Acrocephalus 34 (156/157): 105−136, 2013 121 in mrtvimi mladiči, odstranil iz gnezdilnice in fotografiral. Pokazalo se je, da so bili trije mladiči na pol pojedeni in trije še celi, poleg so bila tri strta, neizvaljena oplojena jajca. Torej je polno leglo štelo devet jajc. Po moji oceni so bili mladiči mrtvi najmanj dva dni, zaradi razkroja so že zaudarjali. Poginili so v 6. ali najkasneje 7. dnevu starosti. Vprašanje je, ali se je polž začel prehranjevati z že mrtvimi mladiči, ali pa jih je s svojo težo potlačil oziroma pričel jesti še žive. Mag. Marjan Vaupotič je kasneje po fotografijah polža določil kot slinarja iz družine Limacidae, najverjetneje vrste Limax cinereoniger, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Aleksander Pritekelj, Ivanke Kožuh 6, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: aleksander@gnezdilnice.si Slika 14 / Slika 14: Polž slinar Limacidae med prehranjevanjem z mladi~i velike sinice Parus major / Keelback Slug Limacidae feeding on Great Tit nestlings, Gameljne, Ljubljana, 19. 5. 2013 (foto: A. Pritekelj) Gorska sinica Poecile montana in krekovt Nucifraga caryocatactes Willow Tit & Nutcracker – two individuals of the former and one individual of the latter observed on 23 Sep 2012 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); an unusual occurrence in lowlands of the NE part of the country, even in the non-breeding period Dne 23. 9. 2012 sem na južnem robu zadrževalnika Medvedce v grmovju zaslišal znano oglašanje, ki pa smo ga sicer bolj vajeni iz više ležečih krajev. Z nekoliko truda sem našel dve gorski sinici, ki sta se oglašali in skakali po grmovju. Gorska sinica je sicer gnezdilka bližnjega Pohorja, kjer se pojavlja na predelih nad 750 m n.v. (Vogrin 1992). V okviru popisov za Zimski ornitološki atlas na Dravskem polju ni bila zabeležena (Sovinc 1994) in tudi nasploh še ni bila ugotovljena na zadrževalniku Medvedce (Bordjan et al. 2009). Kmalu za opazovanjem sinic me je presenetil še en prebivalec višjih predelov. Polja južno od zadrževalnika je v nizkem letu preletel krekovt. To je šele drugo opazovanje vrste na zadrževalniku (Kerček 2003). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Močvirska sinica Poecile palustris Marsh Tit – breeding of a pair in nest box observed in detail in 2013 at Brod, Ljubljana (UTM VM50, central Slovenia): nest was built between 10 and 14 Apr, first egg was noted on 18 Apr, and the clutch was complete with 6 eggs on 23 Apr. Incubation lasted 14–15 days and the young fledged 19 days old on 25 May Leta 2013 sem imel prvič priložnost podrobneje spremljati uspešno gnezditev močvirske sinice. Gnezdila je v gnezdilnici s premerom vhodne odprtine 34 mm pri Brodu (Ljubljana) v bližini reke Save, višina postavitve je bila 1,5 m. Gnezdilnico sem med gnezdenjem kontroliral 14-krat: 10. 4. je bila prazna, 14. 4. je bilo v njej že 4 cm mahu in nekaj malega puha, 18. 4. je bilo v gnezdu eno jajce pokrito s puhom, dne 23. 4. je bilo med popoldanskim pregledom v leglu šest toplih jajc (toploto jajc sem preizkusil z ustnicami), 15 min kasneje je odrasla ptica valila. Pri nadaljnji kontroli dne 1. 5. in 5. 5. je samica valila. Dne 6. 5. so se izvalili mladiči, ob 17.30 h sta bila v gnezdu dva ravnokar izvaljena mladiča in še štiri jajca. Pri nadaljnjih dveh kontrolah 9. 5. in 15. 5. sem skozi vhodno odprtino dobro videl mladiče, gnezdilnice pa nisem odpiral. Dne 20. 5. je bilo v gnezdu pet dobro prehranjenih, enako velikih mladičev. Ko se je približeval datum speljave mladičev, sem gnezdilnico dnevno kontroliral v poznih popoldanskih urah: 23. in 24. 5. je bilo ob 18.40 h v gnezdu še vedno vseh pet mladičev. Dne 25. 5. so bili ob 17.30 h v gnezdu še trije mladiči, dva speljana pa je bilo slišati v neposredni bližini. Pri tej kontroli sta se v bližini oba starša svarilno oglašala. Glede na to, da so se mladiči izvalili in speljevali v popoldanskih urah, je bila njihova starost ob speljavi polnih 19 dni, glede na datum pa 20 dni. Naslednji dan je bilo gnezdo prazno, vzel sem ga iz gnezdilnice in dobro pregledal. V gnezdnem gradivu je bilo eno jajce; razbil sem ga in izkazalo se je, da je neoplojeno. Na osnovi opazovanj ni možno natančno izračunati dolžine valjenja, ker je bilo eno jajce neoplojeno. Možna sta dva scenarija: (1) prvi je mogoč ob predpostavki, da ni bilo oplojeno jajce izleženo zadnje in da je samica pričela valiti z zadnjim jajcem – v tem primeru je valjenje trajalo 14 dni; (2) drugi scenarij je mogoč ob predpostavki, da je samica pričela valiti s predzadnjim jajcem in da je bilo zadnje jajce neoplojeno, v tem primeru je valjenje trajalo 15 dni. Glede na to, da je bilo ob kontroli 20. 5. vseh pet mladičev enako velikih, sta mogoča oba scenarija. Cramp (1998) navaja, da močvirska sinica vali 13–15 dni in da se mladiči speljujejo