič Anton iz Selec pri Reki. Maier Anton iz Ljubljane. Medič Pavel iz Ljubljane. Mihelič Jožef iz Ljubljane. Moškerc Janez iz Stepanje Vasi. Mulaček Frančišek iz Ljubljane. Novak Janez iz Ljubljane. Ogrinec Anton iz Ljubljane. Ogrinec Frančišek iz Ribnice. Pajek Frančišek iz Ljubljane. Pesjak Frančišek iz Kamne Gorice. Pibrovec Avguštin iz Krope. Pibrovec Leon iz Krope. Piskar Alojzij iz Ljubljane. Plaveč Janez iz Ljubljane. Potokar Luka iz Sostrega. Prijatelj Jožef iz Ljubljane. Rozman Anton iz Ljubnega. Rupnik Maks iz Črnega Vrba. Rupar Rihard od sv. Križa pri Kostanjevim Sedlar Anton iz Št. Ruperta. Strlekar Milan iz Ljubljane. Svetek Stanko iz Ljubljane. Šuštar Peter z Vinj. Telban Jožef iz Borovnice. Trtnik Frančišek iz Sostrega. Trtnik Lovro iz Sostrega. Vadnal Ludovik iz Borovnice. fev «(ožef Vrho'Jlk,tor iz Mcngiša. Sirij (Staj.) Von?11''1 Janez iz Studenca. Ina Valentin iz Vodinata. Ahil? rantišek iz Cerkljan. Arj""5 Adolf iz Ljubljane. Bil ec Frančišek iz Olimja (Staj.) Ba. ,Vec Anton iz Št. Vida pri Ljubljani. Riu?6* Jožef iz St. Vida tiri Cerknici. Zabavnik Frančišek iz Mengiša. Zorec Janez iz Malega Gabra. Zupančič Anton iz Ljubljane. Žnidaršič Anton iz Hrušice. b razred. ' Anton iz dt. Vida pri Ljubljani Bei!!16* Jožef iz Št. Vida pri Cerknici. 6e , ;at»ez z Viča. Bernik iz. Lj"b,'jane- Beti anez iz Šiške. Beziaf illnez iz Krope. Brod Erančišek iz Ljubljane. Cei"i,.aVanez 'z Ljubljane. (V Ernst iz Ljubljane. Q«, Janez z Blok. Joj Rudolf iz Št. Jerneja. Boli!?60 Janez iz Repenj. Kati Anton iz Ljubljane. pra®r Jakob iz Zagorja (Notr.). Ruj °jzij iz Kranjske gore. L» Janez iz Ljubljane. Ja» Janez od Sv. Križa (Vip.). & Feliks iz Ljubljane. JanJ5 Andrej z Ravnika, j. ~. Janez iz Ljubljane. Jer» . Frančišek iz Ljubljane. jj.jJee Anton iz Tomačevega. Ju»6 Anton iz Ljubljane. Kilan Rudolf iz Ljubljane. Kn r,Fi'ančišek iz Št. Vida pri Cerknici. K,?2 Frančišek iz Moravč. K 'a‘ Alojzij iz Ljubljane. K, "atar Feter iz Ljubljane. Kni''iVec Frančišek iz Vodinata. Jakob iz Borovnice. Kržan Janez iz Karlovca. Lenarčič Janez z Blok. Novak Janez iz Nevelj. Orehek Rudolf iz Ljubljane. O,sana Jožef iz Ljubljane. Papier Frančišek iz Ljubljane. Papier Pavel iz Ljubljane. Peček Avguštin iz Grahovega. Perme Friderik od D. M. v Polji. Pezdir Matija iz Ljubljane. Polše Jožef iz Litije. Prepeluh Jožef iz Ljubljane. Prijatelj Frančišek iz Tržišča. Prosenec Janez iz Ljubljane. Selan Frančišek iz Prežganja. Semič Alojzij iz Ljubljane. Stelè Pavel iz Ljubljane. Strašek Frančišek iz Zibike (Štaj.). Stritar Albin iz Zagorja. Stritar Jurij iz Zagorja. Štritof Anton iz St. Vida pri Cerknici. Sturm Rudolf iz Ljubljane. Šibic Filip iz Ljubljane. Širca Frančišek iz Postojine. Tavčar Jožef iz Ljubljane. Tavželj Alojzij iz Št. Vida pri Cerknici. Tomec Ernst z Blok. Vadnal Frančišek iz Borovnice. Vdovič Stanko s Turjaka. Zaletel Vinko iz Ljubljane. Zorč Gustav iz Ljubljane. Zorec Frančišek iz Ljubljane. Žerovnik Janez z Reke. IV. Ahr ^ 1,1 Janez iz Cerkljan. A ?e j Frančišek iz Ljubljane, n Peli Jožef iz Ljubljane, p ar Anton iz Ljubljane. ,. 'uulik Karol iz Ledin, n v<ìc Edmund iz Boh. Bistrice, t-i. celj Jožef iz Železnikov. ry,rKilr Janez iz Pirnič. hl?i Earol iz Godoviča. »"•enee Mihael iz Krope. . °lbar Jožef iz Ljubljane. .Glinšek Vinko iz Ljubljane. Q°rrnk Jožef iz Ljubljane, foschel Andrej iz Ljubljane. pabič Avguštin iz Ljubljane. jOleček Peter iz Šiške. kav<5ič Janez iz Žirov. j.avšek Janez iz Ljubljane. ern Janez iz Ljubljane. a razred. Klemence Matija iz Reke. Kovač Jožef iz Ljubljane. Kovačič Frančišek iz Ljubljane. Kremžar Frančišek iz Cerovice. Kržič Janez iz Ljubljane. Kurent Jakob iz Lukovice. Lončar Karol iz Ljubljane. Lukežič Alojzij iz Ljubljane. Lušin Janez z Loškega Potoka. Medic Frančišek iz Ljubljane. Medič Jakob iz Ljubljane. Mehkota Karol iz Ljubljane. Mekina Alojzij iz Ljubljane. Nagode Jožef iz Divače. Nosan Frančišek iz Ljubljane. Pajk Miroslav iz Ljubljane. Peternel Ludovik iz Ljubljane. Petrič Rudolf iz Ljubljane. Pip Alojzij s Trate pri Škofji Loki. Radovan Martin iz Ljubljane. Ravnikar Janez iz Ljubljane. Razinger Jožef iz Ljubljane. Itodlč Slavko iz. Št. Jurija pod Kumom. Rozman Jožef iz Bob. Bistrice. Rožič Janez iz Ljubljane. Slabina Jakob iz Ljubljane. Sovinec Andrej iz Ljubljane. Schiffrer Egidij iz Ljubljane. Šajn Matija iz Ljubljane. , Štefančič Janez iz Zgornje Bele (Koroi*°r Valenčič Henrik iz Ljubljane. Vesel Frančišek iz Ljubljane. Zupanc Viktor iz Ljubljane. IV. b razred. Acetto Avgust iz Ljubljane. Ailamle Frančišek iz Gorenje Vasi pri Mokronogu. Bäbler Viljem z Vrhnike. Babai Anton iz Ljubljane. Blaganje Janez iz Št. Vida pri Vipavi. Božič Rajmund iz Žirov. Broli h Jožef iz Ljubljane. Čamernik Karol iz Ljubljane. Čerin Leopold iz Ljubljane. Č, taneč Fortunat iz Št. Vida nad Ljubljano. Dolenec Henrik iz Ljubljane. Drašček Karol iz Ljubljane. Drovenik Janez iz Ljubljane. Eiselt Teodor iz Šiške. Erbežnik Janez iz Podsmreke pri Dobrovi. Gostiša Janez iz Gorenjega Logatca. Govekar Frančišek iz Smlednika. Gruden Janez iz Idrije. Herfort Viktor iz Most. Hladnik Janez s Ptuja (Staj.). Janežič Janez iz Ljubljane. Jurjevič Avgust iz Ljubljane. Keber Herman iz Ljubljane. Kogej Frančišek z Brezovice. Končina Jakob iz Štange pri Litiji. Kos Karol iz Ljubljane. Kovač Valentin iz Ljubljane. Kremžar Martin iz Most. Križaj Frančišek iz Divače. Kušar Janez iz Dravelj. Magajna Frančišek iz Vrem. Magister Vinko iz Ljubljane. Majce Karol iz Vodmata. Marinšek Miha iz Naklega. Novak Miha iz Tacna. Ogrinec Rudolf iz Ljubljane. Ošaben Henrik iz Ljubljane. Pavlin Andrej iz Gornj. Gameljnov. Podkrajšek Adolf iz Trsta. Podržaj Alojzij iz Jerove Vasi pri Šmarij*-Praznik Janez z Bašiče pri Vel. Lašič»"' Prijatelj Karol iz Kamnika. Selan Matija iz Dobrunj. Šernč Avguštin z Viča. Tomažič Martin iz Zaloga. Vidrih Jožef iz Begunj pri Rakeku. Verhovec Frančišek iz Mekin pri ZatičM. Žagar Frančišek iz Stranj. IV. C Avser Vinko z Bohinjske Bele. Blaž Ludovik iz Ljubljane. Bolè Leopold iz Laz pri Planini (Notr.). Breceljnik Alojzij iz Šiške. časel Janez od Sv. Frančiška (Štaj.). Čepon Janez iz Horjula. Dietz Ignacij iz Šturij pri Vipavi. Dolinar Jožef iz Ljubljane. Drenovec Janez iz Šiške. Drobnič Henrik iz Bileka (Herceg.). Drufovka Alojzij iz Gorice. Furman Ignacij iz Mirne Peči. Goljar Frančišek s Trate pri Žapužah. Gostinčar Janez iz Ljubljane. Govekar Bogomir z Iga. Gruber Feliks iz Rojane. Gvardijančič Vladimir iz Zagreba. Jager Frančišek iz Ljubljane. Jančigaj Martin iz Šiške. Jeraj Janez iz Smlednika. Jezeršek Jurij iz Šiške. razred. Karlin Gregor iz Škofje Loke. Kavčič Melhior iz Zagorja na Pivki. Klopčič Avgust iz Ljubljane. Koprivec Alojzij iz Preske. Košmrlj Janez iz Sodražice. Kruleč Rudolf iz Ljubljane. Naglič Frančišek s Srednje Bele. Natlačen Janez od Sv. Frančiška (Štaj.). Ogrin Frančišek iz Ljubljane. Pelko Matija iz Tržišča pri Mokronogu. Pibernik Leopold iz Zajasnovnika. Pirnat Vinko iz Višnje Gore. Puppis Friderik iz Logatca. Puš Avgust iz Št. Vida pri Zatičini. Remšigar Janez iz Žirovnice. Rudolf Janez iz Ljubljane. Samsa Jožef iz Sodražice. Seifert Avgust iz Črnomlja. Snoj Jožef iz Nadgorice. Strič Janez iz Ljubljane. Suwa Anton iz Šiške. §eWa Vojteh iz Šiške. čja Edvard iz Sodražice. y ,lr[a Blaž iz Šiške, v Jska Valentin iz Ježice. ai>čič Rudolf iz Ljubljane. Vrtačnik Alojzij z Viča. Vrtačnik Ignacij z Viča. Winkelhofer Viktor iz Borovnice. Zor Sava iz Gradca. V razred. I. oddelek. u^rožič Jožef s Poljan. Hafk Frančišek iz Fužin. d N Frančišek iz Ljubnega. Jožef iz Ljubljane, e , Karol iz Ljubljane. Cu a n Frančišek iz Črne Vasi. a nUer Janez iz Tomačevega. ' nčič Viktor iz Kamnika. “lene Gvidon iz Ljubljane. p°stiša Anton iz Zadloga. J1dina Karol iz Reke. v adnik Janez iz Črnega Vrha. ra>ner Janez iz Celovca. Mulnček Hajko iz Ljubljane. Mulley Milan iz Logatca. Novak Viktor iz Ljubljane. Odlasek Jožef iz Braunaua (Avstr.). Puhar Frančišek iz Ljubljane. Rihar Janez iz Logatca. Ržen Vincencij iz Ljubljane. Slapničar Henrik iz Sela. Svetlič Vinko iz Ljubljane. Šinuc Rudolf iz Ljubljane. Trček Alojzij iz Sela. Večaj Alojzij iz Ljubljane. Zaletel Janez iz Ljubljane. II jelene Rudolf iz Ljubljane. g°nač Ludvik iz Begunj, onač Vincencij iz Ljubljane. AUdan Janez iz Ljubljane. tarn.® Avguštin iz Ljubljane. p°rijančič Frančišek iz Žuženherka. , regorka Karol iz Ljubljane. aijnian Anton iz Ljubljane. , ri|dan Janez iz Ljubljane. "nčar Frančišek iz Zagreba, acoratti Frančišek iz Ljubljane. p6terlin Matevž s Poljan. °vhe Jožef iz Ljubljane. oddelek. Prijatelj Janez iz Ljubljane. Remžgar Ernest iz Most. Sedej Teodor iz Ljubljane. Simončič Janez iz Ljubljane. Skala Matevž iz Ljubnega. Slabinja Frančišek iz Ljubljane. Stele Jurij iz Ljubljane. Šircelj Karol iz Ljubljane. Šiška Janez iz Ljubljane. Švajger Janez iz Dravelj. Vahtar Karol iz Ljubljane. Volk Karol iz Loža. Zupančič Valentin iz Most. IV. Obrtno pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take i|n' kodelčiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šo;°' ki je v zvezi z državno višjo realko, ki se pa morajo vender toliko 'z' obrazili, da morejo v imenovano nadaljevalno šolo prestopiti ali Pa ‘Jjj podstavi znanja, ki so si ga v pripravljalni šoli pridobili, po prestam1 učnih letih se obrtnega učenja oprostiti. Šolsko leto se je pričelo d né 23. kimovca 1894. leta, končalo pa se je dné 7. malega srpana 1895. leta. Zaradi potresa je poučevanje pre' stalo od dné 9. mal. travna do dné 17. rožnika. Poučevalo se je v dve*1 oddelkih po 5 tedenskih ur in sicer v torkih in petkih od ‘/28. do '/s9- ure zvečer in v nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. Raz ven teh ur so se rokodelčiči obeh oddelkov skupaj poučevali \ verstvu ob nedeljah popoldne po župnijskih skupinah pri vsaki mestu1 župniji, na tej šoli rokodelčiči stanujoči v župniji Marijinega oznanenja- Poučevalo se je v ljudsko-Šolskih predmetih s posebnim ozirom 110 obrtni stan. B. Učiteljsko osobje. Andrej Žumer, voditelj šole. 1‘. Kalezij Vodušek je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Jožef Travnar je poučeval vse predmete v I. oddelku po 5 teden-skih ur. Jakob Furlan je poučeval vse predmete v II. oddelku po 5 tedenskih ur. C. Učne knjige. I. oddelek. Učni jezik: A. Praprotnikov slovenski abecednik. M. Gerber 20 k r-Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole, c. kr. šolsko-knjižna Zaloga, 35 kr. Nemški jezik: 8> lo vensko-nemška začetnica za občne ljudske šole, Ivan Miklošič, 1889, c kr. šolsko-knjižna zaloga, 20 kr. Računstvo: Tretja računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr- šolsko-knjižna zaloga, 13 kr. (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: Četrto berilo. P. Končnik, c. kr. šolsko-knjižna Zaloga. 60 kr. Nemški jezik: Lehr- und Lesebuch für Schüler der gewerblichen Vorbereitungs- und Fortbildungsschulen, 1884, Karl Graeser, 54 kr. Računstvo: Četrta računica, dr. Fr. vitez Močnik, 1891, c. kr- šolsko-knjižna zaloga, 16 kr. (za učitelja). Č. Statistični pregled učencev. Med letom jih je Šolo jih je obiskovalo Starost rod-j nosti je GO -Q 7^ > O". i > cti cc lil !•" ! «5 u :'i'S Opomnja n. 6 14 - 2 I 7 10 3 13 24 3| 7| 3 - 1 4 2 2 3 1 1 2 1 3 1 1 2 I 3 5 3 4i 4 17] 3! 4: 2 5 7 2 1,—: 6 ti 1 -I— I 19 I 3,- ■ — 1 5- 1 1 84 12 47 131 5l I —21 2j 3 1 2j— I 5! 1 1 -hi1 i 131 49 D. Začetek šolskega leta 1895/96. Kdaj se šolsko leto 1895/96. prične, naznani se pravočasno v žup-"'Jskih cerkvah, po časopisih in na naznanilih deski v šoli. V Ljubljani, d né 13. malega srpana 1895. Vodstvo. E. Imenik učencev.*) I. oddelek:. Ahačič Janez iz Velesela. Ahlin Janez iz Jerove Vasi. Anžič Silvester iz Stepanje Vasi. Arhar Alojzij iz Trboj. Arhar Frančišek iz Vižnmrij. Avbelj Valentin iz Zgor. Kosez. (Babnik Janez z Malega Vrha. Babšek Janez iz Stepanje Vasi. (Bajec Janez iz Vipave. Benedičič Frančišek iz Železnikov. Bertoncelj Andrej iz Šmartnega pri Litiji. Bolte Jožef iz Šmartnega oh Savi. Ceglar Frančišek iz Most. Česen Albin iz Tacna. Čežar Jožef iz Mošenj. (Črne Janez iz Sostrega. Čufar Andrej z Jesenic. Boga n Jožef iz Trnovega. Dolenec Jožef iz Kamnika. Dolničar Frančišek iz Stepanje Vasi. Drčar Valentin iz Škocijana. Erjavec Jakob iz Hrenovic. Finžgar Janez iz Zabreznice. Krilec Janez z Breznice. Grum Janez iz Bizovika. Grum Janez iz Šmarija Guhanec Frančišek iz Vodic. Homec Janez s Trate. Jakopič Alojzij iz Trbovelj. Jakoš Lukež iz Kresnic. Janša Alojzij iz Mošenj. Janša Karol z Brezja. Jenko Anton z Ježice. Jereb Mihael z Rup. Jerinec Frančišek iz Kosez. (Jerinec Jarnej iz Vodic. Jerovšek Frančišek iz Št. Jakoba ob Savi. Kajdiž Anton z Breznice. Kalan Jožef z Breznice. Kaltenegger Matija iz Most. Kastelic Janez iz Šmarija. Kavčič Martin iz Preserja. Klemenčič Anton iz Mokronoga. Korbič Lovro iz Smlednika. Košak Frančišek iz Šiške. Kovač Andrej iz Mengša. Kovač Janez iz Most. (Kovač Janez iz Iške Loke. Kovič Frančišek iz Šiške. Križnar Pavel iz Poljan. Krničar Frančišek iz Gorenj. Gori j. Krušnik Janez iz Škocijana. Lampe Frančišek iz Št. Lenarta. Lampič Frančišek iz Bizovika. Lampič Janez iz Št. Vida. Lenče Frančišek iz Stepanje Vasi. Lončar Frančišek iz Vodic. Lukman Frančišek s Krtine. Mandel Frančišek iz Šmartnega. Mazi Jožef iz Notr. Gorice. Moškerc Jožef iz Stepanje Vasi. (Mrzel Jožef s Sv. Križa. (Mulej Alojzij iz Begunj. Nučič Frančišek iz Smarjete. Odar Frančišek z Boh. Bistrice. Orešek Lovro iz Velesala. (Osterman Anton iz Mokronoga. Pavčnik Janez iz Dola. Pezdir Aleksander iz Ljubljane. Pirc Jakob z Rudnika. Pogačar Martin iz Št. Jakoba ob Savi. Prek Frančišek iz Črne Vasi. Pristavec Frančišek iz Mošenj. Pristav Janez z Breznice. Privoršek Blaž iz Dola pri Hrastniku. (Radej Slavko iz Ogulina. Semič Janez iz Vipave. Sevšek Frančišek iz Doba. Smolej Anton z Breznice. Somrak Ignacij iz Škofje Loke. (Stančič Frančišek iz Vrem. (Stoječ Janez iz Moravč. Škafar Frančišek iz Ljubljane. Štembov Frančišek iz Tomačevega. Šušteršič Janez iz Smlednika. Tičar Jožef iz Mengša. Torkar Janez z Bleda. Trpinec Vincencij z Mlin. (Trtnik Anton iz Št. Lenarta. Usenik Edvard iz Lašič. Vidic Janez iz Zagorice. Založnik Jakob iz Ljubljane. Zorman Anton iz Most. Zupan Valentin z Breznice. Židan Peter iz Stepanje Vasi. Žnidaršič Jožef iz Iške Loke. II. oddelek. Anžič Silvester iz Stepanje Vasi. (Berčič Valentin iz Ljubljane. Bergant Anton iz Medna. (Beseničar Jožef z Dobrave. Bizjak Andrej iz Postojine. Brgant Oskar iz Ljubljane. Capuder Janez iz Vošic. Carli Frančišek iz Ljubljane. (Cassermann Matevž z Vrhnike. Cirk Frančišek iz Ljubljane. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil spričevalo in se je rokodelskega pouka oprostil. ^anipa Janez iz Ribnice. Crne Janez iz Dvora. (Dacar Janez iz Ljubljane. D°gan Jožef iz Trnovega. Dogan Miha iz Mozirja. Dolžan Frančišek z Gline. Dfrnota Janez iz Loke. Drufovka Rudolf iz Gorice. Fabiani Jakob iz Mokronoga. (Grošelj Janez iz Železnikov. Guštin Miha z Vrhnike. (Guzelj Blaž iz Hotavelj. Hitejc Frančišek z Iga. Hlebš Anton iz Ljubljane. Hlebš Robert iz Ljubljane. Gglič Jožef z Brda. 'Jakopič Janez iz Ljubljane. “ama Frančišek iz Št. Vida. Jankar Tomaž iz Ljubljane. Juvan Jožef iz Most. (Klemenčič Anton iz Mokronoga. Kranjec Janez iz Most. Kravos Janez iz Ajdovščine. (Laharnar Peter iz Podmelca. Leben Karol iz Ljubljane. (Loibl Avgust iz Ljubljane. Mandič Avgust iz Ljubljane. Mlakar Karol iz Trsta. (Novak Frančišek iz Šiške. (Ogrin Frančišek z Vrhnike. Ojsteršek Karol iz Št. Lenarta. Omejec Frančišek iz Žapuž. Papež Frančišek iz Gačena. (Pavšek Maks iz Ljubljane. Peterca Anton iz Ljubljane. Petrič Frančišek z Vrholj. Podbevšek Janez iz Doba. Pogačar Anton iz Ljubljane. (Praprotnik Alojzij iz Ljubljane. Prijatelj Frančišek iz Mokronoga Putrich Anton iz Nove Vasi. Radej Slavko iz Zagreba. (Remžgar Janez iz Most. Sajovic Valentin z Ježice. Schulz Rudolf iz Ljubljane. (Schwarz Arnold z Dunaja. Seifert Viktor iz Šmartnega. Slamnik Janez iz Maribora. Sluga Jožef iz Ljubljane. Srčnik Janez iz Vodmata. Stari Engelbert iz Krškega. Stele Blaž iz Ljubljane. Strle Frančišek iz Ljubljane. Svoljšak Frančišek iz Beljaka. Svoljšak Jožef iz Loke. Šetina Anton iz Šiške. Šetina Lovro iz Šiške. Škrl Frančišek iz Ljubljane. Šolar Kristijan iz Tržiča. Šušteršič Frančišek iz Smlednika. Tavčar Anton iz Loke Tomc Janez iz Ljubljane. (Tomec Friderik iz Ljubljane. (Traven Gašper iz Kamnika. Triller Janez iz Loke. Truppe Ferdinand iz Fiirnitz-a. (Vidmar Teodor iz Lokev. Vode Pavel iz Ljubljane. Vrtačnik Pavel iz Ljubljane. (Winter Maks iz Ljubljane. (Zor Janez iz Šiške. (Zrimšek Janez iz Trsta. (Žigon Jožef iz Ajdovščine. Žnidaršič Vincencij iz Ljubljane. ----- ■ W-4 x SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS D 467/1894/95 9011819 COB . ■ 'X- ' ; ... '■ ' '