------   282    -----
Jezikoslovne drobtinice.
Kaj je pravo pisanje: S veto vid ali Svetovit?
Nekteri češki in ruski pisatelji, tudi naš učeni rojak, prof. Terdina, so začeli pisati Sveto vid namesto Svetovit, kar pa je krivo. V vseh izvirnikih se bere: Svan-tevit, S vato vit, Sventevit: nikjer nisem našel S veto vi d, Svarite vi d itd.
V životopisu sv. Benona nahajamo celo razlago besede vit, kjer stoji: rEst autem S wan the in sclavica linqua idem quod sanctum, wit vero Iumen interpretatuiv* V san-skritu po VVilsonu pomenjuje vito tudi svetlo „light, lustre", in v staroperžiščini izrazuje vitha pomen ,,boff.tf Ze učeni A. W. Schlegel je dokazal, da besede govoriti in svetiti so iz jednega debla, tako tudi še v slovenščini nahajamo vi tat i „arTari, salutare" ,   vitija „orator.u
Imamo tedaj točne dokaze, da vit pomenjuje govoriti in svetiti. Iz pomena svetlo pa so pomeni: Bog, primeri: sansk. bhaga, ime juternega solnca, slov.: bog, latinski: deus, sansk. deva iz korenike d i v, glanzen itd., tedaj je utegnilo vit nekdaj tudi pomeniti v jeziku starih Slovanov bog; zato se nahajete imeni: Svetovit in Svetboh*) pri starih letopiscih.
Svetovit toraj pomeni svetega ali pa svetlega boga, Jarovit — jarega boga, Sam o vi t — samega = mirnega boga, Ludevit — ludnega boga, Kare vi t — ka-rajočega boga, Rad o vi t — radostnega — Da le vir — daljnega —  Hostivit — gostiboga itd.
Vit toraj se ima razločevati od vid, tudi od ad-jektivnega suffiksa vit, na pr. gromovit, silovit itd.
Davorin Terstenjak.
*") V vedski mitologii se sveti bog (Vasudeva) veli bog iuei.
Pis.