PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 210 (7404) TRST, sreda, 10. septembra 1969 IZREDNA ZAOSTRITEV POLOŽAJA NA BLIŽNJEM VZHODU Močni izraelski oddelki so včeraj napadli egiptovsko ozemlje onstran prekopa V Izraelu pravijo, da je to naj večja vojaška operacija po šestdnevni vojni leta 1967 - «Svarilna akcija» poudarjajo v Jeruzalemu - Govor Golde Meir - Odmevi na nov izraelski napad TEL AVIV, 9. — Položaj na Bližnjem vzhodu se je izredno za-f*tr|l- V preteklih dneh se je zaključil v Kairu mali arabski vrh, ta-*J nato pa je prišla vest, da so ZDA začele dobavljati Izraelu 50 nad-v»čnih letal «phantom». Včeraj pa se je začela v Rabatu pripravljal-*** konferenca za islamski vrh. Hkrati pa so prišle vesti o številnih •'•ntatih ljudske fronte za osvoboditev Palestine na razna izraelska Ptedstavništva v nekaterih evropskih mestih. Predstavnik izraelske vojske je ?*nes izjavil časnikarjem, da so 'traelske oklepne edinice, ki so jih Pripeljali čez Sueški zaliv s poseb-n™i ladjami pod zaščito in podpo-r° letalstva, za deset ur napadle ®9iptovske položaje na £0 km dol-9' fronti. Ta velika akcija, ki je po 0c«ni izraelskih vojaških krogov Pajvečja vojaška operacija po šest-“Pevni vojni leta 1967, se je začela °*!r°g polnoči in se je zaključila °Poldne, ko so se, po izjavah Predovnikov izraelske vojske, vse edikte z vsem materialom in s samo Om vojakom ranjenim ponovno vr-“k na Sinaj. kfaelski predstavnik je dejal, da ?? izvršili napad med krajima Le dafaver in Ras Žafrana, 40 o-^Nttna 90 km južno od mesta Sue-O Tankovski oddelki in kopne u-Ojne enote, je izjavil izraelski vo-iaski predstavnik, so prodrli skozi “Siptovske položaje na široki fron-Uničile so nekatere radarske P?staje in med akcijo ubile in ra-- 6 več sovražnikov. Vse voja- ške enote s tanki, raznimi vozili vsem materialom so se po u-akciji vrnile na izhodiščne P^ožaje. Med napadom, je pouda-’ je egiptovska protiletalska t-Dramba sestrelila eno izraelsko letalo. Po vesteh iz Tel Aviva so izra-"Pke sile obšle močne egiptovske .PPfambne enote ob prekopu in so p. nenadoma napadle. Danes zju-se je v Izraelu celo razširila yast o »izraelski invaziji* na za-Ppdni obali Sueškega zaliva. V res-pa, so izjavili v Jeruzalemu, " bila to samo izraelska »svaril-akcija* v zvezi z «neprekinje-lJ111 egiptovskimi napadi*. V istih p^ogih so izjavili, da so se baje Egipčani pripravljali na močan na pt čez Sueški zaliv na izrael-1(6 položaje na Sinaju. brzda. Po mišljenju tukajšnjih krogov, ki dobro poznajo stanje v E-giptu, najnovejši napad Izraela ne bo vplival na spremembo politike ZAR in ne bo zmanjšal odločnosti arabskega sveta ter okrnil borno za zagotovitev pravic arabskega ljudstva. S svojo najnovejšo vojaško operacijo, poudarjajo v Beogradu, je Izrael pokopal zadnje i-luzije o možnosti mirne in pravične rešitve vprašanja Bližnjega vzhoda. mi atentati na razne izraelske ura- ni napravil večje škode. Menijo, da de v Belgiji, Nizozemski in Zahod- je to dejanje v zvezi z včerajšnjim ni Nemčiji, je predstavnik Ljud- napadom na izraelsko ambasado v ske fronte za osvoboditev Palesti- Bonnu. ne izjavil v Bejrutu, da so te ak- Iz Arnama poročajo, da bo kralj raje izvnšfifli dečki in da je ljudska fronta mobilizirala vse razpoložljive sile za borbo proti Izraelcem. Danes pa so v Frankfurtu neznanci poskusili zažgati egiptovski informacijski turistični urad. V zgocllnijdh jutranjih urah, ko je bil urad še zaprt, so poMJa vrata z bencinom in jih zažgali. Policijska Iz Washingtoma poročajo, da Je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva danes izjavil, da ZDA obsojajo vse kršitve sporazuma o ustavitvi ognja na Bližnjem vzhodu z ene in druge strani, kakor tudi akcije komandosov. Poleg tega je izjavil, da ZDA ni znano, da bi Izraelci pri današnjem napadu uporabljali ameriške nadzvočne lovce «phantom». Na vprašanje, kaj meni o izraelskih trditvah, da je bilo njihovo letalo sestreljeno z raketo zemlja-zrak «hawks», je glasnik zunanjega ministrstva dejal, da nima o tem nobenih vesti. Kot je znano, so ZDA prodajale protiletalske rakete «hawks» Izraelu in Saudovl Arabiji. , V izraelskih vojaških krogih so ^nes zvečer poudarili, da je na-popolnoma presenetil Egipca-ki si niso pričakovali tako [Učnega sunka izraelskih sil na ■fl, strani Sueškega zaliva. V Tel jivu so zvečer pojasnili, da so pfaelski vojaki med akcijo, ki je Rajala deset ur, popolnoma nadzo Izvali »egiptovsko ozemlje na 50 ^ dolgi fronti in .. tem dokazali, l4 egiptovska vojska ni v stanju Janiti obalnega področja svojega ?etnlja». Zvečer so tudi sporoči ;a y —uja*. Z, večer so tudi sporoci-■ da so izraelski vojaki med na-™dom poškodovali neko protiletal- sko raketno bazo. Neki drugi iz- aelski predstavnik pa je v Tel ?Vlyu izjavil, da so imeli Egip-med napadom okrog sto mrt- i Y Kairu so danes popoldne ob-"pili vojaško poročilo o izrael-cjKert' napadu. V njeni je rečeno, .so nekateri izraelski čolni, po-jfh ko so izraelska letala napad- heki obalni otok in vzpetino na •*a°dni obali Sueškega zaliva, sku-3 izkrcati vojake, da bi napadli ™Ptovsko obalno stražo, kraelska akcija, pravi poročilo, je začela ob 10. uri dopoldne, močni podpori letalstva. »E- Ulllnl, „ ___i. _ 1 » A.' 1 »»4.» 1 ®Ptovske enote in protiletalska o- .j^mba so takoj odgovorile. Sela 6 -a so bila fri izraelska letali iki so strmoglavila v Sueški za . ' Dva izraelska čolna sta bila jii^Pljena in Izraelci so utrpeli ve- lik, ve človeške in materialne izgube.* “Poročilo jjU—i-uu zaključuje: »Egiptovske ue So prisilile Izraelce na umik, !?edtem ko so izraelski helikopter-Jskali pilote sestreljenih letal.* si?ekaj ura po napadu je pred-i^oica izraelske vlade, Golda Meir ter v Jeruzalemu govor, v ka-SLem je dejala, da je bila izrael-Jr? akcija izvršena v opomin A . “oem, da ni mogoče nekaznova D- aapadati Izraela. »Večkrat smo j odarili, je dejala predsednica vla ^da je Izrael ob pomanjkanju go Vn<: pogodbe pripravljen stro-j spoštovati prekinitev ognja. To-^ edini pogoj je vzajemnost, ki nj Paorajo vsi spoštovati, Egipt in ^®govi sosedje. Če bodo Egipt in jeaMce države, ki z nami mejijo, l Poudarila Meir, spoštovali mir, tj*’0 našli pri nas popolno razO* (UiVanje. Predsednica vlade je na Poudarila, da so Izraelci s l,,-1. napadom hoteli prizadeti po-egiptovske vojske iz katerih Rajajo komandosi, ki postavljajo j-i in napadajo izraelske polovi Zaključila je s trditvijo, da st^Kipčani samo v avgustu pet-vj^at kršili sporazum o prekinit-je °Knja. Iz Beograda poročajo, da jj. namen najnovejših vojnih opera »ju rae'a Pr°id Egipta- P° misije tukajšnjih krogov, povzročiti 5jj?anje spremembe v ZAR in pri-“ Naserja in egiptovsko vlado s^.i^Puščanje. Izrael je prepričati, »Trio v Beogradu, da ima Naser 5?iVeč vpliva tudi na palestinski v°bodilno gibanje in Urad Ljudske fronte za osvoboditev Palestine v Amanu je danes sporočal, da so ostrostrelci ljudske fronte med napadi, ki so jih izvršili komandosi 6. in 7. septembra na okupiranem ozemlju, ubili šest izraelskih vojakov in civfld-stov. Poleg tega je Ljudska fronta za osvoboditev Palestine danes objavila načrte mo splošni ofenzivi proti hebrejskim interesom v vsem svetu*. Fronta je opozorila vse tujce, naj se izogibajo izraelskih ladij in letal. Fronta pravi, da ne bo odgovarjala za življenje Husein jutri odpotoval v Libanon, kjer bo poskusil uskladiti politično in vojaško dejavnost arabskih držav proti Izraelu. Kralj Husein se bo ustavil v Bejrutu tri dni. Sprejel ga bo libanonski predsednik Charles Helou, kateremu bo poročal o razgovorih, ki jih je imel s kraljem Saudove Arabije Feisa- patrulja, ki je šla mimo, je videla lom, s predsednikom Naserjem in ogenj in ga takoj pogasila. Požar I z drugimi državnimi glavarji ma- lega arabskega vrha v Kairu. Na pripravljalni konferenci za islamski vrh v Rabatu so danes sprejeli predlog maroškega kralja Hasana II., naj bd bila konferenca v Maroiku. Egiptovski veleposlanik v Londonu se je danes sestal na britanskem zunanjem ministrstvu z državnim tajnikom Robertsom in nekaterimi drugimi visokimi funkcionarji, s katerimi je razpravljal o položaju na Bližnjem vzhodu po novi izraelski ofenzivi. Po sestanku veleposlanik ni hotel ničesar povedati o podrobnosti razgovora. VČERAJ OB 7.30 V HANOJU Zadnje slovo Vietnama od voditelja Hošiminha Milijon ljudi pospremil priljubljenega voditelja na zadnji poti Tajnik vietnamske partije dela Le Dzuan prebral Hošiminhovo oporoko HANOJ 9. — Več kot milijon ljudi je v prvih jutranjih urah pospremilo po hanojskih ulicah in vrtovih pogrebni sprevod umrlega vietnamskega predsednika, velikega revolucionarja Hoiiminha. Pogrebna svečanost se je ob 7.30 pričela na glavnem trgu v mestu, Trgu Ba Dinh, s katerega je «Bac Ho» (stric Ho), proglasil neodvisnost Vietnama. Množica je počastila z enominutnim molkom pokojnega voditelja, na kar so zagrmele topniške salve, na nebu pa so zapiskali oglušujoči motorji reakcijskih letal. Vsi so nato poslušali vietnamsko državno himno vietnamske osvobodilne fronte. Na tribuni so stali najvidnejši vietnamski voditelji, tajnik partije Le Dzuan, predsednik narodne skupščine Truong Ching, predsed- IIIII............................................................................................................................................................................................................. RAZLIČNA STALIŠČA DELAVCEV IN DELODAJALCEV Vsedržavne sindikalne organizacije odločno podpirajo borbo kovinarjev Značilna izjava združenja industrij cev o dopolnilnih pogodbah - Razbila so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev opekarn RIM, 9. — Tajništva CGIL, CISL in UIL sta danes enotno izrazila popolno podporo sindikalnim konfederacijam kovinarjev ter istočasno tudi polno podporo borbi kovinarjev, gradbenikov ter drugih kategorij, ki se sedaj ukvarjajo z obnovitvijo delovnih pogodb. V uradnem sporočilu je nadalje rečeno, da je Confindustria že takoj ob pričetku pogajanj zavrnila možnost, da bi prišlo do neposrednih pogajanj v podjetjih ali pokrajinah in to njeno stališče je za sindikate in včlanjene delavce nesprejemljivo. Celoten italijanski pogodbeni sistem temelji na vsedržavnih delovnih pogodbah, ki pa jih izpopolnjujejo dopolnilne pogodbe na raznih ravneh glede plač in glede delovnih pogojev. Ta sistem se je dobro obnesel v zadnjih letih in je omogočil, da so se delavci aktivno vključili v proces tehnoloških ter organizacijskih izprememb, ki jih turistov in dmgih tujcev, ki se bo- uvel|'avliai° v podie,iih' do posluževali izraelskih promet- V poročilu se podčrtuje, da je ta nih sredstev. V zvezi z včerajšnji-' pogodbeni sistem omogočil italijan- ski industriji, da je dosegla v zadnjih letih nagel proizvodni napredek in da je to vprašanje v ospredju sindikalnega spora in so se zaradi njega tudi pogajanja razbila. V, zaključku tajništva pozivajo -vse sindikalne organizacije, da z največjimi napori podpro sedanje sindikalne bitke. uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiumiiimiimiuiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii GOVOR V CAMPIDOGLIU Rumor na proslavi obrambe Rima S tem je zaključena enoletna proslava 25. obletnice junaškega odpora proti nacističnim četam RIM, 9. — Rimska občinska u-prava je danes priredila zaključno proslavo obletnice obrambe Rima, ko je Italija izstopila iz za vezništva s Hitlerjevo Nemčijo in so nacistične čete vdrle na polotok. Proslava je trajala vse leto in je bila danes zaključena s svečanostjo na Campidogliu, kjer je govoril predsednik vlade Rumor. Rumor je dejal, da ni brez pomena prisotnost vlade na tej manifestaciji, pa čeprav je ta prisotnost že enostavna dolžnost. Na tak način se želi podčrtati čustva vseh Italijanov ob najbolj tragičnih ter istočasno najbolj herojskih dneh pretekle zgodovine. Gre za trenutek, ko je na to treba opozoriti nas vse, še zlasti pa mladino, ki ni doživela takratnih napetih dogodkov. Drama Rima vsebuje v bistvu vse značilnosti drame celotnega italijanskega ljudstva v takratnih dneh. V teli dneh je iz zmede Italije, ki je bila že izčrpana v treh letih vojne, iz žalosti in ruševin kot po čudežu vzrasla volja po obnovitvi, pogum, ki je pričel z bitko za svojo lastno človeško čast. šlo je za dva slavna dneva polna odločnih napadov, trdnega odpora ter junaških dejanj, ko so se borile oborožene sile, katerim so se pridružili tudi običajni državljani. Rumor je nadaljeval, da je treba braniteljem Rima priznati, da so nakazali vsem Italijanom pot odpora ter da so bili v najbolj tragični uri glas časti ter poguma. Obramba Rima ostaja zato dokument časti in slave. Nihče ne more imeti dvomov o nujnosti stalnega razvijanja svobode, ki temelji na demokratičnih vrednotah in kar vse je temelj naše družbene ter politične ureditve. Prav tako pa je pomembno, da smo občutljivi za zahteve šibkih in za splošni napredek. Ob današnji svečanosti sta poslala rimskemu županu posl. Cleliju Daridi priložnostna telegrama predsednik senata Fanfani in predsednik poslanske zbornice Pertini. Župan je ob tej priložnosti položil venec na vse spomenike odporniškega gibanja v Rimu ter na spomenik neznanemu junaku . V Rimu bodo 28. septembra s posebnim poudarkom proslavili ob-. letnico bitke na otoku Lero, ki je ga lahko trajala od ao is. novembra 1943 in ko je šlo za enega izmed prvih in največjih primerov organiziranega odpora italijanske armade proti nemškemu napadu. Ob toj priložnosti se bodo v Rimu zbrali udeleženci te bitke in njih družinski člani. Tudi Confindustria je danes izdala uradno sporočilo, v katerem se najprej sklicuje na formalne obveznosti, češ da delovna pogodba zapade šele ob koncu leta. Nato pa prehajajo na bistveno plat vprašanja in trde, da so preliminarno zahtevali od sindikalnih organizacij obvezo, da bo vsedržavna kolektivna pogodba obveza za vse, češ da se samo na tak način lahko izračuna stvarni obseg obveznosti. Confindustria je mnenja, da obstajajo zelo težke zahteve gospodarskega značaja v zvezi z obnovitvijo vsedržavne delovne pogodbe in da ne bi mogli predvideti, kakšne pa bi bile resnične obveznosti, v kolikor bi prišlo do »nekontroliranih dopolnilnih pogajanj* in da bi na tak način odpadel bistveni sestavni del delovne pogodbe. Sporna stališča so torej ostro začrtana in za sedaj povsem nepremostljiva, saj sindikati delavcev kot tudi Confindustria vztrajajo na diametralno nasprotnih mnenjih glede bistvenega sestavnega dela delovne pogodbe odnosno celotnega sistema delovnih odnosov, kot se je ustvaril v Italiji. Zato je povsem logično, da bo že v četrtek prišlo do enotne in odločne 24-urne stavke delavcev kovinarskih podjetij, v naslednjih dneh pa se bo stavkovno gibanje nadaljevalo na osnovi navodil, ki jih bodo dale pokrajinske sindikalne organizacije v splošnih okvirih borbe. Sindikalne organizacije so za jutri prvotno napovedale tiskovno konferenco, ki pa bo šele v petek in na kateri bodo podrobneje obrazložili razloge za razbitje pogajanj. Do preložitvi datuma tiskovne konference je prišlo iz »organizacijskih razlogov*. Glede stavke je ostalo odprto vprašanje manjših podjetij, odnosno je njih združenje mnenja, da se jih ta stavka ne tiče, češ da imajo ločeno delovno pogodbo. Seveda bodo zadnjo besedo v tej zvezi imele vsedržavne sindikalne organizacije. S prvo stavko kovinarjev se pričenja «vroča sindikalna jesen*, ki so jo že prej napovedovali in je očitno, da so bile napovedi takoj točne, saj gre za stališče italijanskih delodajalcev, ki nalašč zaostrujejo položaj, pri čemer niso brez zveze tudi politični razlogi ter ozad ja, saj gre istočasno tudi za pritisk na vladno usmeritev. Kovinarjev je v Italiji milijon 260.000 in gre za eno izmed najbolj številnih ter najbolj sindikalno odločnih kategorij, zaradi česar je tudi lahko pre-vidljivo, da se nikakor ne bodo u-kionili in da se bodo odločno borili za svoje pravice. Razbila so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev opekarn in so vse tri sindikalne organizacije proglasile dve 48-urne stavke: prva bo 19. in 20. septem- bra, naslednja pa 26. in 27. sep- tembra. Danes se je v podjetju Pirelli nadaljevala vrsta stavk, ki zajema postopoma razne obrate v zvezi z zahtevami o proizvodni nagradi in sindikalnih pravic. Černik v Bolgariji PRAGA, 9. — Včeraj je predsednik vlade Cemik med svojim uradnim obiskom v Bolgariji izjavil, da vodi češkoslovaško vodstvo odločno politiko konsolidacije v notranjosti in utrjevanja odnosov s socialističnimi državami, pri čemer uživa vedno široko podporo javnosti. Cer-nik je bil v Sofiji na proslavi 25 obletnice ustanovitve bolgarske socialistične republike. ni vlade Pham Van Dong. Zraven predsednika poslanske zbornice je stal predsednik ministrskega sveta SZ Aleksej N. Kosigin, ob Pham Van Dongu pa princ Sihanuk, kam-boški poglavar, ki ga je spremljal voditelj stranke Neo Lao Hak Sat princ Suvanufong. Šele na tretjem mestu pa kitajski predstavnik Li Hsien Nien. Množici je spregovoril tajnik vietnamske partije dela Le Dzuan, ki je orisal lik Hošiminha in prebral oporoko, ki jo je predsednik DR Vietnam napisal 10. maja letos. V oporoki je Hošiminh izrazil svojo zaskrbljenost in trpljenje zaradi neenotnosti in sporov med socialističnimi državami. «žal mi je — je zapisal — da nisem mogel dalj časa služiti svojemu narodu. Prosim vas, ne žalujte za menoj in ne prirejajte svečanih pogrebov, ker bi to bila izguba časa in denarja za ljudstvo.* Vietnamsko ljudstvo bo zmagalo, nadaljuje oporoka, toda težkoče so še velike in mnogo bo še moralo prestati. «Tedaj pa bom stopil med naše ljudi. Obšel bom deželo, se pogovarjal s starci in deco, borci, ženskami in dekleti. Obiskal bom socialistične države in bratske narode in se jim zahvalil za izkazano pomoč.* Zadnje besede oporoke pa je posvetil »vnukom in vnukinjam, mladini in deci. »Prisrčno pozdravljam tovariše, prijatelje, mladino in deco vsega sveta.* Moja zadnja želja je, da bi partija in vse naše ljudstvo ostali tesno povezani v boju za miroljuben, združen, neodvisen, demokratičen in bogat Vietnam in da bodo častno pripomogli k svetovni revoluciji. .............................................................. TITO JE OBISKAL SISAK •■>"■■■.........................m.m....m. ....................................II......HI.....i...ni...iiiiuii.......m..n......... Oglejte si razstavo narodnih noš v Repnu Komunisti morajo biti drugim za zgled Izrazil je zaskrbljenost zaradi nesporazumov, do katerih prihaja med republikami Razstava tržaških okoličanskih narodnih noš v galeriji »Kraške hiše* v Repnu privablja vsak dan veliko število obiskovalcev, ki si z zanimanjem ogledujejo stara narodna oblačila naših non in nono-tov. Med razstavljenimi nošami so nekatere po svoji starosti že zelo redke. Razstava je urejena z okusom in odraža vso resnost prizadevanj marljivih pobudnikov iz vrst zadruge «Naš Kras*. Kdor •l ir s* ni »glad,.' noj n« ».»mudi te lepe priložnosti. Roz«*»va j« odri rt« vsak dan od 17, ure dalje BEOGRAD, 9. — Predsednik republike maršal Tito je danes s soprogo v spremstvu predsednika zveze komunistov Hrvaške dr. Sav-ke Dabčevič-Kučar in predsednika izvršnega sveta Hrvaške Dragotinom Haramijom in z drugimi osebnostmi obiskal Sisak, kjer se je v razgovoru s predstavniki gospodarstva in družbeno - politične organizacije seznanil s problemi Siska in Banje. Tako v razgovorih z zastopniki državno-političnih organizacij in z gospodarstveniki kot v odgovoru na zdravico predsednika občinske skupščine, je predsed nik republike pokazal veliko zanimanje za aktualna vprašanja in skrb za napredek Jugoslavije kot celote. Če bi bolje poznali duše naših ljudi, naših delavcev, proizvajalcev in njihove težave, tedaj bi gotovo sprejemali boljše sklepe, je poudaril Tito v odgovor na zdravico predsednika občinske skupščine Siska in dodal, da morajo komunisti povsod izpolnjevati to, kar ljudstvo želi in biti drugim za primer. Tito je izrazil zaskrbljenost zaradi nesporazumov, do katerih prihaja med republikami. Dejal je, da je njemu pri srcu celotna jugoslovanska socialistična skupnost, v razvoju take republike in da si želi močno socialistično Jugoslavijo. Med narodnoosvobodilno borbo, je poudaril Tito, se ni gledalo, kakšne narodnosti je kdo, medtem ko se danes včasih na to gleda. Čeprav nihče nikogar ne ogroža, vsi želimo, da se razvijamo, je poudaril Tito, toda toliko kolikor nam materialne možnosti dovoljujejo. Ne smemo biti nestrpni, ne more se v dvajsetih letih napraviti raj v deželi, čeprav je ona raj po svojih naravnih lepotah in bogastvu, vse kar nam ona nudi moramo izkoristiti za dobrobit naših ljudi. V odgovoru na besede predstavnikov gospodarstva in deželno - politične skupnosti, ki so ga seznanili s problemi Siska in Banje je Tito dejal, da je potrebno popraviti nekatere stvari v državno - političnem in gospodarskem sistemu, kajti posledice slabosti v sistemu in subjektivnih napak neposredno občutijo delovni kolektivi, kar se negativno odraža tudi na politič- nem področju. Javljajo se antagonizmi med republikami, med komunami in posameznimi področji. Najaktualnejša naloga je trenutno, po mišljenju Tita, odstranitev nelikvidnosti v gospodarstvu, katere korenine je treba iskati predvsem v nepokritih velikih in dolgoročnih investicijah. Po mišljenju predsednika republike je nujno potrebno energično preprečiti vsaka velika vlaganja brez osebnega kritja. Predsednik republike se je odločno izrekel za nagrajevanje vsakega po učinku dela, za ustrezno nagraditev strokovnjakov, kajti brez dobrih strokovnjakov ni napredka. V zvezi z osamljenimi glasovi, da bi bilo potrebno razvrednotiti dinar, je dejal, da za to ni nobenega razloga. Zaradi razvrednotenja franka nimamo potrebe zmanjšati vrednost dinarja, ki se je uveljavil kot trdna valuta tudi v inozemstvu, je dejal Tito in pripomnil, da bi se vprašanje menjanja tečaja dinarja postavilo samo v primeru, če bi do valutnih sprememb prišlo tudi v drugih državah in če bi te spremembe vplivale na jugoslovanski izvoz. Dinar moramo varovati, a najboljše bomo to storili, če se ne bomo spuščali v in vesticije brez kritja, je poudaril Tito. Na kraju svojega govora, je predsednik republike posebno poudaril večio aktivnost Zveze komunistov in stalno delo za dvig ideološkega nivoja članstva zveze. Jugoslavija počastila spomin Hošiminha BEOGRAD, 9. — V znak sožalja narodov Jugoslavije z ljudstvom Vietnama ob smrti predsednika demokratične republike Vietnama Hošiminha je zvezni izvršni svet odločil, da se jutri, na dan pogreba Hošiminha, na vseh javnih stavbah razobesijo državne zastave na pol droga in da se ob 10. uri z enominutno prekinitvijo dela izkaže čast velikemu revolucionarju. BEOGRAD, 9. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel danes holandskega ministra za pomoč državam v razvoju Udinga, s katerim se je raz-govarjal o vprašanjih odnosov razvitih in nerazvitih držav in o aktivnosti Jugoslavije in Holandije pred zasedanjem Združenih narodov, na katerem bodo na dnevnem redu tudi vprašanja drugega desetletja razvoja. V San Marinu je levica napredovala Popoldne Kosigin obiskal Hai Phong HANOJ, 9. — Po pogrebnih svečanostih za predsednikom Hošimin-hom je Kosigin odpotoval v pristaniško mesto Hai Phong, kjer je spregovoril zbrani množici in izrekel vso sovjetsko podporo vietnamskemu ljudstvu v njegovi borbi proti ameriškemu imperializmu. Omenil je pri tem velik delež pomoči, ki jo Vietnamcem nudi Sovjetska zveza. Proti večeru se je Kosigin vrnil v Hanoj. SAN MARINO, 9. — V tej mali republiki so se zaključile volitve v «Consigio grande e generale*, ki je dejansko parlament te republike Ni prišlo do bistvenih premikov, če seveda ne upoštevamo dejstva, da je KD izgubila dve mesiti in 3 odst. glasov, kd so šli socialistom dveh struj in končno, da je docela propadla pro - kitajska ..marksi-stična* stranka, kd se je predstavila prvič in prejela 161 glasov. Volilni izidi so naslednji: KP 2.952 glasov 22,76 odst. 14 sedežev (19S4 leta 24,11 odst. in 14 sedežev), PSS 1.543 - 11,9 — 7 (10,69 — 6), PS DS 2.327 - 17,94 — 11 (16,17 — 10), KD 5.710 — 44,03 — 27 (46,85 —■ 29), MLS (lokalna izdaja liberalcev) 273 — 2,10 — 1 (2,21 — 1). Položaj v Libiji TRIPOLIS, 9. — Libijska tiskovna agencija poroča, da je predsednik nove vlade El Maghrabi danes izjavil, da sodelovanje med arabskimi državami v pogledu palestinskega vprašanja nima meja. Poleg tega je izjavil, da vlada pripravlja poročilo o njeni zunanji in notranji politiki, ki jo bo izvajala pod nadzorstvom revolucionarnega sveta. Danes je prispel z letalom iz Rima v Tunis novi zunanji minister Arabske republike Libije Buesir, Id se vrača v domovino po dolgih letih izgnanstva. PO OSVOBODITVI PETNAJSTIH POLITIČNIH PRIPORNIKOV V krogih brazilske vojaške hunte vladata zmedenost in negotovost Zaostritev politične krize po bolezni predsednika republike 'm po dogodkih v zvezi z ugrabitvijo ameriškega veleposlanika - Tiskovna konferenca v Mehiki RIO DE JANEIRO, 9. — Vojaški režaim, ki tlači in zatira brazilski narod, je v zadnjih dneh doživel hude udarce, ki so omajali njegov že itak stoto ugled pri veliki večjimi prebivalstva in po zadnjih dogodkih tudi v vojaških krogih. Najtežji udarec brazilskim mili-tanis/tdičmim krogom so prizadeli brez divama pogumni možje in mladeniča, ki so pred nekaj dnevi ugrabili ameriškega veleposlanika Bur-keja Elbrioka ter v zameno za njegovo izpustitev zahtevali osvoboditev 15 brazilskih političnih ujetnikov. Se pred poročanjem o zadnjih dogodkih v tej zvezi naj omenimo, da se je brazilska politična kriza zaostrila v trenutku, ko je sedanji predsednik general Aituro Costa e Salva zbolel in so ga v njegovih predsedniških funkcijah zamenjali trije drugi generali. Zelo verjetno se bivši predsednik ne bo več vrnil na predsedniško mesto, ker je zaradi svojega zdravstvenega stanja praktično nesposoben, da bi oprav ljal državne posle. Ugrabitev ameriškega veleposlanika je v teh pogojih zadala ponoven udarec vojaški hunti, ki vlada v Braziliji. Kljub hudemu nasproto vanju številnih vojaških krogov (baje je prišlo celo do pravcatih vojaških pučev), je bila hunta prisiljena, da sprejme ultiimatum domačih upornikov in izpusti na svobodo, čeprav proti svoji volji, 15 patetičnih pripornikov, ki pripadajo vsem brazilskim političnim o-pozioijsfcini strujam od zmerne do skrajne levice. Bri tem je bil seveda odločilnega pomena pritisk iz Waishingitona, ki je vedno bolj zaskrbljen glede varnosti svojih diplomatov v deželah Južne Amerike. Takoj po prisilni osvoboditvi 15 političnih zapornikov, ki so sedaj na varnem v mehiški prestolnici je brazilski vojaški režim pobesnel. Režim je objavil dva odloka, od katerih eden pooblašča vlado, da izžene iz dežele vse nezaželene osebe, drugi pa prepoveduje 15 za pomakam vrnitev v domovino. Da bi dokazala svojo spretnost in budnost, pa je politična policija izjavila, da je za petami ugrabiteljem ameriškega veleposlanika. V ta namen je celo posredovala tisku in javnosti «ddentikite» devetih oseb, ki so baje sodelovale pri ugrabitvi. Do sedaj še ni dospela nobena vest po kateri bi policijski organi izsledili kakega osumljenca. Prav tako je policija Izjavila, da Je že ugotovila, kje so ugrabitelji skrivali ameriškega veleposlanika. Glasnik brazilske vojske polkovnik Pinto je izjavil, da so oblasti aretirale devet oseb (in ne kakih 46, kot so poročah tuji časopisi). Med aretiranimi je tudi 20-letna Elena Bocaiiuva Khair, ki pripada neki plemiški družini. Oblasti trdijo, da je dekle najelo pred tremi meseci hišo, kjer so potem skrivali ameriškega diplomata. Elena je hči bivšega poslanca Luisa Femanda Bo-caiuve, ki je bil viden član laburistične stranke za časa vladavine bivšega predsednika Goularta. Pred časom so brazilske vojaške oblasti vzete bivšemu poslancu politične in državljanske pravice. Pravijo celo, da so ga aretirali skupaj z njegovo drugo ženo. Zelo zanimivo je, da so vojaške oblasti izjavile, dla so vedele, kje so zarotniki skrivali ameriškega veleposlanika, že prejšnja petek. Baje ga niso skušali osvoboditi, ker so se bali za njegovo življenje. Kazno je, da vse te izjave predstavnikov hunte skušajo prepričati domače in tuje javno mnenje, da je brazilski režim trden, da kontrolira stanje v deželi, da je seznanjen z vsemi dogajanji. Ni pa težko uganiti, da se za vsem tem govoričenjem skriva le onemoglost razjarjenih diktatorjev, ki se znašajo nad političnimi nasprotniki, ki niso imeli nobene zveze z resničnimi ugrabitelji. Danes je bila v mehiški prestolnici tiskovna konferenca, ki so jo priredili osvobojeni ujetniki. Kot. smo že poudarili, gre za ljudi najrazličnejših pomitščndih smeri, ki pa so vsi na tiskovni konferenci jasno in nedvoumno izpričali svojo privrženost borbi proti imperializmu in proti vojaški kbki, ki je spravite njihovo domovino v obupen položaj. Na tiskovni konferenci so spregovorili vsi bivši zaporniki. Prvi je nastopal 71-letnd komunist Gregorič Bezerra, ki je opisal zverinske metode brazilskih policijskih organov pri zasliševanjih. Bezerra je bil obsojen na 18 let zapora. Za njim je govorila Marte Augu-sta Camneiro Riibedro, ki je bila predsednica študentske organizacije na pravni fakulteti v Riu. Dekle, ki je staro komaj 20 let, so oblasti aretirale v maju letos. Med drugimi je govoril tudi bivši odgovorni u-rednik časopisa aUltiima hora». Iz razgovora s časnikarji se je zvedelo, da so policisti pretepli nekatere zapornike preden so jih odpeljali dio letala, ki jih je potem prepeljalo v Mehiko. Za smer poleta so zvedeli šele, ko so bali že vsi na letalu. Medtem sporočajo, da vojaška hunta pripravlja nekakšne voddtve novega predsednika države, ki bi vršil državniške posle do prihodnjih volitev. Včeraj se je začela preiskav a o protiraka^tem serumu RIM, 9. — V glavnem državnem institutu so se začela danes zjutraj raziskavanja o protirakastem serumu, ki ga je pripravil dr. Bonifacio. Zdravniki želijo predvsem ugotoviti, če je serum, ki ga je pripravil znani živinozdravnik res učinkovit na rakaste tvorbe, predvsem pa, če škoduje človeškemu življenju, če bodo pri tem ugotovili, da je serum učinkovit in da ne povzroča nobene komplikacije na človeškem telesu, ga bodo začeli uporabljati takoj v nekaterih glavnih državnih bolnišnicah. Naj omenimo pa, kakor je to sporočilo ministrstvo za zdravstvo, da bo čas raziskave precej dolg. V Belfastu, v glavnem mestu severne Irske, so se tudi včeraj nadaljevali neredi in spopada med katoličani in protestanti. Po glavnih mestnih ulicah so še vedno barikade, a hoja po mestu je posebno zvečer zelo tvegana. Premier Chichester - Clark je danes izjavil, da bodo angleške vo- jaške sile ustvarile i Belfastu pravi «zid» med protestanti in katoličani ter tako zajamčile mir in mrmalno življenje obeh skupnosti. S tem ukrepom bodo morali odstraniti vse barikade^ ki so sedaj na glavnih ulicah. Poleg tega je Clark povedal, da bodo z uvedbo tega »zidu* preprečili razne radijske nedovoljene oddaje, ki jih povzročajo protestantski skrajneži. Pod nadzorstvom angleških vojaških enot bodo skušali ustanoviti tudi nove «odbore za pomirjevanje», katerih naloga bo, da zbližajo in pomirijo nasprotna tabora. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilimilMIlintlllllllHIIIIIIlillllllllllllimilllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIMaHmUlHIIIIMtUUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlIllIllllHIIIIUI ZARADI NAZADOVANJA NOGOMETNEGA KLUBA »CASERTANA* Hudi spopadi med razjarjenimi navijači in policijskimi oddelki v Caserti Pobesnela množica je povzročila hudo škodo v mestnem središču: razdejan in sežgan mestni arhiv, zasedeni občinska palača, šolsko skrbništvo in športna palača - Poskus samomora nogometaša Selma CASERTA, 9. — Danes so se nadaljevali v tem kampanijskem mestu veliki nemiri, ki so povzročili veliko materialno škodo. Precejšnje število demonstrantov in policijskih agentov je bilo ranjenih in so jih morali odpeljati v mestno bolnišnico. Neredi so nastali ker je disciplinska komisija pri italijanski nogometni federaciji v Fi- .........im................................lililiiiiiiiiimiminiuil LETALSKA NESREČA V INDIANI Pri trčenju dveh letal je bilo ubitih 86 oseb INDIANAPOLIS, 9. — Danes zvečer sta trčili v bližini mesta dve letali. Pri tej hudi nesreči je baje umrlo 86 ljudi. Letalo »DC-9* družbe «Allegheny Airlines* je vzletelo z letališča v Indianapolisu. Na letalu je bilo 78 potnikov in 4 člani posadke. Iz neznanih vzrokov je potniško letalo ..............MIIM.ill!.............................................................. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Komu pritiče pravica do ^socialne pokojnine Ena izmed glavnih točk novega podcojoljnSkfiga sistema je bite prav ustanovitev še ene nove pokojnine in sdceir socialne pokojnine. O tej pckojntai smo pred časom te pa saill, vendflir pa se nam zdi umestno prav zaradi njene novosti na pakojnioskem področju, da se zopet povrnemo k temu vprašanju. Tudli zato, ker prihajajo v zvezi s to pokojnina vedno novejša pojasnite. Se vedno ni vsem jasno, kdo ima pravico do te pokojnine. Zato pa so pn okencih na socialnem zavodu cele vrste prosilcev, od katerih nima ndib; polovica potrebnih pogojev. Zato svetujemo našim či-taiteljem, naj ne delajo nepotrebnih pobi in naj ne zbirajo nepotreb niih dokumentov za prejem asocialne pakojndine», če njihov položaj ne ustreza sledečim pogojem: Izpolnjeno So. leto; da ne prejemajo druge pokojnine, ki je višja od 12.000 lir mesečno (ali 156 tisoč lir letno); da nimajo nobenih drugih dohodkov nad 156 tisoč lir letno; da ne plačujejo dohodninskega davka («ricchezza mobilen); da sami ne plačujejo kamplemei,-tamega davka («Vanond»). Prošnjo naj torej vlagajo samo tista, katerih položaj ustreza gornjim pogojem. Prošnja, ki jo bodo napisali je začasna, ko pa bodo dotnskaini potrebni formularji, jih bo soctoiind zavod poslal vsem dosedanjim prosilcem na dom, da jih še dopolnijo. Tisti, katerega položaj ustreea gornjim pogojem, naj vloži prošnjo čdmprej, ker se bo pokojnina izplačevala, z vsemi za ostanki, od 31. maja letos, le tistim, kd bodo vložili prošnjo v roku do 30. aprila 1970 Ostalim pa se bo Izplačevala začenši z naslednjim mesecem od dneva, ko so napravili prošnjo. Izplačevala se bo dvomesečno m sicer tako, da bodo upokojenci prejemali na dom pošt. no nakazilo. Kateri so dokumenti, ki jih je treba pritožiti prošnji? Predvsem rojstni Ust, da se dokaže starost t; potrdilo o stalnem biva- lišču (lahko ga nadomešča tudi družinski Ust), potrdilo o državljanstvu (lahko tudi podpisana izjava prosilca, da je itaJiijanski državljan); izjava finančnega urada, da prosilec ne plačuje zgoraj omenjenih davkov. Vsi ti dokumenti se morajo prosilcu izdati brezplačno. Znano je, da bo znašala višina socialne pokojnine 12 tisoč lir mesečno. Vendar pa tisti, ki jim bo pokojnina odobrena, ne bodo vsi trčilo 16 km južno od letališča v neko zasebno letalo »Piper* na katerem so bile 4 osebe. Policija i2 Indiane je povedala, da ni do sedaj našla 4 trupla potnikov zasebnega letala. Izjavila pa je, da so vsi potniki in člani posadke letala «DC-9» umrli. Menijo, da je to strašno nesrečo, ki je odjeknila daleč po svetu, povzročilo predvsem vreme in slaba vidljivost. Sodnik dr. Mazzocchi nadaljuje preiskavo o aferi Lavorini VIAREGGIO, 9. - Glavni sodnik okrožnega sodišča iz Piše dr. Pier-luigi Mazzocchi je danes nadaljeval preiskavo o smrti mladega Erman-na Lavorinija. V ta namen je danes zjutraj šel na viareško pokopališče, kjer se je prepričal, če je cinkano krsto umrlega Giulia Pa-stacardija zares zacinkal Rodolfo Della Latta. Ta namreč zatrjuje, da je osebno zacinkal Pastacardi-jevo krsto 1. januarja popoldne, to je istega dne, ko je med 13. in 17.30 odšel iz hiše mladi Ermanno Lavorini. Dvajsetletni Della Latta je vedno trdil, da je bil med tem časom na pogrebu Pastacardija. Po- prejemald celotne vsote. Komur je i leg tega je tudi izjavil, da je kot bite odobrena pokojnina, razpolaga začasni uslužbenec pogrebnega pod-pa z dehodki, kd so nižji od 156 jetja Paltrineri sam zacinkal Pasta-tisoč Ido- letno, bo ta zmanjšana cardijevo krsto. Osebje pogrebnega sorazmerno s tarna prejemki podjetja je izjavilo, da se ne spo- znano je, da bo znašate višina minja, če je Della Latta res zacinkal omenjeno krsto. Danes je zato socialne pokojnine 12 tisoč lir mesečno. Vendar pa tisti, M jim bo pokojnina odobrena, ne bodo vsi prejemali celotne vsote. Komur je bite odobrena pokojnina, razpolaga pa z dohodki, ki so nižji od 156 tisoč lir letno, bo ta zmanjšana sorazmerno s temi prejemki. Vzemimo za primer nekoga, U prejema za svoje delo v inozemstvu 36 tisoč ter letne pokojnine. Socialni zavod mu bo odštel od skupne vsote 156 tisoč ter omenjenih 36 tisoč lir, «socialne pokojnino) pa bo zaradi tega prejemal le 120 tisoč lir letno, ali 10 tisoč lir mesečno. Vzemimo še dirug primer osebe, ki oddaja v lastnem stanovanju sobo v najem in zanjo prejema le 5 tisoč Ur mesečno. Teh 5 tisoč lir je treba odšteti od ((osnovnega zneska« socialne pokojnine (12 tisoč lir) in bo oseba prejemala zato samo 7 tisoč ter mesečne pokojnine. Socialna pokojnina bo tudi po odobritvi podvržena večjim ate manjšim spremembam, glede na to, če se bodo upokojenčevi dohodki spremenili ate ne. Citaitelju iz Postojne, kd nas sprašuje, če lahko kot italijanski držav Ijan, ki živi v Jugoslaviji, zaprosi za ((socialno pokojnino«, moramo žad negativno odgovoriti, kajti po ko j runa je predvidena za italijanske državljane, kd v Italija tildi stalno prebivajo. d. C. sodnik Mazzocchi dal odklopati Pa-stacardijevo krsto in s posebno komisijo ugotovil, če so Della Latti-jeve izjave resnične. Če bodo ugotovili — je izjavil sodnik — da je bila krsta zacinka-ni na nestrokoven način, bo to pomenilo, da jo je zacinkal nekdo, ki ni imel pri tem delu nobene prakse. V tem primeru bi bil alibi Della Latte popolnoma veljaven. Naj omenimo, da se je Della Latta znašel v krogu oseb, ki so povzročile ali pa so sodelovale pri skrivanju Lavorinijevega trupla, ker je bil baje on tisti, ki je zakopal truplo mladega Ermanna na viare-ški plaži. Della Latta je izjavil, da je to storil, ker so ga neke osebe za to dejanje dobro plačale in so vedele, da je imel vsak dan opravka z mrliči. rencah sklenila, da mora nogometni klub Casertana ostati še 1 leto v C bgi. Ta ukrep je disciplinska komisija sprejela, ker je prišla do zaključka, da je v zadnji nogometni tekmi med «Tarantom» in «Ca-sertano* prišlo do vidnih nepoštenih in še manj športnih dejanj. «Casertana*, ki si je z zadnjo zmago nad »Tarantom* zagotovila vstop v B ligo, je po mnenju disciplinske komisije, skušala na nezakonit način priti do zmage, ki bi ji omogočila pristop do višje lige. Discipbnska komisija je nogometnemu klubu »Casertana* odvzela 6 točk in ga tako prisilila, da ostane še eno leto v C ligi. Navijači in sploh vsi prebivalci Caserte so ha ta disciplinski ukrep ostro reagirali. Že včeraj se je začelo po' glavnih mestnih ulicah hudo razgrajanje. Demonstranti, ki jih je bilo vedno več, so začeli postavljati barikade, začeli so se pretepi s policijo in vsa mestna dejavnost je bila paralizirana. Trgovine so že zgodaj popoldne zaprle vhode in nalepile na vrata lepake v katerih protestirajo proti ukrepu disciplinske komisije v Firencah. Proti večeru so se neredi nadaljevali in demonstranti so razbijali izložbe ter napadli policijo s kamenjem in železnimi palicami. Pozno ponoči so se nemiri polagoma u-blažili in upati je bilo, da bo danes zjutraj prišlo do miru. Včerajšnji neredi so terjali namreč tudi nekaj ranjenih policajev in demonstrantov. Policijski organi so aretirali 40 demonstrantov, od katerih so sodne oblasti prijavile sodišču 19 oseb, ki so jih obtožili, da so povzročale nemire, razbijale tujo imovino in napadale policijske organe. Toda že danes zjutraj so se spet začeli hudi neredi. V jutranjih u-rah je prišlo v mesto veliko število demonstrantov, ki so iz previdnosti pustili svoje avtomobile in motorje na periferiji. Med demonstranti je bilo veliko število mladih, ki so začeli takoj postav- ulicah kot so: Iliča Trieste, Ulica Roma in druge važna mestna križišča. V nekaterih primerih so demonstranti povzročili požare, ki so jih gasilci skušali pogasiti. Razjarjeni navijači pa jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo in so jim prerezali gasilne cevi. Poleg tega so demonstranti postavljali na barikade modro-rdeče zastave, ki predstavljajo barve nogometnega kluba «Casertana». Veliko ljudi je vzklikalo gesla proti disciplinski komisiji za nogomet ter obljubljali, da se bodo borili proti temu disciplinskemu ukrepu do dokončne zmage. Zjutraj so vsi delavci zanemarili svoje delo v tovarnah in' vse trgdvine in javni tiradi so bili brez uslužbencev. 0-krog 10. ure donoldne so demonstranti zasedli železniško postajo in niso dovolili, da bi prihajali in odhajali vlaki. Zato je morala železniška uprava prevažati potnike z avtobusi. Opoldne se je začeli v Caserti pravi boj. Več tisoč demonstrantov je začelo postavljati barikade in napadati policijo, ki se je branila in skušala pomiriti navijače. Ti so zasedli občinsko palačo, šolsko Skrbništvo in finančni urad. Udrli so tudi v občinski arhiv, kjer so sežgali nekaj važnih listin. Policaja je tedaj ostreje nastopite in skušate demonstrante odstraniti s solzitnimi bombami. Toda tudd na ta način niso neredi prenehali. Demonstranti so začeli spet postavljati barikade po mestnih ulicah in v mnogih primerih so zažgali tudi veliko osebaiih avtomobilov ter razbili na tisoče izložb in veliko število šip na raznih državnih palačah Mestni župan je šel danes v Rim, kjer bo poročal vladnim oblastem o nemirih in o vzrokih, ki so pripeljali do tako nerazumljivega dejanja s strani prebivalstva V Caserti vlada danes pravi kaos. Ves promet Je paraliziran in ljudje mislijo le na maščevanje. Vsi igralci «Casertane» so danes skega ukrepa s strani disciplinske komisije. Igralec Renzo Selmo, ki se čuti še posebno prizadetega, je skušal nairedditi danes samomor. Ta vest je še bolj razjarite demonstrante, kd so popoldne uprizorili velik sprevod, katerega se je udeležilo veliko število prebivalcev. Ljudje so nosili zastave domačega nogometnega kluba in vzklikali maščevalna geste. Sprevod pa je potekal na zadovoljiv način, kar je dalo slutiti da se je ljudstvo pomorilo. Zastopniki nogometnega kluba so povedali popoddine, da bodo vložila priziv na višje športno so-ddšče. Toda upanje, da hi se nemiri nekoliko ublažite so takoj splahneli, kajti proti večeru so se spet razvneli. Demonstranti so postavite na mestnih ulicah nove barikade ter so zasedli in delno razdejali športno palačo. Policija je ostro nastopila, toda dio sedaj ni s svojim posegom dosegla konkretnejših rezultatov. Tudi gasilci imajo veliko dete, ker so demonstranti zažgali več avtomobilov in javnih promet ndh sredstev. Medtem ko se neredi še naprej nadaljujejo in širijo, je policija sporočite, da je do sedaj priprla približno 100 ljudi. Tudi v bolnišni. ci stalno narašča število ranjencev. Poročajo, da je do sedaj kakih 25 ranjenih policistov in 15 demonstrantov. -----------». Včeraj se je poročila pevka Marisa Sannia CAGLIARI, 9. - Davi se je v tem mestu poročila znana pevka Marisa Sannia z študentom inženje-rije Maurom Di Martinom. Marisa Sannia se je baje poročila tako hitro, da ne bi pritegnila okoli svoje osebe prevelike pozornosti. Za priči sta bila za Martina njegov brat Marco, za Mariso Sannio pa znani odvetnik Ussai, ki je bil nekoč Ma- javno protestirallii zaradi disciplin- risin trener, ko je ta gojila košarko. ca Roma in druga važna mestna .................................................i.■mn KREPITEV GOSPODARSKIH ODNOSOV S ČEŠKOSLOVAŠKO Na velesejmu v Brnu je bil včeraj «Dan ltalije» Na pomembni prireditvi D bilo gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi podtajnik za zunanjo trgovino Luigi Caiazza BRNO, 9. — Danes je bil na XI. I ficine Meccaniche Pavan (Galliera tehničnem velesejmu v Brnu »Dan Veneto - Padova). Hud potresni sunek na Japonskem TOKIO, 9. — Danes je bil v bližini glavnega japonskega mesta hud potres. Potresni sunki, ki so tir&jall nekaj minut, so prizadejali precejšnjo materialno škodo. Potresne sunke so Japonci občutili tudd v drugih krajih. Do sedaj poročajo, da ni potres povzročil nobene žrtve. Italije*. Za to priložnost je odpotovalo na češkoslovaško večje italijansko gospodarsko odposlanstvo, kd ga vodi podtajnik na ministr: stvu za zunanjo trgovino Luigi Caiazza. Letos sodeluje v Brnu 47 italijanskih podjetij, in sicer z naslednjih proizvajalnih področij: Avtomobili in druga vozila: Alfa Romeo (Milan), Fiat (Turin). Precizni laboratorijski instrumenti: Automazione industriale (Milan), Carlo Erba (Milan), Microtecnica (Turin), Optica (Milan), O.T.E. (Firence). Elektromehanika: Agostini (Ge- nova), Ducati Microfarad (Bologna), Elettrorava (Savonese - Turin), SACE (Bergamo), SICME (Turin). Stroji za obdelovanje lesa: Costa (Marano Vioentino), Longoni’s (Ma-riano Comense), Mattion (Pontevigo d’Arzere - Padova), Superal Offi-cine Meccaniche (Gorla Minore -Varese). Stroji za prehrambeno industrijo: Mark (S. Giuliano Milanese), Of- Stroji za gradbeništvo in za gradnjo cest: Alce (Cavriago - R. E-milia), Longinotti Enrico (Firen-ze), Keana MEP (Rena del Ro-iale' - Videm), Sesteseofficine meccaniche (Arona di Novara), Turbo-sol (Treviso). Orodni stroji: Angst Pfister (Milan), Boltrivet Mashinery Italiana (Milan), Covema (Milan), Curvatu-bi B.L.M. (Como Cantu), Costru-zioni Meccaniche Ciod (Badia a Settimo - Firence), Fabes (Piacenza, Finmeccanica Mecford (Neapelj), Gruber Macchine (Milan), Fratelli Lanza (Bergamo), Officine Nazionali Brevetti De Angeli (Mi-lan), Ravaglioli (Granarolo Emi lia - Bologna), SanCEustachio (Brescia), Zocca Gaetano (Como Camerlata). Drugi mehanski proizvodi: Asgen Finmeccanica (Genova), Ceccato (Alte Ceccato - Vicenza), Costru-ziom meccaniche (Pogliano Milanese), Carlo Erba (Milan), Mae-strelli (Milano), Metalmeccanica (Busto Arsizio), Officine Fonderie Monti (Thiene - Vicenza), Necchi (Pavia), Nuova San Giorgio (Geno va), Olivetti (Ivrea), Simates (Milan). Prikaz domače proizvodnje je tu di to pot organizirala Ustanova za zunanjo trgovino ICE pod pokroviteljstvom ministra za zunanjo trgovino. V italijanskih poslovnih krogih nalagajo, da se trgovinska izmenjava s češkoslovaško kljub vsemu dobro razvija: cd leta 1960 do 1967 se je obojesmemi promet povečal za 151 od sto, medtem ko se je italijanska trgovinska izmenjava s tujino povečala za 120 od sto, češkoslovaška izmenjava pa za 38 od sto. Lani je ČSSR dobavila Italiji za 438 milijonov kron blaga, promet v nasprotno smer pa je dosegel 365 milijonov. Italija zaseda četrto mesto med zahodnimi državami, ki vzdržujejo poslovne stike s Češkoslovaško, ter jo v tem pogledu prekašajo le Zahodna Nemčija, Velika Britanija 'n Švica. Na letošnjem sejmu tehnike v Brnu sodeluje 1.360 tujih razstav-Ijalcev iz 29 držav. Lani jih je bilo 1.463, predlanskim pa 1.178. BELO .mČRNB RFRIKR R STIKU H i Siera Leone Trudni junaki so jo skupili 45. Sierra Leone je bila do neodvisnosti, leta 1961, razdeljena na dva dela, na kolonijo in na protektorat. Sledovi te razdelitve in njene posledice so se ohranile tudi po neodvisnosti. Kolonija je bila ob obali, na njej so živeli kreoli, potomci prvih doseljencev, protektorat pa je zavzemal notranjost angleške posesti, kjer so živeli domači črnci. Kreoli so ravnali s temi črnci kot ostali belci do druge svetovne vojne. Tedaj je prišel nov val miselnosti tudi do Sierre Leone. Angleži so prilagajali svojo politiko novim razmeram: podelili so ustavo leta 1948 in z njo spremenili dotedanjo politiko podpore Kreolom Začeli so dovoljevati emancipacijo domačim črncem in ustvarjati iz njih opozicijo Kreolom. Isto so takrat storili v Sudanu, v Nigeriji in drugod. Nova ustava je določala novost, da lahko sodelujejo pri notranji upravi tudi domačini iz notranjosti. Predstavniki privilegiranih Kreolov iz kolonije so se temu odločno uprli, ker prej ah slej bi domačini dobili tudi volilno pravico in tedaj je bil konec kreolski nadvladi, ker domačini so predstavljali ogromno večino deželnega prebivalstva. Ko so se duhovi nekoliko polegli je guverner spet prilil olja na ogenj z načrtom o zakonodajnem svetu, v katerega je vključil poleg 7 Kreolov in 9 neizvoljenih domačinov, tudi 14 črncev iz notranjosti. Na volitvah oktobra 1951 so notranjci izkoristite svojo številčno premoč in dosegli zase vseh 14 sedežev, ki so jim bili namenjeni, in poleg teh še enega predstavnika v kreolskih volilnih okrožjih. Guverner je imenoval prve domačine za ministre. S tem je spravil Kreole v obup, podžgal jih je, da so se zagrizli v boj proti no-tranjcem in tako oslabili skupno protiangleško fronto, istočasno pa je dobil v vlado neizkušene domačine, ki so bili precej voljno orodje v njegovih rokah. Nastala je napetost, ki je od časa do časa izbruhnila v nerede. Domače črnce je vodil Mar-gaj. To notranje prerivanje se je vleklo z raznimi preokreti do leta 1967. Marca tega leta so bile volitve, kjer naj bi se nasprotujoči si sili spet pomerili. Stranka ljudskega kongresa, predstavnica Kreolov, ki je bila dotlej v manjšini, je spet dobila 32 poslancev na 66. Ljudska stran-da Sierre Leone, ki je ljudska 1? po imenu, a predstavlja notranj-ce jih je dobila 27. Kreolsk® stranka ni imela večine, zatoJ* Margaj upal, da zanj ni še vs« izgubljeno. Angleški guverner je dal nalogo voditelju kreolske stran* Stevensonu, naj sestavi vlado, fj, tranjci so se razburili. «en«~ Lansana je izvedel državni u in zaprl Stevensona. Ljudstvo J® poseglo in v noči 18. marca J® bilo nekaj mrtvih. Celotna zbornica Sierre Leo ima 78 sedežev, od katerih je 66 podeljenih z glasovanjem: 08 Uh 12 določa angleški guver£fr ki vlada v imenu angleške kr ljice. Teh dvanajst poslancev J izbral med bolj preprostemu tranjci Margajeve stranke, B se v vsakem primeru naslonite angleško oblast. , Ko je guverner izbral teh a najst poslancev med margaje je bilo krize navidezno konec, n tranjci so imeli večino, ne mokratečno sicer, a to ni bilo v no. Margaj je poklical v PreLrU nico poslance, ki so se ob ua razbežali, in jasno izrazu J® nad guvernerjem, ki se ga J« tel iznebiti z »nedemokratično* biro Stevensona za ministrsk g predsednika. . .. n.v Dne 23. marca 1967 je bil n državni udar, katerega je sf;na vršila vojska, a druga skup . častnikov, ki je aretirala Lan* no, voditelja prejšnjega UP° * Stevensona, Margaja in celo ^ gleškega guvernerja, nad k rega si m se mhce dotlej dvigniti rok. Razveljavili so litve, ustavo in vse, kar se prepovedati. S tem so P°ka?(ih svojo šibkost. V svojih urač končala že okoli ■Jega šmarna. ■ je, da so se turisti iz Vid- emiiT ,aSa , sp0. Trstu, Strada dl Guardiella *■> |et0 roča, da je vpisovanje za s° , ure 1969/70 vsak dan od 10. d® , ' trj, in se bo zaključilo 20. «P*e“DI Intormacije v tajništvu zav oSrSSSK VSS vešča, da Je vpisovanje za » ure. to 1969/70 vsak dan od 9. d» “■ ♦ * * Ravnateljstvo državne sre‘!°|e ,po. le »Fran Levstik* na pr05',sk0 le- roča, da je vpisovanje za s® s to 1969/70 vsak dan do vkiju septembra. * • • Ravnateljstvo državnega °£lJ|ka n«VU«ICIJ3lVU ------------ , šča »A. M. Slomšek, v Trstu. ) oa iu. ao iz. ure ‘in •’>- - ■ ti- la 20. septembra. Informacije šča »A. M. Slomšek« v Tr:s,“’ vpiso- Caravaggio 4 obvešča, da J ^ vanje za šolsko leto 196£U7® zakljudi' veruje to ov/ijivu -- od 10. do 12. ure in &e D°. Razna obvestila ganizira v nedeljo, 28. s uniso''*' izlet v Bovec in Trento. pe itvenl gostilni na OpCin*11 #(e. t.m. vsak dan od 17. ROJSTVA, SMRTI IN P°' tro Parenzan. -----------. irKABN DNEVNA SLUŽBA l'** ... (od 13. ilo 16. «re All»JL Al Lloyd, Ul. Orologio ^ (P lute. Ul. Giulla 1. Plccloia._ ,t. ni 2. Vernari, Trg VaUn»u|‘%jfl MnrvA si.n7.BA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapusti dragi mož, oče, sin in brat MARIO SEMOLIČ Pogreto nepozabnega pokojnika bo danes, 10. t. m. 0 uri iz mrtvašnice v Tržiču na domače pokopališče. _fl>l Žalujoči: žena Ada, sin Sergio. tata, sestri Marta, Marica in svak Medja vas, 10. septembra 1969. V ponedeljek, 8. t. m. nas Je zapustila ELVIRA CARLI roj. ČUK Pogreb bo danes. 10. t. m. ob 16.15 lz kapele glavh® rušnrtoe v cerkev v Trebčah. i1ruiip0. vest sporočajo mož, otroci Severina * Jjh P Žalostno Albert in Edvard i družinami drugi sorodniki. (odsotni), sestre, Prim ari a Impresa Zlmolo mštvu zavoda. * * * vod- Vpisovanje v otroške 7rtc?‘ vpu stvo ONAIRC sporoCa, da ove o- sovanje novih otrok v do- troške vrtce ter potrditev. v,rtec, irusnc v i luč tci 1«“"-... v do otroci, ki so že hoditi ^ nadaljevali obiskovanje ' od 22. do 25. septembra vsaK, tr< ‘ __ . . bra vsaK > 8.30 do 12. ure. Prinesti ee. nravstvena w o .JU UU u. Ute. ----------- rojstne liste In zdravstvena vala‘ . inao>,te’ Ravnateljstvo državnega spo. nega liceja »France Prešeren« yse roča, da se vrši vpisovanje yjjje razrede znanstvenega * „ vsak gimnazije in klasičnega 1 „v-uuiiid dan od 10. do 12. ure do V*J 25. septembra 1969. * * * j je Na osnovni šoli na KatinJ0 12. vpisovanje vsak dan od 9> ure do 15. t.m. * * * «#* Didaktično ravnateljstvo osn^ f šole s slovenskim učnim Jez is0va-Nabrežini obvešča, da so vv ^ nja za šolsko leto 1969-7®kr! od *■ lovni dan do 13. septembra do 12. ure. Za vpis v P"1 po-je treba predložiti rojstni U> V trdilo o vseh prejetih ^mČI s druge razrede se vpista^.-oaia. predlot.itvijo šolskega spfCc * * * .noroi«)0’ Didaktična ravnateljstva s®snovn,:n da se na vseh slovenskih 0 ra/rede šolah vrši vpisovanje za vse vsak dan od 9. do 12. ure- lsait v Učenci, ki se bodo letos ^ red. drugi, tretji, četrti ali Pet‘. spri-naj prinesejo s seboj zaonj čevalo. gole Ravnateljstvo državne sre- vse viSje vsaK uino 1 ? 12. ofd« 0 T sova- de- d d izrfd id s {a)0' .vin« ■red« are11' spf‘- Sol« torsi- sep' ma; ,ami gm* tei* & re- da- l#*- Ijek- t pri- t.«1- loma I of- *>v>- % ( t.m- rofd1 toi- jsK*n I K. t <6 . Tf' > <- cr<- tet- ri* ct* av»- V ^ Marangone sodi, da je jugoslovansko gospodarstvo pred novim pomembnim zago-^ s katerim se bo Jugoslavija uvrstila med najbolj razvite dežele na svetu Na skorajšnjem jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagre-jj- ^ S* bodo odprli v Četrtek, bo v okviru italijanske naa-, ponovno nastopila z testnim kolektivnim prikazom skupi-IbtmS podjetij. Prikaz pripravlja videmska trgovinska I ^ v letih kaže naraščajoče zanimanje za gospo- : r”®0 sodelovanje z Jugoslavijo in ki si tudi sicer prizadeva ■ vsestransko zbliževanje s sosedno republiko. V tej zvezi je ^Urednik zaprosil predsednika zbornice prof. Vittoria Maran-yP*'a te krajši razgovor: t) J??1®1 petih letih .le videm-(^J-sOvinska zbornica močno o-svoja prizadevan.ia pri po-trgovinskih .revijo; kateri so Ses Ja to? odnosov z glavni na- ši,'J®- da smo v zadnjem pet-td^Kutno pospešili svoja pri-'‘se n i-na tem Področju, vendar tfc.jP4*1 ^rsovdnski odnosi z Ju-®čeli razvijati že pred teti- Rekel bi ceio, da t ^vezali prve prijateljske sti-W Predstavniki gospodarskih % 1 sosedne republike že leta _____ ^hosti_ na tem področju pa ugoden za okrepitev na- Položaj po sprejetju go-reforme. Reforma je ijJt Ustvarila ugodna tla za J15 raznih proizvajalnih in D r®1 Področjih, ter je pozitiv-°ala tudi jugoslovanske Mr^Sovinske odnose. iivajšL8^ se naši stiki z jugo-1 gospodarskimi organi-i^1!1 začeli naglo množiti in (»K, *"«> rečemo, da plodno in -Wj?°uelujemo z gospodarskimi 1 (j® iz Ljubljane, Zagreba ihnf**6 ter z razstaviščema v rj®“ ® Zagrebu. * z? Casu smo * Povezali tu-sJk®teo gospodarsko zbornico !*i2>da tn z vodstvom beo-r«seJ;a velesejma, kakor tudi z v Novem Sadu. Pred tetama smo v tem mestu : (J®*topliii s kolektivno razsta-^ ,f*nsWh proizvajalcev kmetij-fj ®Jo.iev. /*Ušnjah iz zadn.jih let so-* .se bo to sodelovanje lah-0 v prihodnosti? W"?evati razvoj gospodarskih /to (i™ v prihodnje ni vedno sem mnenja, da se > jega lahko strinjam s tem, 'tisteP ^oč dejal jugoslovanski 1 - , G-rličkov, da so glavni cd->paarske reforme predvsem 'tu novega kvalitetnega na- W,v razvojnih kriteriiih, v od- ^ ** odpovedi avtarhiji, v več-.stevaniu gospodarskih kri-jj, 111 zasledovanju prednosti, budi gospodarska konku- Jugoslavija še naprej za->io j:4 te cilje, o čemer sem ^Prepričan, se bo prav kmalu 'iiarJtveliavila v svetovnem go-W*vu in sicer tako glede pro-,,cakor tudi glede svoje A 5 *n trgovinske teže. Ani)6 to pa bosta odločilno t goUfanitev unilateralnih ofo-P°darskega sodelovanja s i ioni Predvsem konvertibdlno- MwTveiute- ki pa ni šemo moj, je C; Predsednik videmske trgovinske zbornice in deželnega združenja trgovinskih zbornic prof. Vitto-rio Marangone ga združenja trgovinskih zbornic pa želim poudariti, da je naš namen še znatno okrepiti ta priza- V zadnjem času se v poslovnih krogih naše dežele omenjajo težave. ki naj bi se pile pojavile v sodelovanju med jugoslovansko in furlansko industrijo na osnovi znanega sporazuma o industrijsko-tehničnem sodelovanju. Kako sodite o tem vprašanju? Potencialno obstajajo možnosti za takšno sodelovanje med podjetji iz naše dežele in ie sosedne republike, vendar sem mnenja, da bomo lahko zabeležili boljše rezultate na tem področju le tedaj, ko bodo ustrezni jugoslovanski predpisi postali bolj širokogrudni in zlasti ko bodo postale prožnejše določbe o nalaganju tujih kar pitalov v Jugoslaviji. E. FORNAZARIČ vansko gospodarstvo se danes nahaja pred novim pomembnim zagonom, s katerim se bo krepko uvrstilo med najbolj razvite države na svetu; to bo pomenilo veliko korist ne le za prijateljski jugoslovanski narod, ampak za vso mednarodno skupnost. Kako pa namerava v tem okviru ukrepati v prihodnje videmska zbornica? Jasno je, da bo naša zbornica nadaljevala svoja prizadevanja za _ , tesnejše sodelovanje s sosedno re- |Wpf Ipr jivIlIMlIil publiko. Kot predsednik deželne- VCJCl zvez« krvodajalcev V kratkem bo zveza prostovoljnih krvodajalcev (ADVSG), ki ima sedež v goriški splošni bolnišnici, praznovala desetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bodo povabili v naše mesto vrsto drugih sorodnih organizacij iz raznih krajev države. V ta namen so v zvezi izvolili vrsto odborov, od katerih vsak skrbi za posamezno področje. Proslava bo ob koncu tega meseca in ob tej priložnosti bodo tudi nagradili 140 članov zveze, ki so se posebno izkazali v teh desetih letih delovanja. Nocoj občni zbor avtomobilskega kluba Vodstvo goriškega Avtokluba javlja, da bo nocoj ob 21. uri, na sedežu kluba, letni občni zbor članov. V primeru, da ne bo prisotnih dovolj članov bo občni zbor jutri zvečer ob isti uri. Na dnevnem redu so poročila vo-devanja in jih v sodelovanju s tr-1 dilnega odbora, poročila računskih govinskimi zbornicami iz Trsta, —-—— -u-- -— — Gorice in Pordenona ter z deželno ustanovo, razvijati na celotno področje Furlanije-Julijske krajine. Kar zadeva naše gospodarske partnerje v Jugoslaviji, predvsem pa gospodarske zbornice in uprave velesejmov, oni dobro vedo, da lahko računajo na nas vsaj v enaki meri, kakor mi lahko računamo na njihovo plodno in prisrčno sodelovanje. Žč nekaj let opažamo z veseljem, da so jugoslovanska., podjetja prisotna ne le na našem tržišču, ampak, tudi na, , naših sejmih v Por-., denonu, v Maiiami in v Trstu. Mi želimo, da bi se njihovo število v prihodnje še povečalo, kar bo v nedvomno korist obeh gospodarstev. revizorjev, odobritev obračuna za leto 1968, odobritev proračuna za leto 1970, izvolitev novega odbora, ki bo vodil klub v triletju 1969-71. Prav tako bodo izvolili za isto obdobje tudi računske revizorje. OBMEJNI PROMET V LETOŠNJEM AVGUSTU DOSEGEL REKORD Pri Rdeči hiši je v avgustu prekoračilo mejo 1.285.000 oseb Nad milijon oseb se je poslužilo potnega lista ■ Rekorden promet tudi na blokih v Beneški Sloveniji, kjer so zabeležili skoro pol milijona prehodov - Nujno potrebne so razbremenitve glavnih blokov ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je včeraj rodilo osem otrok, dva med njimi sta bila mrtvorojena... Primerov smrti niso zabeležili............. Rojstva: Eriča Sorgl, Antonio Vidam, Luca Margafjt,,. Alessandra Sabatini, Alessandro Marchl, Emi-Kano Pucalli; mrtvorojeni sta bili Maria Chiappo in Alessandra Pe-truzzi. Velikošmarenski prazniki in poletne počitnice so pripomogle k občutnemu povečanju prometa na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši v preteklem mesecu avgustu. V primerjavi s prejšnjimi meseci se je prehod italijanskih in tujih državljanov na tem važnem preho-hu zelo povečal; v primerjavi z letošnjim julijem je šlo skozi ta meini prehod kar 50 odst. več italijanskih državljanov. Podrobnejši podatki nam povedo, da so v avgustu zabeležili nad milijon prehodov turistov s potnimi listi. Takšnega števila ni bilo na našem bloku še nikoli. Zaradi tega so upravičena prizadevanja vseh tistih, ki želijo imeti čfmprej moderno cestno povezavo med obmejnima državama, saj je bila zlasti s turističnega vidika letos Jugoslavija zelo v modi. V Jugoslavijo je šlo 346.946 italijanskih državljanov, 347.927 pa se jih je iz sosedne države vrnilo. To pomeni, da so se skoro vsi poslu-žili goriškega bloka tako za vstop kot za izstop iz druge države. Ju lija pa so na tem bloku zabeležili le 211.000 prehodov. Tujcev je v Italijo prišlo 158 776, v Jugoslavijo pa je šlo 162.109 tu'ih državljanov s potnimi listi. V glavnem gre za jugoslovanske državljane. Blok pri Rdeči hiši pa je hudo obremenjen tudi s prehodom italijanskih in jugoslovanskih državljanov, ki živijo na obmejnem področju in imajo obmejne prepustnice. Polovica Italijanov in dve tretjini Jugoslovanov, ki se poslužujejo prepustnic, gre skozi blok pri Rdeči hiši. V avgustu so na tem bloku zabeležili izstop 83.063 itihipnskih in 51.483 jugoslovanskih državljanov, na itab;ansko ozemlje pa je vstopilo 52 990 jugoslovanskih in 87.426 italijanskih držav-lianov. Tem ie treba dodati še ne-kai stotin obojestranskih kmečkih dvolastnikov. V ostalem pa je šlo skozi vse b'oke na goriškem področiu v mesecu avgustu precej ljudi. S prepustnicami ,ie šlo v Jugoslavijo 161.lpl Italijanov, 88.948 Jugoslova- , v Kali jo ^STl tem naslednji: j ugaslo- "'•lUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiii iii u iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii iiiiiiin Z ONSTRAN MEJE 300 let staro umetniško sliko te skušal skrivaj spraviti čez mejo Odkrili so jo cariniki na škofijskem bloku v avtu beograjskega arhitekta, ki je dejal, da jo je hotel peljati v Pariz, kjer naj bi jo ocenili - Sumijo, da gre za tihotapsko afero na mednarodnem prehodu na Škofijah so avtomobilu VW francoske Siivip umetniško sliko velike Gre za pejsaž v olju, ''AnaiTtamskega slikarja Allc-®verd!ingerja, M je umrl 'tetg, Je bila dobro kamiuflirana. $0 *l®° Jo spravili v pločevi-jfe3>«o ter jo pritrdili na , So Tj na streho avtomobila. Na kLJ^točili kovčke, vse skupaj E* s plahto. da je sliko podedoval brata, M Je umri pred Wl f*4Jal naj bd jo v Pariz, jmJJPkovnjalkd ocenili njeno u-'vrednost. Toda te pisma, našli pri njem, je bilo da se za to umetnino za- ....._, c {Lv Kaliforniji in da bd mo-Viz!11'0*™ za visoko vsoto tržišču. 'vA s Je dejanje samo v nas-ftedpisd, kajti za izvoz rVi 14 Jugoslavije je potrebno A .dovoljenje. Pristojni orga-V t« seveda najprej ugoto- i h res za zasebno sliko, w m 68 načrtno tihotapljenje *I*dzejskega eksponata. % . • * * i bo^u pionirjev, 29. septem-i. “Poslavffi v Bertošlh pri vns‘a) znamenje na kra-V*We bil ustanovni sestanek i IsjJ? Komiteja KPS za Sloven-V* Ski3P o tem so sprs-C feJ?1 na slavnostni seji obal-ZKS’ Posvečeni 25-£ N^novitve okrožnega komi-V*iač ■ a v Bortoših bo imela sai Je predvidenih, več kulturni spored, kd ga pj^avile osnovne šole kopr- sestanek okrožnega ko-,1 ! htjj - te Slovensko Istro 1e .Ivana Caha v Bertošth l v neposredni bldžini Ber K« ^ Cah Udeležili so se ga Vtoenc Kocjančič, Vitko Hlaj in go- jgkgT^la med NOB partijski °ddo 2«. septembra orga fif* h^huiožcvanje tiska na po -uuHioževanje tiska na po kot so to delali let o®4 Prijateljev mladine i »ivvtucfa poskrbela za todt ^minskega žiga. 'vH * * * O k? šolstvo pri občdnskd skup J® dšrojll predlog • ^W?hančno adtninistratlvneg ^a šol z itelljanskam učnim jezikom. Talko bosta šoli Kolomiban in Bertoki združili svoje adrnini-stratlvnio poslovanje, prav tako pa tudi italijanski osnovni šoli Koper in Semedela ter italijanski otroški vrtec v Kopru. • * * Rdižanskl vodovod je danes odprl novozgrajene vodovodne naprave, s kaiterimri bodo oskrbovali z voldo območje Škofij, Midjskdh hribov, Debelega rtiča. Valdoltre in Ankarana. Dogodek je velikega pomena ne samo za prebivalstvo teh krajev, ampak tudi za številne druge panoge na tem področju, zlasti še za turizem in za zdravstvo. * * * V Seči pri Portorožu je te dni zelo živahno. V okviru simpozija Forma viva oblikujejo umetniki iz raznih držav istrska kamen, njihovo delo pa z zanimanjem opazujejo številni domačini in turisti. Letos so udeleženci Forme vive Jugoslovan Svetamir Arsdč te Beograda, Amerakanec Leonard Agrous, Japonec Hdcroši Gnani, Italijan Luciano Cesohda, v kratkem pa pričakujejo še prihod francoske kiparke Ose Scherddngove. Simpozij bo trajal do 15. oktobra. ZARADI NEPAZLJIVOSTI IN HITROSTI Silno trčenje avtomobila v tovornjak v Ul. Caboto V povsem razbitem avtu sta bila oba potnika le lažje ranjena do takrat pa mora vsak izmed umetnikov ustvariti po eno kamnito plastiko. Pozamezni umetniki so tudi razložili novinarjem, kaj nameravajo ustvariti. Japonec bo imeno. val svojo skulpturo «veter in o-genjn, Lucidno Ceschda «notranjd In zunanji prostori)), medlem ko se je Amerilkanec odločal za kompozicije figur. Vsi so brez izjeme pohvalili organizacijo simpozija ter izrazili svoje navdušenje nad delom v prirodi. Amerilkanec je tudi pripomnil, da bi bito prav, če bi se takih prireditev, kot je Forma viva, posluževali tudi v drugih deželah. * * * V Sečovljah je v glavnem že vse pripravljeno za neuradno svetovno jadralno prvenstvo, ki se bo začelo v nedeljo. Prispele so že številne ekipe, žal pa je vreme v zadnjih dneh nekoliko nenaklonjeno in so zato morali zmanjšati obseg treningov. Po trditvah zveznega trenerja Slavka Vampovca so jugoslovanske ekipe dobro pripravljene. Največ si Obetajo od discipline skn. ki z višine 1500 metrov z zadržkom od 0 do 24 sekund. Lani so tu osvojili zlato medaljo in tudi letos računajo na najboljšo uvrstitev. V Ulici Caboto, pred stavbo s hišno številko 17, je prišlo včeraj zjutraj do silovitega trčenja avto-mohlla v tovornjak. Pri nesreči sta bila dva potnika, ki sta se peljala v avtomobilu, ranjena in so ju morali zato odpeljati v splošno bolnišnico, vendar njune poškodbe. na srečo niso hujšega značaja. Bilo je okrog 7. ure zjutraj, ko sta se 31-letni steklar Mario Va-scotto iz Ulice Canova št. 22 in 38-letni uradnik Ermdo Tosolini iz Sesljana št. 55/C peljala v Vascot-tovem avtomobilu fiat 1100 z registracijo TS 94534 po Ulici Cabo-o proti steklarni «Vetrobel». Iz ovame «Italcemamti» pa je ravno takrat privozil na cesto tovornjak z registraedjo BG 112101, ki ga je Upravljal 39-letnd Perdlnando Lo Cascio te Ulice Sonoinl št. 105. Lo Cascto ni pravočasno opazil drve- čega fiata, Vascotto pa ni utegni! pravočasno zavreti in vozilo je s precejšnjo sito treščilo v tovornjak. Ranjencema je te precej razbitega avtomobila pomagal sam voznik tovornjaka. Nekdo je medtem poklical osebje Rdečega križa, ki je v splošno bolnišnico odpeljalo ž rešilnim avtomobilom samo Va-scotta, medtem ko je Tosolinija odpeljati neki mimoidoči avtomohi-ldist. Slednjemu so zdravniki zaradi rane na čelu in udarcu ter odrgnin po nosu in desnem kolenu dali le prvo pomoč, Vascotta pa so zaradi udarcev v prsni koš z verjetnimi kostnimi poškodbami sprejeli na oddelku za pljučna o-bolenja. Zadevne formalnosti na kraju nesreče so opravili orožniki z glavne postaje. "pa ie "prišlo 162.293 Itlaijanov in 89.813 Jugoslovanov Dodajmo sh ''3.776 itafffomkih in 7.093 jugoslovanslrih prehodov dvolastnikov pa bomo imeli popolno sliko o prometu na goriških blokih v avgustu. Naj omenimo še, da je bilo število prehodov s prepustnicami v tem mesecu manjše kot v iuliiu. Ta pojav se da razumeti z dejstvom, da je bilo v tem mesecu na obeh straneh meie precej ljudi na počitnicah, zlasti v obmorskih krajih. Tudi na blokih čedadskega okoliša v Beneški Sloveniji je bil v avgustu zelo velik promet. Izvedenci pravijo, da so v tem mesecu na teh blokih zabeležili najvišji mesečni promet odkar so jih pred petnajstimi leti odprli. Čez bloke v Beneški Sloveniji je šlo skoro pol milijona ljudi. V Stupici in na drugih blokih, skozi katere ie moč iti s potnim listom, je šlo 292.577 ljudi s potnimi listi. 198.046 ljudi pa se je poslužilo obmejne prepustnice. Ogromna večina ljudi se je po-služila bloka pri Stupici, kjer je bil promet zelo velik in kjer je bilo včasih treba precej časa čakati na prehod. Skozi druge bloke pa je šlo le nekaj tisoč ljudi. Cepljenje otrok rojenih leta 1968 Goriško županstvo javlja, da bodo v občinski ambulanti v Ulici Mazzini, pričeli s cepljenjem proti kozam in proti tetanusu. Cepiti je treba vse otroke, ki so se rodili v času od 1. januarja 1968 do 30. junija 1968 ter vse tiste otroke, ki so bili rojeni pred tem časom in pri katerih je imelo cepljenje negativno posledico. Cepili bodo vsak dan od 9. do 10. ure dopoldne (razen praznikov) v času od 29. septembra do 18. oktobra letos. Županstvo opozarja, da otrok, ki ne bodo imeli spričevala o cepljenju, ni moč vpisati ne v otroški vrtec ne v ljudsko šolo. Starši, ki ne bi hoteli cepiti otrok so podvrženi kazni. drugi svetovni vojni, je treba pripisati majhni površini, ki jo zavzema naša pokrajina, kajti njeni dohodki so v glavnem vezani na deleže pri državnih davkih. Goriška pokrajina vzdržuje po zakonitih predpisih precejšen aparat in nima zadostnih lastnih virov, da bi to sama zmogla. Zaradi tega mora iz leta v leto najemati precejšnja posojila. Ta položaj je sicer več ali manj enak tudi v drugih pokrajinah republike, vendar je goriški položaj precej zapleten. Interpelanti zahtevajo naj se v parlamentu izglasuje zakon, ki bi odpravil kronični primanjkljaj go-riške pokrajinske uprave. Podobno interpelacijo je vložil pred tednom dni tudi demokristjanski poslanec Marocco. Pričakujejo še podobne interpelacije drugih strank, kajti na nedavni seji pokrajinskega sveta, na kateri so razpravljali o pro- računu, so se v tem smislu domenili vsi načelniki političnih skupin, ki sestavljajo pokrajinski svet. Tečaj slovenskega jezika v goriškem ENALC Na sedežu ENALC v Ulici Mazzini bodo v kratkem pričeli s popoldanskimi in večernimi tečaji za prevajalce slovenskega in nemškega jezika, za tipkarice in za vodenje plačilnih knjig. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo tudi ljudje, ki so že zaposleni, da si izpopolnijo svoje strokovno znanje. V Gradežu in Lignanu pa priredi ista ustanova večmesečne tečaje za natakarje, kuharje in drugo hotelsko osebje. Vpišejo se lahko V PRIREDBI DRUŠTVA «BRISKI GRIC» «Praznik grozdja» v Steverjanu z orkestrom bratov Avsenik Prireditev bo privabila v briško vas tisoče ljudi - V soboto in ponedeljek bosta igrala domači orkester «Briški slavček» in moderni «The Sparks» Števerjanci napovedujejo, da bo v soboto in nedeljo krožila po Gorici in njeni okolici moderna kmečka vprega (traktor s prikolico), ki bo reklamizirala praznik grozdja v tej lepi briški vasi. Ta praznik prirejajo že več let in je za Brda prav pripraven, saj so pri nas prav Brda središče prave vinske kapljice. Letošnji praznik bodo Brici praznovali še prav posebno in so zaradi tega agilni člani prosvetnega društva «Briški grič», v čigar priredbi je ta lepa manifestacija, po vabili v svojo sredo renomirani slovenski orkester bratov Avsenik. Že samo ime tega orkestra bo privabilo v Brda v nedeljo tisoče Hudi, in v Števerjanu bo zaradi tega v nedeljo spet križ s parkirnimi prostori. Sicer bo to morda zadnjič, kajti občina namerava u rediti prostorni parkirni nrostor, ki bo zadoščal vsaj za silo navalu ob priliki velikih prireditev, ki so postale v Števerjanu že navada. fantje in dekleta od 14 do 26 let i Avsenikovci so ponesli slovensko iii iniiiiiiiiii m mn milili iii iii i m mn iii mm m n iMiiimiii n iiiiiiin mr iii n im milimi muli iiiinm iii mm urnim mini iiiiiiimimiHiHiiiiiiimmiiiiiHiiimmimm USTANOVLJENA JE BILA 27. NOVEMBRA 1959 31.000 ljudi na predavanjih in tečajih novogoriške Delavske univerze v 10 letih V Novi Gorki je bila razstava o programiranem učenju Delavska univerza opravlja važno vzgojno poslanstvo Letos praznujejo slovanske delavske univerze 10-letnico svojega obstoja in delovanja. Ta jubilej je proslavila tudi delavska univerza v Novi Gorici, ki deluje od 27. novembra 1959. Od takrat do danes je obiskovalo njene šole. tečaje. predavanja, in razgovore 31.000 ljudi, skupno število vseh ur teh dejavnosti v okviru novogoriške delavske univerze pa je kar 113.000! Dejavnost delavske univerze v Novi Gorici se je začela z jezikovni, mi tečaji in z+družbenim, izobraže- Z Nocoj ob 18.30 bo na tržaškem županstvu seja med člani občinskega odbora dn zastopniki treh sindikatov. Razpravljali bodo o orga-nilku občinskega osebja. Interpelacija KPI o pokrajinskem proračunu Pred nekaj dnevi so komunistični poslanci, izvoljeni na področju dežele Furlanije - Julijske krajine, Lizzero, škerk, Scaini in Bortot, naslovili na predsednika vlade ter ministrom zaklada, proračuna in za notranje zadeve, interpelacijo, v kateri opozarjajo na hud finančni položaj v katerem se nahaja goriška pokrajinska uprava. Skupni deficit goriške pokrajinske uprave znaša nad 5 milijard lir in se stalno viša. Ta deficit, ki se je pričel po la pa so bile naslednje: *- Strokovno izobraževanje. V tem sodeluje DU z delovnimi organizacijami. V šol. letu 67-68 je obiskovalo posebne strokovne tečaje že 519 slušateljev. - Tehniška šola strojne stroke, pedagoška akademija in osnovna šola z oddelki ekonomske in u-pravno administrativne šole za zaposlene in izredni študij raznih smeri - Družbeno ekonomsko in poli tlčno izobraževanje, ki je posvečeno zlasti strokovnemu dvigu sa-moupravtjalcev. — V okviru splošnega izobraževanja so zelo popularne šole za starše in šole za življenje. — Skrb za estetsko vzgojo s predavanji In prirejanjem razstav. — Od 1. 3. 65 do 31. 12. 66 je pri delavski univerzi v Novi Gorica obstojal tudi oddelek za sociološke raziskave, v katerem sta delovala sociologa, ki sta opravila vrsto zanimivih raziskav. Vso to obširno dejavnost na področju izobraževanja je pripravila delavska univerza v Novi Gorici s poprečno dvema stalno uslužbe-nima strokovnjakoma in ob sodelovanju zunanjih strokovnih sodelavcev iz občine, Ljubljane in drugih krajev. Teh sodelavcev je vsako leto več 100. Ob 10-letnici so 28 Izmed njih podelili posebna častna priznanja, čeprav gre enako priznanje tudi vsem drugim, ki se zavedajo nenehne potrebe po izobraževanju in strokovnem Izpopolnjevanju ne le mladine, marveč tudi odraeMh, že zaposlenih. Hitro se razvijajoči proizvodni načini terjajo vse bolj usposobljene delavce, prav ta naloga pa je prva in osnovna, ki se postavlja pred delavske univerze. V torek, 2. t. m. so v okviru proslave 10-letnice delovanja delavskih univerz Slovenije in še posebej DU v Novi Gorici odprli v avli občinske skupščine izredno zanimivo razstavo o programiranem učenju. Razstava bo odprta do 10. t. m., pripravil pa Jo Je direktor novogoriške DU prof. Rajko Slokar. Uvodni del razstave prikazuje dosedanje oblike dela na področju izobraževanja. Programirano učenje pa predstavlja učne metode prihodnosti. Takšno učenje že prakticirajo nekatere najbolj razvite države, v Jugoslaviji pa so z njim najdlje na Hrvaškem. Slovenija ga spoznava šele preko raznih oblik informiranja in prav novogoriška razstava je ena izmed zelo nazornih oblik take informacije. Zaradi njene širše pomembnosti jo bodo prenesli tudi v druge kraje, na sedeže delavskih univerz in na šole. Naslednji korak v programirano učenje bo seveda njegovo uvajanje v prakso. Programirano učenje je individualno učenje iz posebnih učbenikov in s pomočjo učnih strojev, ki so lahko mehanski ali — še bolje — elektronski. Učenec osvaja na ta način logično zaključene enote znanja in napreduje po lastnih zmožnostih. Ves čas učenja je aktiven in se sam kontrolira. Preden ne obvlada določene lekcije ne more naprej Re , zultat programiranega učenja pa je zares temeljito znanje in predvsem prihranek na času. Slednjega lepo ilustrira dejstvo, da je pri takšnem učenju mogoče obvlada ti vso srednješolsko algebro v 16 do 20 urah — Pogled najprej ob proslavi desetih let dela delavske univerze v Novi Gorici omogoča hkrati vpogled v nove naloge, ki stoje tudi pred to prosvetno ustanovo. Stopnja splošne izobraženosti pa kaže, da te naloge ne Iv-de lahke. SaS Danes v Sovodnjaii pogreb Ane toticevr Na pota v boindšruco je v rešilnem avtomobilu v ponedeljek popoldne umrla 84-letna Sovodenjika Ana Marija Cotič, ki so Ji domačini pravili «Mica od Meštre». Pokojna Cotičeva je bivala skupno z bratom Ludvikom, ki ima 75 let in ki je upokojeni delavec iz tr-žiške ladjedelnice. Pred prvo svetovno vojno je imela njihova družina doma pekarno. Cotičeva je dama gospodinjila in je našla vsak dan čas, da je prebrala naš dnevnik, na katerega je bila naročena dolga leta. Pogreb bo danes popoldne. Bratu Ludviku izražajo sožalje prijatelji in znanci, pridružuje se jim tudi naše uredništvo. Nesreča motociklista na Travniku Včeraj ponoči nekaj minut pred eno uro se je na Travniku motociklist te Jazbin zaletel z vso silo v ob strani ceste stoječi avto giu-Ida 1300, ki je last bivšega poslanca Zucallija. Ta je bil zadržan na nekem sestanku in je avto pustil škodb in so ga zaradi tega pridržali v goriški bolnišnici, kjer bo verjetno ozdravel v 60 dneh. Šofiral Je lambreto z goriško registracijo 23164 Skoda na obeh vozilih je precejšnja. narodno pesem širom po Jugoslaviji in tudi v druge dežele, tako med rojake, ki žive na tujem, kot tudi med ljudi drugih narodnosti. Njihov nastop privabi povsod množice ljudi, njihove plošče se prav dobro prodajajo, saj so do sedaj posneli že več kot 3 milijone gramofonskih plošč in so zaradi tega dobili že tri zlate plošče. Avsenikovci bodo igrali na plesni prireditvi, ki bo v nedeljo, 14. septembra od 18. ure dalie. Začetek prireditve ie bil nomaknien na to uro. da ne bi moti] velike folklorne prireditve, ki bo istega dne v nrvih popoldanskih urah v Gorici. Zabava pa bo v Števerjanu tudi v soboto in v pooede,:ek. Oba večere je na sporedu nles in tako v soboto kot v ponedeliek bosta izmenično iffrala dva orkestra: domači kvintet «B,,;5*'i slavček* in moderni orkester rT^e Sparks*. ki ga sestavUaio mladinci iz Sovodenj in Stendreža V ponedeUek zveč°r bndn na nlpsu izvolil' tudi lenotioo večera 'n seveda letošnje trgatve. Cestna nesreča v Ulici Brigata Pavia Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj ob 12.45 prepeljali v splošno bolnišnico 15-letnega dijaka Umberta Pallarina, ki se je s svojim mopedom zaletel v kamio-net s tržaško registracijo v Ulici Brigata Pavia pred hišo s številko 19. Kamoonet je šofiral 48-let-ni Ermenegildo Buia iz Moše in je zavijal na dvorišče omenjene hiše, pri tem se je mladenič vanj zaletel. Ozdravel bo v sedmih dneh. Šolske vesti V slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici, Ul. Randaccio 10, se nadaljuje vpisovanje do 25. t.m. Taj-■ništvo je ,v ta nan/en odprto vsak delavnik od 10. do 12 .ure. Vse podrobnejše informacije pri vpisu. Stanem priporočamo, naj si na oglasni deski šole ogledajo tudi seznam knjig, ki so potrebne za posamezne razrede in naj jih takoj naročijo pri kakšni slovenski knjigami. V občinske otroške vrtce na področju goriške občine bo vpisovanje od 15. do 20. septembra. Slovenske otroke bodo vpisovali v vrtcih v Ul. Randaooio, v Ul. Croce in v Sentmavru. Pri vpisu morajo starši predložiti potrdilo o cepljenju otrok proti kozam, da-vici in otroški paralizi. Na višje srednje šole se vrši vpis na tajništvu šole v Ul. Croce v Gorici vsak delavnik od 9. do 12. ure do 25. t. m Prizadeti naj ne čakajo zadnjega dneva in naj se vpišejo že prej. V slovensko trgovsko šolo v Gorici se bo vpisovanje zaključilo dne 25. t. m. Sola je triletna ter še bo lanskemu prvemu letos pridružil še drugi razred. Kdor se želi vpisati v to praktično strokovno šolo, naj ne čaka zadnjega dne. V Glasbeno šolo v Gorici vpisujejo gojence do vključno 13. t. m. na sedežu v Ul. Ascold 1/1, tel. 24-95 vsak delavnik v dopoldanskih urah Reden pouk se bo začel v MLADINSKI ENODNEVNI IZLET V KOZJE pri Rogaški Slatini priredi komisija za mladino in šport pri SKGZ v nedeljo, 14. septembra ob 50. obletnici SKOJ Vpisovanje pri SPZ v Gorici. Ul Ascoli l/l, tel 24-95 Potni stroški po 1200 Ur na osebo. na Travniku. Mopedist se piše Mario Torrisi in stanuje na Jazbinah i ponedeljek, 15. t. m. Za Sovodnje štev. 7. Zadobil je več telesnih po-1 bo vpisovanje enkrat pozneje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiMiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii NA SEDEŽU KD V GORICI Tiskovna konferenca poslanca Marocco Obračun enoletnega delovanja • Ukrepi v prid slovenske narodne skupnosti - Več pristojnosti deželni upravi kar zadeva Slovence - Saragatov obisk Ob prvi obletnici izvolitve v poslansko zbornico je poslanec krščanske demokracije Gino Marocco sklical predstavnike krajevnega tiska ter jih seznanil s svojim dosedanjim delom. Predstavil ga je pokrajinski tajnik KD dr. Ro-lando Cian. Poslanec Marocco je navedel celo vrsto interpelacij, ki jih je vložil na vlado, zakonskih osnutkov ter omenil razne posege, ki jih je izvršil v zvezi z najpomembnejšimi vprašanji, ki so se pojavili tako v krajevnem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju, kakor tudi v zvezi z vsedržavnimi vprašanji. Njegovo prisotnost je bilo moč opaziti pri za konskih posegih glede dežele, u-krepih v prid SAFOG, za odpravo vojaških služnosti in podobno. Poslanec je nadalje omenil svojo angažiranost v prid slovenske na rodne skupnosti, zakaj «od nje pre jema stranka izredno veliko glasov in zato čuti za svojo dolžnost, da se zavzema tudi za ta vprašanja.* Izrecno je omenil predlog, ki ga |e predložil skuuno z ostalima de moki isljans' ima poslancema, gle de spremembe in izpopolnitve za kona 1012 od 19. julija 1961, ki govori o ustanovitvah slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Nadalje je poslanec Marocco sodeloval skupno s poslancem Škerkom in poslancem Južnih Tirolcev pri pobudi za spremembo postopka ka zenskega zakonika, po katerem bomo Slovenci v sodnem postopku lahko uporabljali materin jezik. Poslanec je nato pri ministrstvu za zunanje zadeve in javno vzgojo posredoval za ustanovitev trgovske strokovne šole v Gorici. V diskusiji je predstavnik našega lista opozoril poslanca na potrebo, da osrednji organi priznajo deželi pristojnost obravnavati vprašanja slovenske narodne skupnosti ter ga je še posebej opozoril na obisk predsednika Saragata in zunanjega ministra Mora v Jugoslaviji, obisk, ki naj predstavlja u-godno priložnost za dvostransko ugotovitev, kako uspešno opravljajo pripadniki narodnih skupnosti politiko medsebojnega spoznavanja, v korist plodnega vsestranskega sodelovanja ter krepitve miru v tem delu sveta. VERDI. 17.30—22: «Gli intoccabili«, J. Cassavetes in B Ekland. Kine-maskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan CORSO. 17.30—22: «1 due mondi da Charlae«, C. Robertson in C. Loom Ameriški kinemaskope v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan vstop. MODERNISSIMO, 17.30-22: «L'ul-timo killer», J Hamilton in D. Ghia, ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «La scuola delle vergini», čmo-beli češkoslovaški film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE. 17—20.30: «Exodus», Paul Newmann m Eva Marie Saint, ameriški barvni film v ki-nemaskopu. lržifi EXCELSIOR. 21.00: Vokalno in- strumentalni koncert «S. Ambro-gio» in tržUkega orkestra. AZZURRO. 18—22 15: «Vacanza a Malaga«, L. Funes, francoski film. PRINCIPE. 18—22: «Metti una sera a cena«, J. L Trintignant in F. Bolkan. Kinemaskope v barvah. Viru (.orico SOČA (Nova Gorica): ((Kekčeve ukane«, slovenski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «Moik», švedski film — ob 20. SVOBODA (Šempeter): «Rebecca», ameriški film - ob 18. in 20 ŠEMPAS: ((Sokolov plen«, ameriški barvni film — ob 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: «Po sledi zločina«, ameriški barvni — ob 20. KANAL: Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči le odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10; tel. 25-76 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701. Avtobusni izlet SPD v Zagreb. Ker se je že od samega začetka prijavilo za družinski izlet v Zagreb, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 28 t.m. več udeležencev kakor jih gre v avtobus se je SPD Jdločilo, da nadaljuje z vpisom izletnikov za drugi avtobus pod pogojem, da bo dovolj prijavljencev Vpisovanje se vrša na sedežu SPD v Gorici Ul. Ascoli l/l, tel 24-95 Kdor se želi udeležiti naj pohiti z vpisom, da ne bo prišel prepozno. • • » Sovodenjcd bodo šili v ponedeljek, 15. septembra na telet v Gradeč, in na Barbano. Vpisovanje sprejema domači cerkovnik. NOGOMET ZA TROFEJO PIERI 8:0 UJPESTIJA ŠIBKI PONZIANI S tekmo med budimpeštanskim Ujpestijem in tržaško Ponziano se je prižel v Trstu izločilna del mednarodnega turnirja za ((trofejo Pie-ri», namenjen mladonric!m moštvom. Turnir, ki je sede letos razširil konkurenco s tujimi moštvi, je v štirih mestih: Trstu, Ogleju, Krmi-nu in Concordi Sagitarii, tekmujejo pa poleg lanskih zmagovalcev In-terja še Fiorentina, Torino, Lajne-rossi, Ponziana, Aquileia, Pordenone, Udiinese ter Ujpesti iz Budimpešte, Dinamo iz Zagreba, Inter iz Bratislave in Austria z Dunaja. Otvoritvena tekma med Ujpestijem in Ponziano se je kaj kmalu spremenila v «show» Madžarov, ki so z izredno igro preigrali domačine in osemkrat pretresli njihovo mrežo. Pravega boja sploh ni bilo, saj bi igralci, kot so Komaromi, Hegy, Keller in predvsem levo krilo Varga lahko brez drugega igrali v italijanskih polprofesionalnih moštvih kot je Triestina. Proti takemu moštvu je Ponziana kmalu izgubila ži-«ge, odlični Flora pa ni mogol sam spraviti nekoliko reda v vrstah svojega moštva, v katerem se j.-, v drugem polčasu izkazal še vratar Čamp:on. Prvi gol so Madžari dosegli v tretj-i minuti s hitrim protinapadom Totha, kii je točno podal pred vrata Kellnerju, ta pa prehitel vratarja. Isti igralec je dosegel drugi gol po napaki Comellija, kateremu je žoga ušla iz rok, Ko-tnaromi pa je povišal rezultat s strelom v prazna vrata. Najlepši gol polčasa je nato dosegel Keller, z ostrim strelom s kratke razdalje, peti gol pa je znova povzročil nezanesljivi Comelli, katerega je presenetil nenevarni Vargov strel. L-ddno priložnost je Ponziana imela pred koncem polčasa, ko sta Flora in Rossetti prcdirla prav do gola, kjer pa je vratar Kenesy s padcem pod noge prehitel Abrami ja. V drugem polčasu gostje niso forsiraii, kljub temu pa so v zadnjih minutah padli še trije goli: najprej je Varga hladnokrvno izrabil Kolar- jev kros, izvabil Campiona iz vrat in ga nato preigral, nato je tržaškega vratarja presenetil prosti strel Hegyja, in končno je Kellner uspešno zaključil odličen osebni prodor in postavil končni rezultat 8:0 (5:0). uk Izidi prvega dne turnirja za Trofejo Pieri so naslednji: Ujpest (Budimpešta) - Ponziana 8:0 Austria (Dunaj) — Aquileia 6:1 BALINANJE V OKVIRU 11. SSI EKIPI ZARJE IN VESNE ŽE V ČETRTFINALU Nocojšnja srečanja se bodo začela ob 19. uri Internacional (Bratislava) — Por- ekip dokajšnja, vendar pa ti izidi denone 3:1 cesto varajo. To velja predvsem za Dinamo (Zagreb) — Udinese 1:0 (srečanje med Vesno in Krasom, ki Tudi sinoči je privabilo balinar-1 je bilo izredno zagrizeno in je sko tekmovanje SŠI mnogo navija-) Križanom uspelo ukloniti krasovce čev in gledalcev, katerim gotovo J' ^naJvečj'm naporom. Z zmago ni bilo žal, da so si ogledali lepe borbe. Izidi sicer kažejo, da je bila razlika v vrednosti posameznih Pravilnik namiznoteniškega turnirja 11. nad Krasom je postala Vesna skupno z Zarjo (ki je odpravila v odločilnem srečanju Gajo) prvi četrtfinalist tega turnirja. Izidi sinočnjih srečanj so bili naslednji: Henrik Markuč in Egon Perisut-ti (Vesna) - Anton Kalc in Ivan Gojča (Gaja) 13:5. H. Markuč in E. Perisutti (Vesna) - V. Milič in J. Simoneta (Kras) 13:10. Mirko Križmančič in Lucijan Križmančič (Zarja) , Bruno Guštin in Ljubo Košuta (Vesna) 13:10. M. Križmančič in L. Križmančič (Zarja) - Alojz Žagar in Ivan Grgič (Gaja) 13:6. Danes bodo na sporedu naslednja srečanja: Eligij Pelicon in Mario Pirc (Bar-kovlje) - Mario Milič in Edi Milič (Kras). Milan Milič in Silvan Jakovič (Barkovlje) - Adolf Pertot in Štefan Veljak (Barkovlje). Silvester Grgič in Karel Grgič (Zarja) - zmagovalec prve tekme. Sledi tekma med zmagovalcema druge in tretje tekme. Paoli Silvij in Vatovac Sergij (Breg) - Angel Legiša in Milko Milič (Barkovlje). Jurij Berdon in Egidij Brando-lin (Barkovlje) - Edvard Grgič in Ivan Počkaj (Zarja) Silvo Daneu in Vasja Gulič (Kras) - zmagovalec prve tekme. Sledi srečanje med zmagovalcema druge in tretje tekme Ker so posamezna srečanja izredno zagrizena in se zato zavlečejo do kasne ure. so prireditelji sklenili začeti vsak večer s tekmami nekoliko bolj zgodaj in sicer ob 19. uri. ■■■■■>.IlllllllllllUIIUIIlin 1MIIIIIM1IIIIIIIIIKIIII.................................................... 111,. M | f 11111 (11111 ■ 11 ■■ 1111 !■ 111 ■ ■ I ■ 111 ■ 111 ■ I ■ I ■ t ■ I ■ 11111M11111111.1 ■ IIIIIIIIIII11 L Namiznoteniški turnir SŠI organizira ŠD Sokol Ig Nabrežine. 2. Kategorije: člani (rojeni 1951 in starejši), mladinci (rojeni 1952-53-54), naraščajniki (rojeni 1955 in mlajši), članice (ro jene 1951 in starejše), mladinke (rojene 1952 in mlajše). 3. Sistem tekmovanja. Tekmoval ci vsake kategorije bodo razdeljeni v skupine, ki bodo štele največ 32 tekmovalcev vsaka. Tekmovalci iz goriške pokrajine bodo nastopih v samostojni skupini ne glede na število pri-javljencev. Število skupin v tržaški pokrajini je odvisno od števila vpisanih tekmovalcev. Tekmovalci istega društva bodo nastopili v isti skupini. Tekmovanje bo potekalo po sistemu direktne izločitve Prvi štirje tekmovalci iz vsake skupine si priborijo pravico do vstopa v finale. Finalna faza bo potekala po sistemu izločitve po dru gem porazu. 4. Kraj tekmovanja: izločilna fa- za Trst in Gorica, finalna faza Nabrežina. 5. Prireditelj bo določal nosilce skupin po svoji uvidevnosti, u-poštevajoč predvsem lestvice FITET. 6. Vse tekme bodo odigrane na dva dobljena seta 7. Tekmovalec, ki se ob drugem klicu ne prijavi glavnemu sodniku, izgubi pravico do nastopa. 8. Tekmovalci se morajo predsta viti v telovadnih copatah, kratkih hlačah in majici, ki ne sme biti bela ali zelo svetla. Igralo se bo izkijučno z žogicami, ki jih bo posredoval prireditelj. T 9. Vsak poraženi tekmovalec mora soditi naslednjo tekmo na isti mizi. 10. Vpisovanje je v osrednjem uradu SŠI, Ul. Geppa 9/1, Trst, tel. 31-119, do 10 septembra. 11. Prireditelj si pridržuje pravico, da po svoji uvidevnosti spremeni ta pravilnik. 12. Sicer veljajo splošna pravila SŠI in pravilnik FITET. Organizator moške odbojke na 11. SŠI, PD I. Cankar, obvešča predstavnike društev, ki so se prijavila za moško odbojko (MO in MI), da bo žrebanje nasprotnikov danes, 10. t. m. ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu, Ul. Mon-tecchi 6. Predstavniki društev so vabljeni, da se žrebanja udeleže. mi A NJE EVROPSKO PRVENSTVO Danes na Vrbskem jezeru tekmovanje moških posadk Prvenstvo se bo zaključilo v nedeljo s finalnimi regatami CELOVEC, 9. — Jutri, v sredo, se bo na Vrbskem jezeru začelo evropsko prvenstvo v veslanju za moške. V glavno mesto Koroške so že prispeli vsi tekmovalci, zaradi česar bo na prvenstvu nasto pilo 114 posadk iz 28- držav. To grat bodo nastopile tud: izvenevrop ske posadke in sicer iz Brazilije, Argentine, Avstralije. ZDA in ZAR. V italijanski reprezentanci, ki bo nastopila v petih disciplinah, je tudi Slovenec Bonač, ki bo s Fer mom tekmoval v dvojcu brez krmarja. Prvenstvo se bo začelo z izločilnim tekmovanjem četvercev s krmarjem, kjer bo nastopilo ’5 posadk. Sledile bodo regate dvojcev brez krmarja (16 posadk), tekmovanje v skiffu (15), v dvojcu s krmarjem (17), v četvercu brez krmarja (16), v double scullu (12) in v osmercu, kjer bo nastopilo 13 posadk. V četrtek bodo repesaži. Sledila bodo «mala finala*, v nedeljo zju traj pa bo finalno tekmovanje za naslov evropskih prvakov 1969. Italija bo nastopila v četvercu KuUSHišš::::::""”:' s krmarjem, v dvojen brez krmarja, v dvojcu s krmarjem, v četvercu brez krmarja in v osmercu, Jugoslavija pa v dvojcu brez krmarja, skiffu, dvojcu s krmarjem, četvercu brez krmarja, double scullu in v osmercu. Mednarodna veslaška zveza (FIS A) je sklenila, da bo žensko prvenstvo prihodnje leto v Budimpešti, 1971. leta pa na Danskem. ODBOJKA FIRENCE, 9. — Italijanska od bojkarska zveza je povabila na skupni trening v Modeno 12 odbojkaric, med katerimi je tudi članica Bora Sonja Pernarčič. Dekleta se bodo pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v Sovjetski zvezi. VATERPOLO BUDIMPEŠTA, 9. — V prvem dnevu turnirja v vaterpolu za madžarski pokal je Italija premagala Jugoslavijo 4:3, Sovjetska zveza pa Holandsko 7:2. BASEBALL PORAZ ALPINE V MILANU » Operni so bili enakovreden nasprotnik vodečemu Pirelliju Kljub porazu v Milanu proti vodečemu Pirelliju je Alpina s prikazano igro dokazala, da se le vrača v zadovoljivo formo in da se bo verjetno tudi letos izmazala. vsem neuspeh Mobilcase, ki je ta ko še enkrat izgubila priložnost, da bi dohitela ostale tekmece za napredovanje. Moštvo je namreč odšlo poraženo z Bollateja, kjer je Dogaja se pravzaprav isto, kar se povratek do sedaj diskvaiificirane- je zgodilo lani. Openci so tudi letos začeli prvenstvo z velikimi ambicijami, ki so se iz mnogih razlogov, verjetno pa tuda zaradi neresnosti nekaterih igralcev, izjalovile. Šele proti koncu prvenstva, ko postaja stanje na lestvici kritično, je moštvo pritisnilo na plin in začelo izvajati igro, ki smo jo od njega pričakovali. Tekma s Pirellijem je bila zelo izenačena: prvi štirje inningi so potekali v znamenju premoči obramb, ki sta brez težav izjalovili napade nasprotnikov, v petem pa je po novem neuspehu domačinov Alpina prešla v vodstvo z Bosdachinom, ki je izkoristil učinkovite udarce Cal-dognetta, Bradyja in Stefanyja. Tedaj so tudi domačini reagirali in so s pomočjo nekaj nezanesljivih metov Stepančiča štirikrat pretekli diamant. Alpina se je demoralizirala in je popustila. Rezultat se tako do konca tekme ni več spremenil, tudi zaradi odličnih metov Lachija. V ostalih tekmah beležimo pred- ga Bertoneja pozitivno vplival na domačine. Ti so odlično zaigrali tudi v napadu, kjer so devetkrat presenetili nasprotno obrambo (1 home run) Za veliko presenečenje je poskrbel Lodi, ki je v Genovi premagal CUS Genovo. Tudi to moštvo izgublja po nepotrebnem točke in s tem celo tvega, da o-stane v drugi ligi, čeprav ga lahko brez drugega postavimo med najboljše. Poraza Mobilcase in CUS Genove sta tako znova postavila v prednosten položaj Unipol, ki je v Turinu brez težav odpravil GBC Eletronics, na varnem pa je tudi Glen Grant, ki je po porazu v Trstu zabeležil zmago nad Grosse-tom in je obdržal drugo mesto na lestvici. REZULTATI •Bollate Mobilcasa Unipol *G.B.C. Torino Lodi - CUS Genova *Glen Grant - Grosseto »Pirelld - Alpina 9:4 5:0 5:3 8:3 4:1 U. K. OBVESTILO Športno društvo Breg vabi vse šahiste dolinske občine na sestanek, ki bo v četrtek, 11. t. m. ob 21. uri na društvenem sedežu v srenjski dvorani v Boljuncu. Na sestanku bo govora o nastopu na 11. slovenskih športnih igrah. Izžrebane skupine ženskega turnirja odbojke na 11. SŠI Na sedežu Zarje v Bazovici je bilo sinoči žrebanje kvalifikacijskih skupin ženskega odbojkarskega turnirja letošnjih SŠI. Žrebanje ie dalo naslednji izid: ČLANICE v Padričah: Cankar, Gaja in Breg B; v Bazovici: Zarja, Kras in Škamperle B; v Trebčah: Breg A, Kontovel, Polet; v Nabrežini: Škamperle A, Sokol; MLADINKE v Nabrežini; Sokol, Matajur, Škamperle; v Bazovici: Cankar, Breg, Kras; v Trebčah: Zarja, Primorec, Polet; v Padričah: Polet A, Kontovel. BOKS OSAKA, 9. — Ameriški boksar Freddie Litlle je ohranil naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije. Little je premagal s k. o. v drugi rundi japonskega izzivača Hosaoa Minamija. ATLETIKA V NEDELJO V VID0 Nov deželni rekord v metu kladiva: 63,20 Dosegel ga je Videmčan Vecchiatto V nedeljo zjutraj so bila v Vidmu tekmovanja, ki jih je organizirala domača Libertas. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Začnimo z novim deželnim rekordom, ki ga je postavil Videmčan Mario Vecchiato v metu kladiva s 63,20 m. Ta rezultat je za atleta zelo pomemben, kajti prav gotovo bo Videmčan prevzel mesto Bemar-dinija v državni reprezentanci. Zelo dober rezultat je dosegel tudi Pontonutti v skoku s palico s 4,50 m, omeniti pa moramo tudi Fab-brov 44,22 m v disku in Trangoni-jev 22”8 na 200 m. Od naših atletov je imel Dušan Švab precejšnjo smolo na 400 m zapreke: potegoval se je za prvo mesto, zadnjo zapreko pa je podrl 1&S •— in izgubil ravnotežje, le ^ padel in tako se Je mora* ^ ljiti s tretjim mestom in : j, 6l”9, ki ni prav najboljši- 1 ^ še tekel 200 m v času 25 Cesar, ki je z nedeljskimi « ^ zaključil priprave na des.. žal je tekmoval v skoku s P3 ^ J* imel na razpolago le trdo^ ^ na katero ni vajen m ua. zadovoljiti s skromnejšim ^ tom 2,60 m. Na treh metrin J ^ padel in se laže poskod<>va‘' ustk on je potem tekel na^OO kopjU Udovič’ iiiiiiiiiiiiii 111111111111 n m n im im iii m nuni n nun n lunini m n i im imiiiM 1,111,11,11,1,,,in mn n lill|],iililiiiIII||l|||||||||||||||||lllllll|||)||||||||||||||||||||||||||||mi||IH ŠTEVERJANSKI ŠPORTNI TEDEN V ORGANIZACIJI Sl BRDA V nedeljo zaključna prireditev in nagrajevanje najboljših Tekmovanje v odbojki je bilo v dvorani župnijskega doma v torek. Zmagala je ekipa KONČARJEV z rezultatom 3:2 proti ekipi BRITOV-CEV. Za Končarje so igrali Simon Komjanc, Ivan Maraž Miljan Maraž. Marjan Terpin, Robert Beretta in Mirko Humar. Namizni tenis je bil na vrsti v sredo. ŽENSKE: 1. Komjanc Agata 2. Komjanc Ida MOŠKI: 1. Hlede Edvard 2. Dornik Rinaldo 3. Komjanc Simon 4. Komjanc Rihard 5. Maraž Ivan 6. Beretta Robert EKIPNO MOŠKI: 1. Terpin — Maraž 2. Hlede — Dornik 3. Komjanc — Beretta Streljanje bilo na vrsti v četrtek. Tekmovanje je bilo zelo živahno, saj je tekmovalo nad šestdeset tekmovalcev: MLADINCI 1. Becciu Marij 2. Jakin Dario 3. Aleš Srebernič ŽENSKE. 1. Hlede Lilijana 2. Komie Jolanda 3. Kotnic Alenka 4. Škorjanc Nada 5. Gravnar Avgusta 6 Komjanc Agata MOŠKI 1. Terpin Marjan 2. Hlede Edvard 3. Procacci Domenico 4. Madotto Luigi 5. Maraž Miljan 6 Komjanc Drago EKIPNO MOŠKI 1. Hladnik — Hlede A. — Hlede E. 2. Macus — Fattore — Rosso 3. Maraž M. — Maraž I. — Terpin 4. Vogrič I. — Klanjšček — Komjanc Drago ATLETIKA MLADINCI Met krogle: 1. Pintar David 2. Škorjanc Marko 3. Škorjanc Stanko Tek 50 m: 1. Černič Kazimir 2. Hlede Franko 3. Jakin Darjo NARAŠČAJNIKI Skok v višino: 1. Croselli Klavdij 2. Dornik Rinaldo 3. Srebernič Pavel Met krogle: 1. Dornik Rinaldo 2. Jakin Dario 1,20 1,15 1,15 3. Becciu Marij Skok v daljino: 1. Fattore Klavdij 2. Croselli Klavdij 3. Mužič Ivan Ženske — tek 60 m: 1. Komjanc Rosana 2. Komjanc Elizabeta 3 Pintar Silva MLADINCI: Skok v višino: 1. Bulfoni Nevio 2. Macus Aldo 3. Hlede Bruno Skok v daljino: 1. Komjanc Simon 2. Hlede Bruno 3. Mačus Aldo Met krogle: 1. Komjanc Simon 2. Lutman Boris 3. Bulfoni Nevio MLADINKE: Skok v višino: 1. Komjanc Agata 2. Komjanc Ida 1,20 3,99 3,78 2,97 1,43 1,40 I, 35 5,10 4,90 4,82 11,69 II, 53 10,90 1,30 1,25 3.90 3,50 3,30 7,20 6.90 6,85 3. Škorjanc Nada Skok v daljino: 1. Srebernič Marjanka 2. Komjanc Ida 3. Škorjanc Nada Met krogle: 1. Komjanc Agata 2. Komic Jolanda 3. Komic Marta V nedeljo zvečer je bila štafeta z ! baklami. V ženski konkurenci je zmagala ekipa Dolenjega konca, ki so jo sestavljali Komjanc Agata, Ida, Rosana in Elizabeta. Prav tako so v moški konkurenci zmagali tekmovalci Dolenjega konca Ivan Maraž, Robert Beretta, Aleš Pintar in Albert Škorjanc. Sledile so ekipe Britofa in Sovence. Po štafeti je bila v veliki dvorani kulturna prireditev in nagrajevanje. Za kulturni spored so poskrbeli ansambel JANA iz Števerjana, ansambel MINIPE iz Gorice in šte-verjanski skavti. Te. iiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuii V SOBOTO IN V NEDELJO V NOVI GORICI Nogometni turnir za Brezigarjev memorial NOVA GORICA, 9. - Danilo Bre zigar je bil znani športnik Goriške, posebno je bil odličen nogometaš celo med najboljšimi v ljubljanskem Odredu, poznejši O-limpiji. Rojen je bil v Gorici 8. 11. 1936, umrl pa je na žalost niti 30 let star 11. 9. 1986 v Novi Gorici. Zrastel je v novogoriškem nogometnem klubu. Po gimnazijski maturi se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani Uspešno je študiral in dosegel je ta čas največjo nogome no kariero: igral ie pri ljubljanskem zveznem ligasu. Postal je tako idol mladine vse Primorske. Leta 1963 se je kot diplomirani ekonomist vrnil v Novo Gorico ter je prevzel odgovorno mesto gospodarskega sektorja na občinski skupščini. Takoj se je vključil v razne družbene politične organizacije. Postal je član občinskega komiteja ZK in predsednik mladinsko tehnične komisije NK Nova Gorica. Pričakovati je bilo, da se je Da- nilo po prometni nesreči že pozdravil, toda kasnejše posledice so bile preveč krute. Nova Gorica je letos na letni skupščini sklenila, da bo vsako leto organizirala nogometni turnir za «Memorial Danila Brezigarja*. Tako bo za občinski praznik 13. in 14. 9 1969. dvodnevni mladinski nogometni turnir v spomin tega vzornega, skromnega in kvalitetnega športnika. Povabljene so ekipe NK Primorje iz Ajdovščine, NK Tolmin in NK Salonit Anhovo, ki se bodo poleg domačinov potegovale za prvo mesto. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela SO Nova Gorica, ki bo zmagovalcu pre dala prehodni pokal. Za drugo me sto bo poklonil pokai obč. komite ZK, za tretje obč. komite mladine, za četrto mesto 'pa obč. ZTK Nova Gorica. Pričakujejo, da se bo te pomembne športne manifestacije udeležilo veliko število šolske in delavske mladine. R. Varl vil kronometre na 24"9. jo dobro metal Stojan u c tar je zasedel 6. mesto s 49,44 • ^ rezultatom se je približal ^ osebnemu rekordu, kljub -J mislimo,, da bi atlet lahki) boljše rezultate, saj na ^ v redno meče čez 50 m. tn kladiva je Emil Sedmak Rorov® dober rezultat s 44,08 ni. je je tudi tekmoval v disM» vrgel orodje 33,64 m. Pet g 8. pa je v metu kladiva osv mesto z 29,22 m. IZIDI 400 m zapreke: v 58'" 1 Quaia (Libertas Pordenom ,, 2. Valent (Libertas Videm/ 3. Švab Dušan (Bor) 1 01 100 m: 1. De Anna (ASU Videm) B 10 km hoja: cc'44"2 1. Ergoi (ACEGAT Trst) »o disk: »4 p) 1. Fabbro (Italcantieri) 10. Sedmak Emil (Bor) 33,1« palica: , 50 H 1. Pontonutti (Lib. Videml ' 4 Cesar Vojko (Bor) 2,oU višina: , 90 ® 1 Del Fomo (Lib. Videm) *' 800 m: o'ni”2 1. Blasig (Italcantieri) 2 m 5000 m: 1. Arban (SGT) 16’44”2 200 m: »o"| 1. Trangoni (Lib. Videm) 12 Cesar Vojko (Bor) 24 13. Švab Dušan (Bor) 25 3 kopje: -c« it 1 Mascarin (Lib. Udine) 6. Udovič Stojan (Bor) «• kladivo: , «20® 1. Vecchiato (Lib. Videm) 6 Sedmak Emil (Bor) 44, 8. Zupan Peter (Bor) 29,-3 ^ p Negativen obra^1® v Nadiških dolili (Nadaljevanje s 3- vanje vsaj zmanjšalo. Kad3* Tj. pride kak ita.ijanski ali stavnik na obisk v F11”3 gasp® celo v Čedad (po vojni D® jaVna ri, Moro, Saragat,) J® f^vtT reklama, glavni argument ^ sko prebivalstvo v Nadis* nah in v drugih dolinah ®®“ ^j-ga okraja. Senator PelizzP„„ie & kazuje kot pereče vPras3red & zmerom pripelje s seboj P sjffveF žavnega poglavarja četico jVOjo skih županov, ki naj t>j. f navzočnostjo potrdili dri' men industrijske cone in 1 gih pomoči. . -ajo ]tl Državni predsedniki o*^1 J p-romajo po sto in sto jglil** lije, kjer jim nujnost prikažejo v drugačnih A rpšilvp ni in industrij® zočnosti ne vidijo v navzočnosti "Tj, pri' vov ničesar, kar naj pravilo do tega, da b» \ ob)3* postavili svoje industnJs8iif te. Industrijska cona s sw) ]jrtd frastrukturami niso še u ^ jd niče, na katere bi se SP . kj k* ti in preračunljivi indust eVj? kajti kar se mene tiče, že ne vem več, kakšno je življenje, ko vidim, kaj Je napravil iz vašega. Clove®8 ba bi mu morala vžgati znamenje na čelo že tiste,f0t % ko se je rodil! Ožigosati In zavreči bi ga morala 8 ^ J večjega neplodneža to sprijenca! Toda narobe, n°s’v! ifl \ na ramenih. Ah, prav ob tem bi moral spoznati lJud ’ bi smel biti ogorčen, ker so pokorni samo las^ syoj” ko poveličujejo spako, ki desetkuje srečo in ugled ^ bližnjega. tf BS Odpusti, Indiana, odpusti! Morda je kruto, da j* tožujem, toda zdaj je prvi in zadnjikrat, da Prek° veka, ki te peha v grob. Ta strahotni nauk je bi' neU^ijl da so se tl odprle oči. Zastonj se ti je oglašal od -gii1’ jeve in Noundne mrtvaške posteje klic: ,Pazi se 8®> j,bt * te bo!’ Bila si gluha, znašal te je hudobni duh, ld razžaljena, te javno mnenje obsoja in td hkrati odp^j je uganjal vse mogoče hudobije, pa se nihče ni ^ Ubil je Noun, pa sd pozabila, pogubdl je tebe, pa ^ etpo pustila. Znal je slepiti oči in ukaniti pamet, s zahrbtno besedo je segal do srca, z modrasjim p0^j,sKC > znal očarati; če bi mu bila narava dala moje por teze in moj težki razum, bi bila napravila iz j nega moža. $H Oh, da! Bog ga kaznuj, ker Je bil krut do naj mu rajši odpusti, ker je bil nemara bolj 0^ hudoben! Ni vas razumel, ni cenil sreče, katero W uživali (Nadaljevanje beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitk Itallana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst