5"7
Jj-a pravdo in srce.
(Tragedija v  petih dejanjih iz časa kmeti^kih uporov L 1573-   —  Spisal Anton Medved.)
O sobe.
Barbara pl. Bela, grajščakinja na Raki.
Erazem, nje sin.
Janez Krstnik Valvasor, grajščak na Turnu in
v Krškem. Štefan Gregorijanec, grajščak v Mokricah. Krištof Ložan (Laaser), grajščak na Belniku.
Lokvanec,     )    ¦                        ,  ...     »,
~.      ,              >    kmeta iz sosednjih sel.
Oberc,            /                               '
Sel. Kmetje. Uskoki. Godci.
Podlesnik,
Končan,
Zoric,
Andrej, Lokvančev  sin, J
Slepec Grajan, nekdanji grajski logar
Katarina, njega hči.
Dizma, grajski oskrbnik.
kmetje iz sosednjih sel.
Prvo   dejanje.
Gozd.  Na sredi pod/kostanjem klop.  Na desni konec logarske koče.  Zadaj  se čujejo kriki lovcev.
1.   prizor.
Erazem.
(Pride  s  puško  v  roci, a jo vrže odločno  na rame.)
E, kdo bi se potikal v tem mrazu po gozdu! Kaj imam, če vzamem kakemu zajcu življenje! Tu notri je gorko. (Pokaže na logarsko kočo.) Gorko od peci in (smeje) od lepega lica. Kaj pac dela Katarina ? (Gre proti koči. A v tem poči strel. Erazem pade v kolena.) O jo j! O jo j! (Prime se za nogo. Njegova puška se sproži in strel sfrči v zrak.) Moj Bog! Pomagajte! Pomagajte! Ustreljen sem. Gorje mi! Ljudje, ljudje !
2.   prizor.
Katarina.   (Priteče iz koče;  kmalu  za njo) Grajan.
Katarina.
Za Boga, kaj je! (Prestrašena.) Gospod! (Skloni se k njemu.) Ali ste mrtvi! Kaj se vam je zgodilo ?
Erazem. (Težko ječe.) Obstreljen sem.    Obstreljen.    O Bog, kako to boli!  (Tišči se za spodnji   del  noge.)   O  kdo je streljal, nepremišljeno streljal?
Katarina.
Kje imate rano? Povejte! Naj jo izperem, naj  jo   obvežem!   Sveta   Devica!   Kako   je  to
prišlo ? Ali naj vas z očetom preneseva v toplo sobo.' Seveda! OČe! Pojdite sem ! (Prime očeta za roko in ga vede k ranjencu.) Oče, naš gospod je obstreljen.
Grajan. Kateri gospod — a--------jaz nič ne vidim.
Katarina.
Naš gospod z Rake, mladi gospod. Pri-miva ga, prenesiva ga v kočo! Tukaj primite, oče!  (Hočeta ga vzdigniti.)
Erazem.
(Zaječi.)
Pustita me, pustita me ! Prosim vaju. Ne smem se ganiti. Več jih mora biti. — Pokličite ljudi, tovariše, gonjače! — O, kdo je streljali Počasi!  Tako!  (Položita ga  zopet na tla)
3. prizor.
Gregorijanec in  Ložan  prihitita.
Ložan.
Je-lires" Res! Slutnja me ni varala. (Skloni se k Erazmu.) Gospod Erazem, kako je? Rana ni smrtna.  (Zatrobi v rog.)
Erazem.
V nogo sem zadet. Mislim, da ne do smrti. A bolečine, hu!
5i8
Anton Medved: Za pravdo in sreč.
Gregorijanec.
Vendar za Boga! Kaj mislite, da imate ranjenca zunaj na tleh v mrazu! Nesimo ga noter!
Katarina.
Hotela sva z očetom, a gospoda je preveč bolelo. Treba je več rok.
Ložan.
Kaj veš ti, deklina! Nosilnice je treba. Hajdi! Pojdi brž, da jo spleteš s starcem. Kaj premišljaš? Da bi te bes . . .
(Katarina odvede očeta.)
Gregorijan ec. Kje je Valvasor? Kje gonjači? Vraga, kdo je streljal tako nepremišljeno ? Ali ga bode moči prenesti domov?
Erazem. Oh ne, oh ne!  Tu naj počivam.   V kočo me prenesite! Umrl bi spotoma.  Pokličite Valvasorja !  (Ložan  zatrobi v  novic v  rog.)
4. prizor.
(Valvasor prihiti.)
Gregorijan ec.
Kaj se vendar mudiš? Kje imaš gonjače? Poglej nesrečo !
Valvasor (se skloni k Erazmu).
Erazem, kaj ti je? Nesrečnik! (Pogladi mu čelo.)
Erazem.
Kako me boli! Oh prenesite me na mehko posteljo!
(Gregorijanec in  Ložan  se  menita.)
Valvasor.
Erazem! Že pleto nosila gonjači in logar-jeva. Precej bo vse gotovo. Od katere strani je prišel strel? Ali ne veš? Vidiš, to je imenitno vedeti.
Erazem.
Ce prav sodim, od te. (Pokaže proti koči.) A prišel je hitro, kakor blisek z neba. Potem se je sprožila še moja puška.
Valvasor.
Hvala Bogu, da srečno. To je storil sovražnik. Bog mu odpusti veliki greh! Vse po-zvemo. A sedaj pusti to misel, Erazem, da ti srd ne rani tudi srca. Le miren bodi! Poglej, nosila so že dopletena.
5. prizor.
Prejšnji.    Katarina in Grajan.    Lokvanec.    Oberč.
Hlapec.
(Polože nosila na tla.)
Valvasor.
Počakajte! Previdno! Vzdignimo ga vsi in polagoma! (Vzdignejo ga na nosila, ranjenec ne-katerikrat zaječi.)
Erazem. O, hvala vam! Lepo ste me vzdignili. Prenesite me sedaj na gorko.
(Valvasor in grajski hlapec ga vzdigneta in neseta v  kočo.  Katarina in Grajan za njimi.)
Gregorijanec (Lokvancu). Kdo je streljal?
Lokvanec.
Bog vč, jaz ne.
Gregorijanec.
Vidva tedaj nista bila ob naši strani?
Oberč.
To je gotovo.  Zato smo gonjači.
Ložan.
Iz tega ljudstva boš prokleto  malo  zvedel.
Gregorijanec.
Od nas ni torej nihče streljal. Iz neba strel tudi ni prišel. V gozdu nismo videli nikogar razven sebe in vaju. Torej —? (Stopi bliže k Lokvancu.)  A — ?
Lokvanec.
Gospod, kaj mislite ?                 ,
Ložan.
Ali vidiš, ali čuješ? To ti znajo!
Lokvanec.
(Z resnim  poudarkom.) Gospoda, jaz vprašam,  kaj  mislita?
Gregorijanec.
Kaj misliva? Ali ti nisem povedal?
Oberč.
(Hitro.) Nas imate na sumu. Po krivici   na   sumu. Toda prosim pri živem Bogu, izbijte si ta sum iz srca za vselej.
Ložan.
Tako torej, tako torej! (Glasno se smeje.) Hitro se menjamo. Kmetje zdaj nam zapovedujejo, ne mi njim. Se suma ne smeš imeti. Ali si čul, Štefan ? (Rohneč proti obema.) Kdo mi sme prepovedovati misli? Kaj?  —  psi!
Anton Medved: Za pravdo in srce.
5*9
Lokvanec.
(Mirno.)
Misli prepoveduje Bog, besede pa tudi mi, ako natolcujejo. Ali ne poznate osme božje zapovedi?
Gregorijanee.
Molči! Ti naju ne boš učil! (Stopi prav blizu k njemu,  a  Lokvanec odstopi.)
Oberč.
Lokvanec, midva sva storila svojo dolžnost. Prosim te,  idiva!
Ložan. Nikamor,  dokler vas hočemo rabiti! Tukaj ostanita!   Stvar   mora  priti  na   dan   še danes, precej, tukaj . . .
Oberč.
Ako nas rabite, povejte nam delo! Psovanja neČeva Čakati.
Gregorijanee.
Le potrpite, prevzetne duše! Se drugače se vam bo godilo, kakor doslej. Predobro vam je. Zato ste tako oholi. Saj vam že izbijemo vašo upornost z bičem, z gladom . . .
Lokvanec.
(Odločno.)
Jaz idem. Oberč, pojdi z menoj! (Prime za puško.) Tudi mi smo ljudje. Pravica zaspi včasih, a se vzbudi jaČja, kakor poprej. Pojdiva! (Odideta; spremljajo ju zaničljivi pogledi Ložana in Gregorijanca.)
6. prizor.
Prejšnja.  Valvasor.
Valvasor.
Kaj je bilo?
Ložan.
(Gleda za odešlima.)
Jaz bi glavo stavil, da nista nedolžna pri tem. Pribuljeno, prikrito ljudstvo!
Valvasor.
Kako? Mčnitase o kmetih. Da bi ona dva . . . Ne, ne! Tako hitro ne smemo soditi. Več previdnosti jima pač prisojam.
Ložan.
No, n6! Videli bomo. Vse pride na dan, kar se zgodi, včasih še kaj takega, kar se ne zgodi.
Valvasor.
Tako sem sklenil: Vidva pojdita na Rako in povejta gospe Barbari — toda oprezno, da se preveč ne ustraši. Boljše je tudi, da ga ne
pride takoj pogledat, ker bi ga z jokom vznemirila. Jaz ostanem čez noč pri njem. Jutri ukrenemo nadalje. Zdravstvujta! Ali se vrneta domov?   Vidimo se kmalu pri meni.    (Odide.)
Ložan.
Ta mož bo toliko časa miril in tolažil in zlepa ravnal, dokler ga bridka izkušnja ne pouči. Pojdi! Povedati ti hočem, kaj sem včeraj zvedel o soseških kmetih. V Tahijevi koži ne bi bil rad.  (Odideta.)
Zavesa pade.
(Logarska soba.    Na levi vhod,   na  desni   vrata  v
čumnato.  V ozadji dve  majhni okni.   Pod oknoma
klop,  poleg nje postelja.)
7. prizor. Erazem.  Katarina.  Grajan.
Erazem.
(Sedi ne postelji.)
Poslušaj me! Ko pride prvič pater Iz Krškega na Rako maševat, Ti bodeš počastila Božjo Mater, Popevat moraš priti k nam na grad. Kako donečen je in mil tvoj glas! Poslušal sem te včeraj,  ko si pela Pred hišo — o zapoj Še tisto pesem!
Katarina.
Jaz pač ne znam lepo zapeti, vi Vse lepše petje ste na svetu culi.
Erazem.
Dovolj  je,  da tvoj glas ugaja  meni. Poslušal bi te zmerom, zmerom — torej!
Katarina.
A katero naj zapojem? Znam jih več.
Erazem.
Ki pela si jo včeraj.  Prosim,  Katarina.
Grajan.
Kako se daš prositi,  moja hči! O, petja glas, nebeški dar je to,
V   tolažbo nam podarjen in veselje. Na svetu žlahtnega srca ne najdeš,
V   katerem ni napetih sladkih strun. Naj samo poje ali sliši petje, Vsekdar zazibljejo se rahle   strune In milo stresajo čutila v srci.
520
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Katarina.
(Zapoje.) O Marija,  naša mati, Zemlje in nebes gospa: Tebi v slavo žarek zlati Sije z jasnega neba. Tebi v Čast šumlja studenec Skozi  mirni  senčni les, Tebi vije pomlad venec Iz cvetic in iz peres. Ti si v milosti Njegovi Med ženami prva hči, Naj slave Te vsi rodovi, Kar na svetu jih živi.
Erazem.
(Gleda jo molče.)
O  Katarina! Jaz te zahvaljujem. Le žal, da bliža se ločitev grenka.
Katarina.
Jaz čujem glas gospe"  od zunaj.
Erazem.
Zatorej pravim: bliža se ločitev.
8. prizor.
Prejšnji.  Barbara.  Dizma.
Barbara.
(Poljubi sinu čelo.) Moj sin, kako je?
Erazem.
Dobro, draga mati.
Barbara.
(Mahne z  roko;  drugi odidejo  v  čumnato.)
Prišla sem danes po - te, moj Erazem, Da se povrneš v grad.   Saj pojdeš lahko. Sicer sem vzela oskrbnika s sabo, Da bi pomogel —
Erazem.
O,  ni treba,  mati, Ze hodim sam ob palici po sobi.
Barbara.
Ves čas najrajša bivala bi tukaj In sama stregla — kmet ne zna ničesar — A  ni mi bilo moči. Vsako uro Imam opravkov sitnih in kočljivih.
Erazem.
Čemu ta skrb!  Nikdar ne bodem tožil O tej postrežbi. Rečem ti celo, Da bi os-tal najrajši tukaj dalje.
Barbara.
Erazem, ti ne veš, kaj se godi. Ob Sosedu je zbrana vojska kmetov. Pri nas je tudi kmet ohol,  uporen. Bojim se tajne zveze vseh tlačanov. Že to je dosti vzroka, da odideš Pod varno streho k materi domov. Od srca sem hvaležna Valvasorju, Da je ob tebi Čuval teden dnij.
Erazem.
Saj pojdem. Ali nekaj te še prosim: Tej  deklici bi rad se sam zahvalil Za nje ljubezen  in pazljivo skrb. Jaz sam.   —  Povedal bi ji nekaj rad, Kar mi leži na srci.
Barbara.
Kaj bi bilo?
Erazem.
Vse ti doma povem natanko, mati; Saj nisem nikdar nič pred tabo skrival. Zato mi danes željo to izpolni!
Barbara.
Kar hočeš, sin,  in kakor hočeš. Zakaj bi se upirala željam Jedinega mi sina? Le govori, Erazem, le govori! Potlej pojdeš In se ne vrneš več na kraj usodni, Kjer se je nekdo  nad teboj  osvetil.  — Deklina, he! Kako ji je ime? Zahvali jo! Jaz dar pripravim zanjo. Ce hočeš ti, prekrasen dar od tebe. (Odide.)
9. prizor.
Erazem.  Katarina.
Katarina.
Gospod moj, kaj  želite še?
Erazem.   -
Premnogo. Ti bodeš cula nekaj zdaj  od mene, Tega ne slutiš,  in slutila nisi  — Da, morda niti v sanjah sanjala.  — Beseda se mi gnete v grlu. —   — Težko Povem in vendar moram vse razkriti.
Katarina.
Gospod! Povejte ! Jaz poslušam pazno. Kaj meni bi imeli razodeti Tako posebnega,  da me osupne?
Erazem.
Naj prvo moram strgati zaveso
Med nama vso od vrha k nizkim tlom.
Anton Medved: Za pravdo in srce.
523
Pozabi, Katarina, kaj sem jaz,
Da sem grajšcak bogat in  plemenit,
Da sem gospod očetov,  tvoj gospod;
Pozabi in si misli, da sem Človek,
Kateremu je Bog srce podaril —
Srce Človeško, kot je vi imate.
Povej  mi,  Katarina,  ali  misliš,
Kar hočem,  ali moreš pozabiti
Za nekaj časa mojega stanu,
Za nekaj Časa zdaj — potem zavedno?
Katarina.
Zakaj naj to pozabim,  moj gospod? Vi ste bogat grajšcak in naš gospod. A ste seveda tudi Človek, ne-li, Kot mi,  ki nosimo srce Čuteče?
Erazem.
Z odgovorom sem tvojim zadovoljen. Zato ti lahko zdaj povem, kar Čutim. A ti odpri posluh, odpri sreč, Ker v meni govori odslej srce.
(Prestane.) Ko prvikrat sem videl tvoje lice, (Ob lanskem lovu je bilo, ti ves), Tedaj  me je pogrelo v dno srca. Ne vem, zakaj, a meni se je zdelo, Da se pretaka v tebi modra kri, Da lahko bila bi najlepša knežnja, Kar jih sedi po zemeljskih prestolih.
Katarina.
Gospod, ne dalje! Vi ste bolni  še .  .  . (Povesi obraz.)
Erazem.
O, rekel sem:  pozabi, kaj sem jaz. Ce je kaj  bolnega na meni še, Srce je bolno, vse telo je zdravo. Naj  dalje govorim! Ta prvi hip Osupnil sem,  obstal samo očaran, Za tem nedolgo zopet te pozabil. A kmalu mi je pred oči začel Hoditi lep in mil in ljub obraz, O lep, kot zlato solnce na iztoku, O mil, kot luna v jezero vtopljena, O ljub, kot rosen cvet ob rujni zarji. In meni se je svet ob njem pomlajal, In v meni tajala so se Čutila, Kot breznov sneg pod toplim solnČnim
žarkom. In jaz sem v kratkih dneh postal ves drugi.
(Prestane.) A ko sem se prebudil iz omame, Ki v nji sem plaval,  kakor nezaveden, Tedaj železna pest razuma v glavi Udari lepo lice in odžene.  —  — Jaz upam, Katarina, da me umeš. To lice, Katarina, nosiš — ti.
Katarina.
Besede umem,  ali vas ne  urnem.
Erazem.
In zopet se je prikazalo lice, Ne le pred moje duševne oči — Usoda dobra ali zla, ne vem, Hotela je tako, da bivam tukaj Nad teden dnij, da tvoj  poslušam govor, Tvoj pevski glas, tvoj jasni smeh iz srca, Da gledam gibke roke in prijazni Pogled,  ki plava v njem vsa duša tvoja, Najblažja duša .  .  .
Katarina.
O gospod,  molčite! Boli me vaša prevelika hvala.
Erazem.
(Prime jo  po majhnem  premoru za roko.)
Dovolj je besedij. Povej mi zdaj, Dekle najljubše, samo in odkrito, Povej, če hočeš biti mi družica, Soproga, sklenjena z menoj  do smrti ?
Katarina^
Gospod! Resneje govorite! Prosim. Tako lepo ste govorili vedno — Kaj šalite se z deklico  ubogo?
Erazem.
Tako slovesno in globoko-resno Iz hrama svoje prave, lastne duše Povedal sem ti te besede zdaj, Da je zame slovesnejša jedina Molitev. O, veruj  mi,  Katarina!
Katarina.
Ce resno govorili ste zares, Resnejše mislite še zdaj  na to, Kako preženete iz srca Čustvo, Ki lahko vas onecasti pred svetom.
Erazem.
Onecasti? Povej, zakaj!  In mene? Pred kom na svetu, ki le  um ima? Kdo more srcu zapovedovati: To čuti,  onega ne Čuti! Dej! O  Katarina,  prosim te,  pozabi, Pozabi, kaj sem jaz!  Od tega Časa Zate gorim, zate"  storim,  kar hočeš. In ti se me ne boj !  Ta žar,  ki  mene Razgreva zdaj, tako je Čist,  kot vroč. Mar sem zato ljubezni vreden manj, Ker sem po rodu višji? Dobro vem, Da ravno rod med nama dela  prepad. A jaz ga prekoračim lahke duše.
524
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Le kratek čas mi je odsojen tukaj.
Povej mi,  Katarina, ali Čutiš
Vsaj iskro spoštovanja zame? Reci !
Katarina.
(Potegne svojo roko iz  njegove.)
Gospod, jaz ne verujem, ker  ne morem. In ko bi vam verjela,  kje bi mogla Na to vprašanje sama odvrniti Vam samim, precej —? oh, saj ne verujem.
Erazem.
Jaz ne zaslužim tvoje neprijazni. A bodi. Danes več ne bom govoril; Pokažem  pak ti kmalu,  v prvih dneh, Da govorim resnico,  kakor Čutim. Ne mine jedna ura, in doma Razkrijem to, kar tebi sem razkril, Se svoji materi. Zdaj   lahko veš, Da resen je in trden moj namen.
Katarina.
O Bog! Iz tega vzide zlo. Molčite, Kot bodem jaz o tem na vek molčala.
Erazem.
Ne boj se hudega! Preveč poznam Ljubečo svojo mater.  Trdno  upam, Da vse dovoli,  kar me osreči Največje zlo pa zame ti pripraviš, Ce mi zapreš srce, nad vse najdražje. Podaj roko,  prijazno  me poglej.
(Seže ji v roko.) Ne srdi se name,  saj nisem nikdar Najmanjega ti storil zla. Zdravstvuj! Jaz moram iti.  Katarina, z Bogom!
(Nekaj  Časa molči.) Nobene mi besede ne privoščiš ?
Katarina.
Zdravstvujte, srečno se vrnite Domov. Jaz se ne srdfm nič na  vas.
Erazem.
Vsaj to!  — Ohrani Bog te, Katarina! (Odide na levo iz  koče.)
10. prizor.
Katarina.
(Nekaj časa molče strmi za odešlim Erazmom, da ne opazi oskrbnika, ki je v tem stopil na prag čumnate s tajnim smehom.) Oh boljše, da je šel. — Nekam čudno mi je bilo vedno ob njem. — Njegovo žareče oko  ...
(Tedaj  zaropota nekdo   na   okno,   da se   odpreta linici,  in  moški glas se začuje): He, Katarina! Le tako naprej! Drugič pomerim  boljše.
Katarina. (Zgane se in prestraši.) Kdo je? Kdo —? Moj Bog! (Ugleda Dizmo, oskrbnika.)  Vi ste še tukaj ? Ali ste culi ?  Bog! Kako sem se ustrašila!
Dizma.
Kaj bi se ne! Saj sem se jaz tudi.
Katarina.
Gospod je odšel.
Dizma.
Zato sem hotel tudi jaz iti. Preje vaju nisem hotel motiti. Starec pak je zaspal v čumnati. Blažena starost!
Katarina. Se sedaj se vsa tresem. Ali ste slišali tudi besede?
Dizma. Vajine? Sem. Nehote, ker sem molčal ob dremajočem očetu. Pa tudi te besede sem slišal, ki jih je nekdo skozi okno vrgel. Prav prijazne niso bile zate, kaj, Katarina? Saj si glas spoznala, ne?
Katarina. Kdo bi bil ? Tako hitro je odšel.
Dizma.
I no. Andrej Lokvanec je bil iz Zalesja. Ali ga res nisi spoznala po glasu.'
Katarina.
Andrej je bil? Res je. Bil  je Andrej. A kam je izginil? (Gre iz  koče in jame klicati:  Andrejec, Andrejec!)
Dizma.
Ne vem, ali res ni vedela, kdo je bil. — O ti pet narisanih vragov! -Te besede! »Pomerim boljše." O tristo gozdnih škratov! Kaj pa to? Meni, meni se zdi . . . (Udari se po čelu.)  Kaj  pa--------o kleti Andrej, kaj si zinil?
Katarina.
(Vrne se boječe.) Nikogar ni.  Morda ni bil Andrejec.   Ta bi prišel gotovo k nam.
Dizma.
Ali si cula besede, Katarina?
Katarina
Jaz ne vem, kaj je mislil. Tudi Cula ga nisem dobro, ker je prišel tako nenadoma.
Anton Medved: Za pravdo in srce.                                                   525
Diztna.
„He, Katarina, le tako naprej! Drugič pomerim boljše!" —• Te besede je izrekel. In kaj je mislil reči?   Ali naj  ti  razložim:'
Katarina.
(Zmedena.) Jaz ne vem.  On je tako nagel.
Diztna.
Zares nagel. Kaj je zinil fant! Zlodej, še meni ni všeč, da sem ga slišal. „DrugiČ pomerim boljše." Torej jedenkrat je meril in slabo. Na koga bo meril, oziroma je meril? Na koga drugega, kakor na tistega, ki mu hodi v zelje, in to je, to je Erazem plemeniti Bela. In koga je zadnjic nenadoma od strani zadel strel v nogo? Erazma, našega mladega gospoda. Katarina, ali prav razlagam?
Katarina.
(Razburjena.)
Ne, tega ni mislil. Tega ni storil. Ne, nikdar ne. Bog, kaj mislite! Vi ste krivični, vi natol-cujete. Ne, ne, ne . . .
JDizma.
Počasi, dekle! Kaj bom zavijal! Jaz sem blag človek. Ako mi te besede znaš drugače razložiti na kakoršen koli način, jaz odstopim precej  od svoje sodbe, ker sem  blag Človek.
Katarina.
Kaj jaz vem, kaj je mislil! Pove naj mi sam,  odkritosrčno . . .
Dizma.
Ako ti stokrat pove in vselej drugače ali vselej jednako, mene ne prepriča in ne prepriča, da bi drugače mislil, kakor je govoril in celo kar jasno govoril. Te besede naj Čuje katerikoli sodnik na zemlji in vse izgovarjanje in zagovarjanje ga ne reši obsodbe. Jaz tebi tega ne privoščim, ker sem blag človek, a zato tudi resnicoljuben.
Katarina. (Poljokaje.)
Potem ga ne zatožite! O prosim vas, ne pahnite ga v nesrečo. (Prime ga za obe roki.) Gospod Dizma, kakor se Bog prosi, ne zatožite ga!
Dizma.
Kaj bi ga tožil! Ne bom ga tožil in ne, Katarina, ker sem jaz sila blag Človek in zate, zate bi že celo storil vse.
Katarina.
Stokrat vam zahvala! Bodite tako dobri, usmiljeni! Gorje njemu, ko bi o teh besedah kdo zvedel. Oh, zato molčite, dobri gospod Dizma!
Dizma.
Samo nekaj bi rad povprašal. Saj upam, da mi boš že povedala odkrito. Preje sem slišal nekaj sladkih, prav prijaznih in pa resnih be-sedij, ki jih je govoril gospod Erazem s teboj. Sicer pa nisem vlekel na ušesa, ker to sem jaz vedel že preje, da mu ti ne moreš iz glave in srca. Torej, kaj pa in kako ti misliš ž njim? Vidiš, jaz bi to silno rad vedel, ker sem tebi in njemu zelo naklonjen in bi rad kaj pomagal vmes, ko bi se dalo. Prav rad, ker sem dober Človek.
Katarina.
Oh,  kaj  mislim?  NiČ ne  mislim.
Dizma.
Ne, ne tako. Kaj bi tisto! Nekaj že misliš, saj nisi brez glave. In jaz menda tudi smem slišati, saj sem bil ravno preje dobri gospod Dizma.
Katarina. Saj veste, kdo in zakaj je  preje  trkal na okno.
Dizma.
Seveda mi je znano. Toda — kdo te ume — ali ti Erazmove besede res niso segle prav nič do srca? O Katarina, o Katarina, nikar se ne igraj, nikar ne odpahni od sebe sreče, ki le malokomu tako smehljaje roko ponuja, kakor tebi. Vidiš, gospod Erazem te ima rad, Čez mero rad in ima najblažji namen s teboj. Pomisli samo in pred vsem, kako je on bogat! Na Ogerskem ima grajšČine in posestva. Tukaj mu prinašajo leto in dan polje in vinogradi . . .
Katarina.
Gospod Dizma, kaj je meni do bogastva. Moj oče pravijo :
Kaj  je  meni  carsko  blago, Ako  nimam,  kar je  meni  drago! Samo  bogastvo me nikjer ne oslepi, preje  odvrne.
Dizma. Ti delaš krivico sebi in njemu. Tako blagih src še ni utripalo mnogo na Raki, kakor Erazmovo,  Čuješ:1
Katarina. Ali sem kdaj to tajila ? Ali nisem bila in sem še polna prijaznosti proti gospodu ? Ali ne priznavam povsod glasno, da ima sočutje z ubogim kmetom? Kaj hočete torej od mene še vedeti, gospod Dizma?
526
Velimir: Najmlajši  mojster.
Dizma.
Vidim, da se ogiblješ mojemu vprašanju. Čemu bi dalje izpraševal? A nečesa te hočem vendar opomniti in to s kratkimi besedami v globok premislek. Dvoje življenje se odpira pred teboj. Katero boš izbrala t Prvo ob strani viteza,' bogatina, blagega Erazma, drugo ob strani kmeta, ubožca, zalaznega Andreja. Kdo ti je ljubši? On, ki te odkrito ljubi, ali on, ki bi skoro postal — morilec.
XVI.
JNajmlajši mojster Matija Žlebnik pač ni slutil, da se je vicedomu Kobenclju jako prikupil ob procesiji sv. Rešnjega Telesa. Potrpežljivo je opravljal tudi nadalje svojo zadruško službo in pridno vrtel usnje in podplate v svoji delalnici. Pri magistratu ni imel posebnih poslov razven navadnih sej, le mladostnega Suhca imetje je oskrboval in pri zidanju nove kapucinske cerkve je zastopal koristi  mestnega magistrata.
Tem vec pa je mislil tiste Čase na svojo Suzano. Odslej ni bilo več posebnih ovir, ki bi bile zadrževale zaželeno ženitev. Urediti je bilo treba le gospodarske in ženitvene stvari. S posredovanjem svoje neveste je prodal hišo Mihajlu Deutschu, Tramterica pa je napovedala pri pekarski zadrugi svoj odstop. Sklenila je, ne se več pečati s pekarskim obrtom. Sicer ji je prigovarjal oče Lichtenberg, naj še ostane v pekarski zadrugi, toda Suzana je bila še vedno svojeglavna ženska, in kar si je utepla v glavo, izbil ji ni niti mojster Matija. Tudi njemu ni bilo po godu; da je Suzana tako hitro odpovedala obrt; vendar je umeval sam, da dveh obrtov ne bo dolgo mogoče voditi. Ko bi bila Suzana resnico govorila, povedati bi bila morala Matiji, da je slaba pekarica, dasi je bila dobra hišna gospodinja. Morda bi se bil Suzani pomočnik Mihajlo kaj bolj prikupil, ako ne bi bil tako vsestransko skop in grabežljiv. Uvidevala je, da ji je vse slano zaračunil, in odtod njena mržnja do velikega pomočnika. Zato ni hotela nič slišati o ženitvi z Deutschem. Sicer je bila Suzana varčna gospodinja, toda umazana ni bila in nastopila je pred svetom vselej lepo  in dostojno.
A še nekaj je nosila vdova Tramterica v svoji glavi. Njeno srce je bilo navezano z vso silo   na   vdovca   Žlebnika,   ne   pa   na   njegov
Katarina.
Moj Bog!  Vi me ubijate, pretezate . . .!
Dizma.
Se nekaj! Katarina, kolikor jaz poznam svojega gospoda, on ne odneha nikdar in za nič, da to doseže. Povedal sem. Molčal bom o Andrejevih besedah, ker sem blag Človek. Ti pa —  voli!  (Odide.)
Zavesa pade.
črevljarski obrt. Sicer so bdi črevljarji takrat bolj čislani med obrtniki kakor dandanes, toda Suzani je bolj ugajalo pustolovno življenje kranjskih plemenitažev, kakor jednakomerno meščansko gibanje. Ko je občevala še z luteran-skimi predikanti, imela je Čestokrat priliko pogledati bliže plemenitaško življenje. Kot bogata, lepa in omikana meščanka je začarala srce in glavo marsikateremu razposajenemu plemenit-niku. Zato se ne čudimo, ako je vdova Tramterica nekaj dnij po prazniku sv. Rešnjega Telesa prosila za sprejem pri vicedomu Kobenclju.
Nimamo sicer natančnih podatkov, kak razgovor se je plel med vicedomom in vdovo Tramterico, pač pa je vedel vicedomski sluga povedati, da je bil Kobencelj sila prijazen ter jo je smehljaje odpustil.
Kmalu potem je dobil mojster Žlebnik povabilo, da se mora zglasiti pri vicedomu radi mestnega zemljišča, na katerem se je zidal novi kapucinski samostan. Kot mestni svetovalec je moral mojster Matija braniti pravice magistrata proti škofu Tomažu. Silno težko mu je bilo, ker ni maral ravnati proti škofijstvu, tem manj, ker mu je bil hvaležen tudi za osebne dobrote. Premišljeval je, kaj bi ukrenil ? Toda ni si dolgo belil glave. Zatekel se je, kakor vselej, tudi sedaj k svojemu prijatelju.
»Stvar je taka", začne mu pojasnjevati škofov kapelan. „Zemljišče je magistrat radovoljno odstopil očetom kapucinom. Ni pa bilo govora o tem, kdo plača pri tem odpisnino in druge troške. Prevzvišeni ni dvomil o tem, da magistrat poravna tudi malenkostne troške, ker se je pokazal velikodušnega v daru samem. A sedaj neČe sodnik o tem nič slišati. Najbrže ga je Weiss nagovoril, saj veš, da bi ta rad po-nagajal škofijstvu, odkar ni mogel vriniti tebi svoje hčere. Sodnik Amšelj pa se hoče maščevati nad vicedomom."
Najmlajši mojster.
(Povest iz leta   1608. — Spisal   Velimir.) (Dalje.)
55°
a pravčlo in srce.
(Tragedija v  petih  dejanjih iz  časa  kmetiških uporov 1. 1573.   —  Spisal Anton Medved.)
Drugo   dejanje.
1. prizor.
(Logarjeva soba).
Grajan,   Katarina.
Grajan.
Težak je Čas za kmeta, kot nikdar Doslej, kar meni  sveti luč življenja. Živali nemi ne godi se slabše, In sužnikom poganov nekedanjih Ni trje šlo, kot gre ubogim  kmetom. Kaj še imamo svojega ? Ničesar. Ni zemlje,  da bi dom postavil svoj, Ni Časa, da bi delal zase   kaj, Ni prava,  ni sodnika, nič, nikjer .  .  . Mi smo telo samo bolezno, gnilo, Iz kterega sesa pijavka kri. Gospodi je žival najmanjša več Veljavna,  kot smo  mi,  ki smo ljudje. Oh,  ali nekdaj  vendar je bilo Drugače, vse drugače boljše, lepše; Teh boljših časov pomnim tudi jaz, Dasi ni moja starost tolika; Za delo smo dobili svojo plačo, In kadar smo izpolnili dolžnost Gospodi svoji kot podložni kmetje Z denarjem, ali z delom, ali s Čim, Bili smo prosti zopet in veseli. A zdaj teži naklada za naklado, Za davkom davek, tlaka podvojena Na kmeta, jarem, ki je neprenosen. Nikjer pomoči, brez tolažbe, upa Trpeti in trpeti, Bog pravični! Prehudo  je za stan,  ki je potreben Kot drugi vsi stanovi in še bolj  —
Katarina.
Andrejec mi je pravil oni dan, Da cesar sam se hoče potegniti Za tlačene ratarje. Ali ne?
Grajan.
Beseda in dejanje — dve reči. Od kod prihaja neki zdaj pomoč? Kdo brani nas in kdo nam sodi pravo?
Kdo pregleduje po gradovih bukve,
V katerih je zložena stara pravda?
Kar se grajšČaku zdi, veli, dobi
Od kmeta.  Kdo naklade nam nadeva?
Mar vemo? A plačujemo jih vendar.
In kazni za prestopke kdo nalaga?
GrajšČaki, kakoršne hote sami.
Nihče ni z nami na  vesoljnem svetu,
Če Bog nad nami ni. Usoda trpka!
Na Turškem bil sem rob. Z žareČim ostnom
Iztaknili so mi oči sovragi.
Sto drugov z manoj je tedaj vihtelo
Neštetokrat svoj ostri meč za dom:
In vendar,  ali morem reči danes,
Da imam dom, svoj dom ? In drugi,
Kar je Še živih, morejo li reči,
Kaj  in koga pred Turki so branili?
Tovorna smo živina za grajščake.
In,  Katarina,  meni le verjemi,
Da naju tu pusti samo Erazem
In ne njegova srepa mati. Vedi!
Med slabimi je on še najmilejši.
Le žal,  da vodi mati grad, ne on!
Katarina.
Oh, kadar me opomnite slepote, Na svojo mater zmislim se tedaj, Ki nikdar nisem je poznala,  oče.
Grajan.
Bog bodi njeni duši milostiv!
Za strašno smrt jo  odškoduj na nebu!
Katarina.
Za strašno smrt? Moj  oče, kaj je to? To Čujem prvikrat. Za Boga, kaj?
Grajan.
Sekira turška jo je k tlom podrla. Povem naj končno ti,  ker si odrasla. Jaz sem ubranil tebe, šibko dete, Ker sem te skril v podstrešje v kup sena. Ujet sem bil,  a še o pravem času Naznanil sem nekomu, kje si skrita. On te je rešil; a Čez leto dan Pri Zagrebu odrešen sem te našel
Anton  Medved: Za pravdo  in  srce.
551
Doma spet zdravo v vasi pri Lokvancu.
Lokvanec, ded Andrejčev, je takrat
Z menoj uklenjen v tihi noči zbežal.
On vedel je zate,  on te je rešil,
Ohranil meni za večer življenja.
Bodiva mu hvaležna jaz in ti!
Že davno ga pokriva Črna   zemlja — —
Katarina.
(Pokrije lice.)
Uboga mati, jaz velikrat molim
Za njo. Bog plačaj jo za vsako zid!
G tajati.
Trpljenja dosti že sem jaz okusil, In vendar sem vesel, Bogu hvaležen, Da imam tebe vsaj  ob svoji strani. Sicer bi tudi jaz najbrže spal Pod zemljo, kjer vrstniki moji spe.
.  2. prizor.
Prejšnja. Dizma.
Dizma.
Dober dan, Katarinica, dober dan oče, Grajan! Mir vama bodi! Da bi vama srečo prinesel moj prihod!
Grajan.
Hvala Bogu,  tudi sama sva srečna.
Dizma.
Kako je, dekle ? Nekamo upala se mi zdiš. Seveda, mladi ljudje! Kaj pa sesti mi ne bodes rekla? Glej jo, prijaznost neprijazno!
Katarina.
Ako želite, lahko sedete. Navadno pri nas stoje opravite.
Dizma.
Danes bi pa skoraj sedel, ker je opravek važen in utegnemo kaj  zakasneti.
Grajan.
Važen   opravek?   Vi   vzbujate radovednost.
Dizma.
Da, da, važen opravek in pa siten; vidva ne vesta, kako siten.
Grajan.
Vaši doslejŠnji opravki so bili zmerom sitni za vas in naju. Dovolite mi te besede! Res sitni,  odkrito govorim.
Dizma.
Ni tako hudo menda! Danes hočemo priti do nekega konca, ker meni samemu se že toži hoditi v jednomer iz gradu semkaj. Katarinica, le poslušaj!
Katarina.
Začnite torej! Jaz poslušam. Čim preje začnete, tem preje končate.
Dizma.
Saj se vama ni treba tako nevedna delati. Saj vesta, kaj hočem povedati, prav za prav vprašati in zvedeti. Moj in vajin gospod Erazem še jedenkrat in zadnjikrat vpraša tebe, Katarina, Če hočeš priti na grad. Oba lahko ver-jameta, kako blag namen ima s teboj, dekle, kako lahko osreči tebe in očeta On sam bi prišel, a pravi, da je že sam toliko govoril s teboj, da prav lahko veš, kaj misli in kako gorko te ljubi.
Grajan.
Jaz sem rekel in zopet rečem, da ne. Ali ni to dovolj?
Dizma.
Jaz pa vaju prosim v imenu svojega gospoda, da ga nikar ne žalita in nikar ne po-dirajta njemu in sebi sreče. Dobro vama želim, ker sem blag Človek. In ko bi jaz tudi naj-manje slutil, da nima gospod tako lepih namenov, kakor govori, jaz bi vama prvi svetoval : nikar! Zatorej premislita, premisli zlasti ti, Katarina, kaj izrečeš z besedico : ne! Ti odločiš,  oče lahko samo svetuje.
Katarina.
Povedala sem mu prvikrat to, kar mu še danes odgovarjam. Ne verujem. In ko bi tudi verovala, kako naj grem iz borne, a ljube mi domače koče na grad med ptujce, med ptujce po krvi, oh, in še bolj po srcu. Ob svojem očetu sem bila, sem in bom srečna. Ali pa bom tudi ob strani bogatega plemenitaša?
Grajan.
Čemu govoriš? Jaz sem rekel in zopet rečem, da ne. Pustite naju živeti mirno v nizki koči, gospod pa naj si izbere na visokem gradu ponosno plemkinjo. Med nami zija prepad, ki ga ni izkopala sama kri, temveč sila, ki nas tla-čane biča.
Dizma.
Ali pa vesta, da je vitez Erazem tudi vajin gospod, ki vama dobro hoče, ali vama tudi lahko zlo stori,  kaj?
Grajan.
Veva, dobro veva. In kaj nama more storiti?
552
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Dizma.
OČe Grajan! Rečem vam, vi ste predrzni. In da vas sliši gospa na Raki, kdo ve, kako bi se vam godilo.
Grajan.
Kako ? Se jedenkrat rečem, kaj nama more storiti gospa, Dizma?
Dizma.
Zapodi vas lahko iz koče, ki je nje last. Ali veste?
Grajan.
To bi ona storila? Mogoče. Dandanašnji je vse mogoče.
Dizma.
Katarina, s teboj pred vsem govorim. Se jedenkrat te resno in ljubeznivo vprašam: Ali res ne maraš vsprejeti ponudbe? Zarotim te, da ti  bo še žal. Jaz ti želim dobro.
Katarina.
O, gospod Dizma! Kako težka vprašanja mi dajete in hočete, da bi vam precej in jasno odgovorila!
Dizma.
Kakor hočeš, meni je dosti. Doslej je bil opravek važen, odslej bo pa siten. Imam povelje, da vaju zapodim iz logarjeve koče, kamor se naseli nekdo drugi. In ker ste zlasti vi, Grajan, tako uporni, rečem vama, da imata precej  zapustiti ta dom,  še nocoj.
Grajan.
Tako! Tako! Usmiljeni ljudje!
Katarina.
(Proseče.)
Moj Bog, kdo je to ukazal? Oče, oh, saj ne pojdemo.   (Prime  očeta za roko  in joka.)
Grajan.
Sedaj veš, kam bi šla, sedaj čutiš. Midva pojdeva, Dizma, ali nocoj še ne! Lepo službo imate. Ha, svojo milo hčer takim neusmiljencem v roke!
Dizma. Molči, starec! Ti si kriv nesreče svoje hčere. Ti sam.
Grajan.
Jaz jedini imam oblast nad njo. Nikdar, nikdar, ponavljam!
Dizma. Na,  stari jezik!  (Udari ga z bičem.)  Ali boš molčal ali ne?
Katarina. O gospod, o gospod, pustite očeta!
Grajan.
Tako! Ti tepeš starca, ki je toliko nasvetu prebil, ki je gradu toliko let zvesto služil. Sramuj se!
Dizma.
Molči! Pravim! Kdo je tukaj gospod? Sicer te ošinem še jedenkrat z dvojno močjo! (Za-vzdigne bič.)
3. prizor.
Prejšnji.  Andrej.
Andrej.
(Pride nenadoma, skoči k Dizmu in ga z rokama prime za roki.)
Stoj! Kaj delaš tu? Ali si Človek, da tepeš starega moža?
Dizma. Pusti me!  (Brani se,  a se ne more iztrgati.)
Andrej.
Preje te ne izpustim, dokler ti ne izpustiš biča. Ali te moti vrag, da pretepaš starost? Sram te bodi!
Grajan.
O, Andrejec, Bog te je prinesel. Tepel me je brezbožni  človek.  (Joka.)
Andrej.
Izpusti bič, sicer te stisnem, da ti zapo-kajo vse krivične kosti. Ali boš izpustil!
Dizma.
(Izpusti bič iz  rok.)
Čakaj, mladenič! Ako bi ti vedel, kar jaz o tebi vem.
Katarina. Moj Bog! Gorje, Andrejec, umiri se! Ti si jezen.
Andrej.
Ali naj  molim ob taki pošasti ?
Dizma.
Le počasi, fant! Ne bodi najedenkrat tako prevzeten! Čakaj no! Jaz sem preblag Človek. Ti, Andrej, kmet iz Zalesja — —
Katarina.
Oh, saj je dobro,  oh, saj je dobro  .  .  .
Dizma.
NiČ ni dobro. Slabo je zate, še bolj pa za tebe, Andrej. Ti si kleto neumno ravnal, da si me pestil. Kaj je tebi mari, kar imam jaz z ljudmi?
Anton  Medved: Za pravdo in srce.
553
Andrej.
Hodi strani! Opravil si za danes. Da se ti kaj hujšega ne zgodi .  .  .
D iz ta a.
Ne, ne, tako hitro ne grem. Čakaj, da k sapi pridem. (Počasi.) Ti, Andrej, kdo pa je zadnjic po hosti streljal, pa ne na divjačino — kaj? No!
Andrej.
Kaj tebi mar, kje in kdaj streljam jaz?
Dizma.
To nič! Samo to, kaj si streljal ali koga, Andrejec, le pomisli!
Katarina.
O Bog! Oce, pojdiva v čumnato! Vi ste razburjeni. Pojdite! Oče, lepo vas prosim. (Vede šiloma očeta v čumnato.)
4. prizor.
Dizma.  Andrej.
Andrej.
Gospod Dizma, vam se sanja ali blede.
Dizma.
O prav nič. Čakaj! Vprašati hočem drugače. Kdo pa je zadnjič govoril besede: „He, Katarina, le tako naprej! Drugič pomerim boljše." Jaz sem jih slišal in — razumel. Ali veŠr In tako ravnaš, tako z menoj, Andrej ?
Andrej.
Kakor zaslužite.  Kdo je govoril te besede?
Dizma.
Ti. Kdo drugi ? In jaz jih urnem, prav natanko umem. In ako jih povem na Raki gospe Barbari ali gospodu Erazmu, Andrej — kaj ? Ti postajaš nemiren, tvoj obraz bledi! Ali vidiš, kako si nespametno ravnal z menoj ? Doslej sem molčal, odslej ne bom. Z Bogom! (Hoče oditi.)
Andrej.
Počakajte!
Dizma.
NiČ ne bom Čakal. Z Bogom! (Hoče zopet oditi.  Andrej  ga prime za roko.)
Andrej.
Jaz pravirm da počakajte! Vaš smeh ali posmeh vam hitro preženem z usten. Vi ste me vprašali in jaz vam nisem odgovoril. Gospod Dizma, zdaj pa hočem jaz vprašati in vi
odgovorite — ali ne, kakor vam je ljubše. He, gospod Dizma (Pošepeta mu nekaj na uho.) Kaj.'' (Gleda ga ostro.)
Dizma.
Andrej, ti se Šališ? O, kaj ti misliš, kje, kdaj, kdo, kako, odklej, čemu, odkod, kam ? Povej no, povej no,  Če kaj ves!
Andrej.
I, vse vem. Na celo vrsto tvojih vprašanj vem dolge odgovore. Kje? Tam ne, kjer ti misliš sedaj. Kdaj ? — Večkrat in jedenkrat po zimi, po noči. Kdo? — Ti, ki nisi vreden, da te kdo gospoda imenuje. Kako? — Z lopato in dolgimi krivičnimi prsti. Odkdaj ? — Morda, odkar živiš tukaj na Raki. Čemu? — To veš boljše sam. Da nasitiš svoje skopo, lakomno srce. Odkod? ¦— Z grada iz krvavih naših žuljev. Kam? — V gozd, v temo, katere sin si. No, Dizma, ali si zadovoljen za danes' Če hočeš, povem na Široko.
Dizma.
Ti niČ ne veš. Ti si izmišljuješ, kaj se ti blodi .  .  .
Andrej.
Čemu si lansko zimo po noči ob osmi uri prišel v ta gozd? Kaj? Jaz sem te videl, srečal in vprašal in ti si mi odgovoril, da si se prišel hladit. Ha, ha, po zimi hladit! In jaz bi ti morda celo verjel, da nisem vedel, kako se prideš včasih v gozd potit z lopato. Kaj bi tudi nadalje govoril. Jaz vem, jaz imam, slišiš, imam, jaz imam, Če hočem. Ali še nisi zadovoljen?
Dizma. (Stopi k njemu.)
Andrejec, Če imaš, molči? Prosim te, molči; tudi jaz bom molčal. A jaz ti ne verjamem, dokler ne vidim. Povej mi, kje imaš?
Andrej.
Počasi, počasi. Kje? Saj sem ti povedal. Tam ne, kjer misliš ti.
Dizma.
Zato pravim, da nič ne veš,  in ne.
Andrej.
Dosti. Jaz se ne maram danes še dalje prepirati. Pridi nocoj v temi sem, in jaz te povedem na ono mesto. Ali je prav? Jaz te bom tu Čakal. Sedaj bodi konec besedij! Pridi, Če hočeš, povedal ti bom še kaj. In molči, sicer si ob vse — tudi ob dobro ime.
Dizma.
Jaz pridem.  (Odide.)
554                                                  Anton  Medved: Za pravdo in srce.
5.   prizor.
Andrej.
Le Čakaj, ti krivična duša,  čakaj, Na dan naj pride tvoje zlo početje! Kar jaz sem storil, moral sem storiti, Ker sem iskal pravice svete zase. A ti piješ iz ljudstva kri, hudobnik! O ne bojim se tebe, gospod Dizma, Ti blagi Dizma! plemenito srce! He,  Katarina! Pridi! Kje si? Daj!
6.  prizor.
Katarina. Andrej.
Katarina.
Kaj hočeš, kaj želiš, Andrej?
Andrej.
Poslušaj! Po kaj je prišel, ki je zdaj odšel?
Katarina.
Saj veš, po kaj. Po kar že hodi dolgo.
Andrej.
In kaj si ti mu danes odvrnila? Zakaj je tepel tvojega očeta? Zakaj si ti prešla iz sobe preje?
Katarina.
Odgovor moj je bil jednak poprejšnjim. Očetov pak je bil ostrejši danes.
Andrej.
Naprej! Zakaj si šla iz sobe preje?
Katarina.
Ker se bojim prepirov, bojev, In ker bi oče še trdo govoril, RazdražiJ  vnovič oskrbnikov srd.
Andrej.
Tako!  Mogoče. Katarina, ti! Poglej me s svojimi očmi, poglej!
(Prime jo  za obe roki.)
Jaz pravim, da poglej, tako, poglej!
(Pogleda ga naglo.)
Katarina.
Andrej! Za Boga. Ali si ob um? Kaj to pomenja!
Andrej.
Mnogo, zame  vse. O  Katarina, tebe me je skrb. Gorje obema, Če ti je morda
Srce zastrupil, sladko govoreč Tam gori tisti.
(Pokaže s pestjo proti gradu.) Sama veš,  kedo. Gorje, ti rečem.
Katarina.
O, Andrej, kako Naenkrat se mi čuden zdiš. Zakaj Pogled ti ves je besen v zadnjih dneh?
Andrej.
Zakaj? Ti vprašaš še zakaj, ti —? Oh morda si nedolžna še tako, Tako udana mi iz duše dna, Tako vsa moja,
(Prime jo zopet za roke)
da ne slutiš niti, Kaj zahrumelo mi je v ozkih prsih — Da, ti si moja vsa,  edino moja, Do smrti zvesta, vekomaj ljubeča — —
Katarina.
In ti si se premenil ves, Andrej, O ti si ves drugačen, kakor nekdaj, V besedah rezek, in v pogledih  oster, In  — in  — moj Bog . . . jaz zate se
bojim  —  — Če je resnica ... Če sem prav umela — Gorje — o kaj si storil, kaj si mislil ?
Andrej.
O tem mi ne govori,  Katarina! Pozabi teh besed za vedno. Pomni! Ne boj se zame! Kar sem takrat  storil, Od mene ni krivica, ni najmanja, Pokazal sem,  da tebe ne pustim Za niČ, nikdar, nikomur na vsem svetu.
(milo): Ne sodi  me preostro: kaj jaz morem Ce tebe v svojem srci sem izvolil? Kje najdeš leva krotkega tako, Da ne bi te napadel,  če mu hočeš Odvzeti dragi plen? Jaz nisem divji, Ob tebi sem krotak, kot mirno jagnje. A tudi planem v smrt,  Če bode treba.
7. prizor. Prejšnja.  Grajan.
Grajan.
Zahvaljen, moj Andrejec, stokrat, stokrat, Da si me rešil trdega srca Brezbožnika!  Sam  Bog ga bode kaznil. O, da imam plačilo zate! Bog Naj tebe plača,  dobri moj mladenič!
Anton Medved: Za pravdo in sred.
555
Andrej.
Jaz storil sem dolžnost samo, tem rajši, Ker veže me ljubezen gorka k vama. Ker me razjeda Črt na oskrbnika. Plačilo, oče moj, Grajan, plačilo — To mi je vaša hči,  najdražja hči, Ki hočete jo meni zaročiti.
Grajan.
Da, tebi in nikomur drugemu Na svetu. To prisezam.
Andrej.
Hvala Vam! Jaz Čuvati jo hočem kot oko In vam ozarjati večer življenja Z ljubeznijo udano in pokorno. Zato,  moj dragi oče, dobri oče, Storite, česar sem vas prosil že, In danes vnovič prosim.
Grajan.
Česa prosiš?
Andrej.
Pred vas naj tu poklekneva, in vi
Očetov blagoslov izgovorite
Nad nama, da bom vedel, trdno vedel:
Družica moja bode Katarina,
Od vas mi dana s svetim blagoslovom.
Napoči buren Čas ob kratkem tod,
Za njim napoči  miren, lep  in jasen,
In takrat naju zveze večna vez.
O pojdi, Katarina, in poklekni!
Pripravljen zdi se oče.
(Prime jo za roko.)
Pojdi,  pojdi! Katarina. Zakaj  se ti  mudi ?
Andrej.
Zakaj se mi — Ne vprašaj  me, vprašaje me ne žali!
Grajan.
Le pokleknita, draga mi otroka! Kot slepi Izak sina Jakopa, Jaz tebe blagoslavljam, moj Andrej: Da Bog ti roso daj z neba na polje, In plodno zemljo,  dosti vina, žita, Da bodi blagoslovljen zarod tvoj! In ti,  bogastvo moje,  radost moja, Spomin pokojne in nezabne žene, Ti,  moja hči,  ob njega močni strani Uživaj srečo, zadovoljna leta. Tema preide, dan na nebu vzide Nekoč i tlačenim ratarjem v domu.
Pravice čut razgrne močna krila, V zaščito sprejme vsakega Človeka NekoČ, o da bi doživela vidva Te dneve blažene! Morda jih bosta. Ko bode prepad med gospodo in Med nami ljudsko pravo premostilo, Ko bode vedel kmet, za koga dela, Pod svojo streho, na zemljišči svojem Gojil in ljubil svojo bo družino. Jaz pač ostavim preje domovino Solza. —  dokler pa bodem   še na zemlji, Ne pozabita, da sem vajin oče, Tem bolj podpore vreden,  Čim starejši. (Vstaneta in ga poljubita.)
8.   prizor.
Prejšnji.   Lokvanec.
Lokvanec.
Hvala Bogu, da sem te vendar dobil! Moj sin, zakaj te nikdar ni doma?
Andrej.
Saj daleč nisem od doma. Sicer pa je, kakor sami veste, tukaj  moj  drugi  dom.
Lokvanec.
V teh resnih dnevih. (Šepeta mu nekaj na uho.)
Katarina.
Oh meni je tako nekako tesno pri srcu. Pojdiva, oče ! Vidim, da imata svoje pomenke. Andrejcev oče je prišel. Ali greste?
Grajan.
Idiva torej, da ju ne zmotiva! Kakor hočeš, Katarina.  (Gresta na desno  stran  v  čumnato.)
9.   prizor.
Andrej.  Lokvanec.
Lokvanec.
Tako je prišlo. Poglej! (Ogleda se za odeš-lima.) Vidiš, ni, da bi skrival teh besed pred Grajanom, ali boljše je vendar, da jih kolikor mogoče manj ve. Vse se nam lahko pokvari, če pride reč na dan. Do dvajset tisoč jih štejejo. Vsi so z raznim orožjem preskrbljeni. Celo nekaj topov imajo. Tahi je poročal deželnim stanovom, piše na različne strani, menda celo nadvojvodi Karolu. A kaj, ko je  prepozno!
Andrej.
Torej, oČe, dan rešilni se bliža tudi za nas. O kako si ga želim jaz! Pred to zverjo, ki preži na jagnje, bom potem varen, in jaz, oče, — potem bom zopet zmerom   ob  vaši strani.
556                                                  Anton Medved: Za pravdo in srce.
Lokvanec.
Pusti za sedaj te misli, Andrej! Tu je treba nedeljene moči za našo sveto stvar. Vse drugo lahko potem uravnaš. Čemu se v jedno mer plaziš tod, podnevi in ponoči? Nekaterikrat sem  bil že nevoljen.
Andrej.
(Razburjen.)
Kaj mi pomaga vsa prostost, vsa zmaga, če mi ukrade kdo najdražji zaklad? O, jaz ne morem spati, misliti nič, dokler ni ona varna. Gorje, Če se je kdo dotakne . . .!
Lokvanec.
Andrej, jaz imam o drugem s teboj govoriti. Cuj! Oberč je šel sinoči v Klanec, kjer zbira Uija glavno vojsko. Nam je pred vsem vedeti, kdaj se očitno vzdigne ž njo, kam jo misli udariti, kdaj pride v naše obližje, kje naj se mu pridružimo. Vse to snujejo na Hrvaškem Pasanec, Magajec, Gobec in on. S Končanom in Podlesnikom in z nekaterimi drugimi sem že govoril, kje naj se zberemo in počakamo OberČa. Poslal sem dva zanesljiva hlapca v Vrbičje in Kotanj, da povabita po jednega ali dva vašČana k temu shodu. Ti pak pojdi danes in sicer kmalu v Laze in Zavodje z istim opravkom. Čas je kratko odmerjen. Oberč bo hodil celo noč, da ga tukaj ne pogreše. Vsi skupaj se dokončno pomenimo, kako bomo ukrenili, kadar zvemo natančno načrt voditelja Ilije.
Andrej.
Kdaj  bo shod in kje?
Lokvanec.
Shod? Se nocoj, Oberč utegne vsak Čas priti, ali je morda že prišel. Snidemo se ne daleč od tukaj med onima dvema gabroma, saj veš, kjer smo lani sekali.
Andrej.
Tam ? Kako da tam ?   Zberimo se drugje!
Lokvanec.
Povedan vsem je ta kraj. Zdaj ne moremo preminjati. In Čemu tudi?
(Andrejec se zamisli.)
V vasi se ne moremo, ker bi vzbudili sum in ker se na vse vašČane doslej še ne moremo zanesti. Prišel je neki ukaz na krške uradnike in gradove, da naj ostro pazijo na pomenke, ki jih imamo mi, zlasti, kadar nas je veČ zbranih. Kraj pak, ki sem ga določil, je prvič zelo pripraven za ptuje vaščane, ker sem ga jim lahko opisal,   in   je   vsem   jednako   daleč   do   njega.
Drugič je varen pred grajskimi, ker ne morejo do njega kakor mimo te koče ali skozi vas. Tu in tam pa lahko nastavimo stražnike, ki nas opozore z dogovorjenim znamenjem na opas-nega došleca. Nocoj torej, kadar se do dobra stemni, snidemo se tam. Iz Zavodja in Laz privedi jih ti na mesto! Le-ti bi namreč teže pogodili pravo stezo.
Andrej.
(Kakor bi se nečesa spomnil.) Dobro, dobro! Jaz bom tukaj stražil s puško. Iz te ustrelim,   kadar   pride   kdo   od   grajskih sem. Takrat se razidite. Dobro! Potem sem zadovoljen.
Lokvanec. Toda prosim   te, sin,   podvizaj   se, da   se vrneš o pravem času! Jaz grem nazaj v Zalesje Čakat OberČa.
Andrej. Jaz   pojdem   odtod   naravnost   v  Laze.   Z Bogom,  oČe.  (Lokvanec odide.)
10.   prizor.
Andrej, potem Katarina. Andrej. Čudno ! Isti kraj, kamor sem bil že tako nocoj namenjen. Nič ne de. Tu bom Čakal Dizmo in ga zadrževal nekaj Časa. (Zamisli se.) O sladka misel! Za nekaj dnij prost, varen, sam ob njej .  .  .  Katarina!
Katarina.
Ali ni očeta več? Ti si vesel.
Andrej.
O da, vesel! Katarina, še nekaj dnij in midva bodeva sladko prosta in sladko zvezana! Z Bogom! Z Bogom!  (Odide.)
11.   prizor.
Katarina.
(Po premisleku.) Vesel je šel,  a jaz vesela nisem.
(Vzdihne.) Moj Bog! jaz nimam v srcu veČ miru, Nekdanjega miru nič veČ, nič veČ.
(Sede na klop.) In kaj tu hruje notri, kaj me peče? So-li to slutnje tesnega strahu, Je-li to vest,  pomneČa težke krivde, Je-li to Čustvo tožno samo v sebi? (Vstane.)
V   desnico sem mu segla pred   očetom
V   slovesnem hipu, oh tako hladna,
Anton Medved: Za pravdo in  srce.
557
Kakor nikdar še doslej. Zakaj, ne vem,
A nekaj čutim, da se ga bojim.
On ni mi storil zla nikdar na svetu,
Življenje mi je rešil ded njegov.
Moj oce ga kot sina ljubi. Jaz pa .  .  .
Oh saj ga tudi ljubim ... ali ne . . .
Le on postal je drugi,  on samo
In jaz . . . Andrej,  o jaz sem   tudi druga.
Zavesa pade.
Gozd.  V ozadji dva gabra ob  rebri.   Noč.   Lunin svit.
12. prizor.
Podlesnik,  Oberč, Lokvanec, Končan, in več drugih kmetov.
Oberč.
Čas naše rešitve je torej blizu. Končano bo skoro suženjstvo in tlačanstvo. V Klancu sicer nisem mogel priti do Ilije samega, pač pa sem govoril z dvema njegovima kapitanoma, ki vesta prav gotovo, kako se bo vršil pravični boj. Uija, naš slavni vojskovodja, pride v kakih treh dneh iz Klanca z vojsko — ima je blizu 15.000 mož — do Brežic onkraj Save. Spotoma bo zbiral k sebi vse pristaše, katerih mnogo je že sporazumljenih ž njim. Iz Brežic pošlje kako četo dva tisoč mož proti Vidmu, da se polasti brodov in prepelje Čez Savo do Krškega. Tam naskočijo mesto. In ta Čas je za nas najbolj imeniten. Ako je Krško obkoljeno, potem nam je lahko delo. Naša naloga bodi, in to sta mi oba kapitana zatrjevala, samo ta, da svoj grad napademo, grajske ujamemo, in tako ubranimo vsako zvezo grajskih ljudi j. Celotna vojska bo tako brez ovire stopala naprej, jeden del proti Novemu mestu, drugi na Štajersko ob Savinji do Celja. Ako se nimamo od Krškega bati, potem je grad Raka, kamor spadamo, v pol ure naš. Mokrice napade vojska sama, zlasti da vzamejo Gregorijancu Jeseniški brod. Takisto je naročeno po Dolenjskem večini kmetov, da zmorejo najprvo svoj grad, ker glavna vojska se ima v bran postaviti onim Četam, ki jih pošljejo deželni stanovi ali mogočnejši grajščaki.
Več kmetov.
Bog živi Ilijo in Gobca; ona sta naša reš-nika.
Oberč.
Zlasti pa se mi je naročalo, da imejmo trden red tudi pri najmanjši Četi. Ne vsak s svojo pestjo, po svojih potih, zoper svojega hujšega sovražnika moramo iti, ampak združeni z jednim najmodrejšim in pogumnejŠim vodnikom — in temu moramo biti pokorni.
Več glasov.
Naš  je Lokvanec, naš je Lokvanec!
Podlesnik.
In kaj naj storimo z grajskimi, z našim Erazmom in Barbaro? Ali naj ju ubijemo, ali kaj ?
Oberč.
Tudi to sem povprašal. Dejali so mi, da ne drugače, kakor le tedaj, če ga drugače ne bi mogli ujeti ali zvezati. V Zagrebu se postavi po končani zmagi sodišče, in tam bomo s svojim kraljem sodili, kdo je vreden smrti, kdo življenja. — Rekli ste poprej o Lokvancu, da bodi naš vodnik. Ali ste. ali bodo vsi zadovoljni ž njim ? To je treba preje resno preudarki.
Vsi.
Vsi, vsi smo zadovoljni.
Podlesnik.
Za Laze in Zavodje jaz vem, da jim bo Lokvanec najbolj povšeČi.
Končan.
Za  Vrbičje vem jaz.
Več glasov.
Povsod, povsod: Bog živi, Lokvanec!
Oberč.
To me v resnici veseli. Jaz sam od srca priznavam, da ga ni sposobnejšega med nami.
Lokvanec
(ki je ves čas resno molčal):
Izročili ste mi čast in odgovornost. Hvala vam! Ne zato, da bi bilo meni kaj na časti. Ne, da bi mi bili vi pokorni. A reda je v resnici treba. Nobena četa brez glave! Jaz sprejmem vodništvo, Če mi zaupate, a je tudi odstopim vsakemu, kdor meni, da je tudi sposoben. Mi smo vsi bratje po krvi, po stanu, in kar je sedaj največ, mi smo vsi tovariši v trpljenju. Treba je bilo razbiti klete verige, ki bi nas malo ne uničile, ubožale, umorile. Zato si ostanemo tudi bratje v boju za svojo pravdo. Skupaj se bomo posvetovali, skupaj dvigali in vihteli orožje, kjer bo treba, skupaj se zmage veselili, bratovsko mirno potem zopet med seboj živeli. Verujte mi, z nami je Bog! Ako bi našli sodnika, radi bi kleče položili predenj bridko pritožbo, udali se modri razsodbi; a mi nimamo sodnika, zato naj sodi meč in orožje. Zastonj so bile naše prošnje pri cesarju, zastonj pritožbe pri sodiščih, pri gosposki višji in nižji — ostali smo sami — zato vstanemo sedaj tudi sami. Naše geslo bodi —
558
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Oherč.
Kakor hrvaških kmetov: Rajši stokrat umreti, kakor tlacaniti!
Več glasov. Rajši smrt, rajši smrt!
Oberč.
Pri Krškem sem najel, kakor si mi svetoval, Lokvanec, dva sla, ki nam naznanita, kdaj se vojska zbere ob Krškem. Takrat se moramo tudi mi precej vzdigniti.
Lokvanec.
A preje previdnosti Hodimo po svojem delu, kot bi ničesar ne slutili. Da, bodimo še mirnejši, pokornejši proti gradu, da ne vzbudimo najmanjšega suma. Ob dohodu slov pa postane naše orodje — orožje. V Zalesju seveda se zberemo. A zbrati se bo treba kar najhitreje in najskrivneje, dokler smo vsi skupaj. Tretji svečan, kot si rekel, dragi mi OberČ, bo slobode dan Takrat bodimo po vseh vaseh pripravljeni na poročilo. Ostanimo si zvesti tudi ko bi nas nesreča spremljala v boju. Vsi
za jednega.
'                         Več glasov.
Jeden za vse! Jedini smo! (Nekateri dvigajo roke v prisego, drugi segajo Lokvancu in med seboj  v roke.  V tem poči strel.)
Oberč.
To je znamenje: Idimo! Idimo! (Več jih  odide na desno.) (Lokvancu,  ki še stoji.) Lokvanec, pojdi!
Lokvanec.
Ne boj se, Oberč! Le pojdi z drugimi!
(Oberč odide.) (Podlesnika in   Končana pridrži z  rokama.) Naše maščevanje velja pred  vsem  Barbari. Povejte to po vaseh; Erazem je boljši,  boljši. Razložite drugim, da se kdo predaleč ne spozabi. Le pojdita sedaj mirno brez strahu. Moj sin prihaja! A vidva le pojdita! Precej, precej! (Odideta naglo.) Lokvanec. (Sklene roki in jih vspne proti nebu.) Bog, Ti bodi z nami!  Ti nam pomagaj  v boji za staro pravdo! (Odide.)
13. prizor.
Andrej.  Dizma.
Andrej.
(S plamenico.) Prišla sva na mesto!
Dizma.
(Plašno.) Kaj šumi? Ali Čuješ? Nekaj šumi!
Andrej.
O, Čujem. To so sami hudiči, ki so stražili tvoj zaklad,  he! Dizma!
Dizma.
Andrej,  bodi pameten, kaj lopotaš?
Andrej.
Pred nama so zbežali. NiČ se ne bojte, gospod Dizma! Ali Čujete šum? Se ga čujem. Vragi so neugnani. Nikar se ne tresite! Noč ima svojo moč. Posebno za Človeka, ki ni nič vreden.
Dizma.
Pokaži, pokaži! Mesto, kraj  .  .  .!
Andrej.
Igra vam v prstih! O gospod Dizma! (Gre k njemu.) Ali vam more biti toliko do suhega, hladnega, mrtvega denarja ? Ali nimate nič dražjega, lepšega na svetu.'' Meni se smilite!
Dizma.
Pokaži, da verjamem; Andrej, povej, Če imaš,  kje imaš, Andrej,  povej, zato sva prišla!
Andrej.
Tukaj! Pojdite sem! (Udari s puško na tla pred gabroma.)  Tu  leži vaš in naš  zaklad.
Dizma.
Tur Kje? (Gleda mesto.) Odkopi ji! Jaz ne verujem. Andrej,  odkopljiva! Dej!
Andrej.
(Smeje.)
Vi ne verjamete? Saj je vse jedno. Odkopal ne bom, veste! Tukaj je!
Dizma.
Ti nimaš lopate, ali rovnice. ali kakega lesa? (Gleda okoli.) Jaz ne verujem. Imej svoj zaklad. Jaz grem!   (Hoče oditi.)
Andrej.
Pojdite, le pojdite! Toda svojega denarja od nocoj  ne bodete več videli.
Dizma.
Andrej, samo to povej, ali je tu denar in povej, kje!  Sebi v korist, samo sebi.
Andrej.
Zakaj bte preje pred logarjevimi ustrelili? To mi preje povejte!
Anton Medved: Za pravdo in srce.
559
Dizma.
Videl sem skovirja na veji. Mesečno je bilo in streljal sem.
Andrej.
Kje imate mrtvega skovirja?
Dizma.
Tukaj. (Izvleče skovirja iz žepa in ga kaže Andreju.)
Andrej. Hii, skrijte mrtvaškega ptica!
(Dizma ga vtakne v žep.)
Dizma.
Se jedenkrat vprašam, kje imaš svoj zaklad? Ha, ha, ha, moj zaklad! Jaz revež, ubožec, trpin — zaklad!? Le imej ga in kupi si grad, in oženi se, in živi kot grof! Vse, vse ti privoščim. Jaz sem se zopet prišel hladit. Zdaj pa grem nazaj. Lahko noč, Andrej! Ne vem, ali si bolj dober ali neumen. Lahko noČ. (Odide.)
Andrej.
(Glasno.) Tukaj je.  (Odgrnje rušnjo.) Gospod Dizma!
(Dizma se vrne.) Tukaj je.    (Potisne   lopato   v   zemljo,   ki   se ustavi žvenketaje.) Culi ste žvenk  lopate, ki je udarila na kovinski zaboj   Zdaj verjamete?
Dizma.
(Gleda mesto.)
Nič še ne prav! Čakaj, da bliže pogledam. (Zdrzne.) Res je, ti imaš,  kar je mojega.
Andrej.
Hvala Bogu, da ste naposled spoznali, zakaj meni je bilo že neprijetno to ugibanje in po-skušanje.
Dizma.
Kaj si ti mislil s tem denarjem narediti, predno si mi skrivnost izdal, da veš zanj?
Andrej.
Mislil nisem nič, a varno sem ga stražil, dokler je bil še na starem kraju. Dvakrat sem vas videl, gospod Dizma, ko ste prišli, pa nič vzeli, le noter devali.
Dizma.
S svojim denarjem delam vendar, kar jaz hočem. Ne?
Andrej.
S svojim, da. A z ukradenim ne. Denarja je tu malo preveč, ha, ha! Nikar se vendar ne zvijajte, vse vam nič ne pomore.   In jaz vam
le nekaj drugega razjasnim, zakaj vas nisem ovadil že davno. Zato, ker sem privoščil kazen grajskim, njemu in njej, in ker je bil denar tako v moji oblasti. Tako sem Čakal, da so se pre-minjali naši žulji v zlato in srebro in polagali v hladno zemljo, iz katere so se rodili. Ha, ha!
Dizma.
In kaj hočeš z mojim skroviŠČem?
Andrej.
Sedaj samo hočem, da molčiš o mojih besedah, katere si z radovednimi ušesi ujel. Za nekaj časa, nič drugega.
Dizma.
Ali tvoje dejanje in moje! Pomisli, če te jaz vendar le  ovadim.
Andrej.
Ovadi! Pojdi hitro na grad! Se nocoj ovadi, Če se ti ljubi. O, Dizma, Dizma, na tebi je vsak las krivičen. Ali sem krivično ravnal, če sem sam pravico iskalr Jaz se ne bojim nič, prav nič.
Dizma.
Prav govoriš! Čemu bi se bal mene Jaz sem blag Človek, jaz te ne ovadim, Če mi sedaj-le ves denar pobereš in me še naznaniš kjer koli. Veš, zakaj ? Zaradi Katarine mi je. Ona se mi smili, ko bi te ujeli in kaznovali, in to prav milo ne. Kako se motiš, če misliš, da mi je res toliko do denarja! Jaz nisem več mlad, in služba mi nese toliko, da lahko živim. Družine nimam nobene, sorodnikov nič. Kaj bi bil meni denar r!
Andrej. (Rogaje.)
Zakaj jih nisi nekoliko najel, da bi ti verjeli.  Ne govori meni tako . . .
(Začuje iz dalje:  Pomoč,  pomoč!)
Dizma.
Kaj je to, ali si čul ?
Andrej.
(Prestrašen.) Kaj je to ? (Obrnjen proti ozadju, od koder sta prišla; klic se ponovi: Pomoč, pomoč, oče, oče!) To je glas Katarinin . . . Kaj je! Bog! (Zbeži proti ozadju, Dizma za njim, a se skoro vrne.)
14. prizor. Dizma.
(Mane si roke.) Dobro sta napravila, prav dobro.   (Ogleda se.)   Tako, tako, fant!   Jaz te bom že spame-
56°
Anton Medved: Za pravdo  in  srce.
toval. Ti boš za mojim denarjem lazil! He, he, he! Zdaj pa le išči dekleta, jaz pa — kako sem neumen, čas je drag. (Izvleče rovnico in začne kopati.) Le čakaj! (Koplje.) Jaz sem res preblag Človek. Preusmiljen. Zakaj nisem hudiča precej zatožil? Kako globoko na okoli bo treba kopati! (Gleda včasih nazaj.) Tako hitro se menda ne vrne. Iskal bo. Starca bo tolažil. Ali je bil ta lopov katerikrat doma? Gozdni vampir! (Trudi se in obriše pot s čela.) Moj denar! Ce sem obenj? Hitro! (Z novo silo koplje.) Kadar sem kaj napak napravil, vselej sem bil predober. Le čakaj, zdaj bo druga! Da bi bil le hitro gotov! Ce se prav skrijem kje. Ali skrijem denar. (Navre rovnico, da bi vzdignil zaboj. Roč poči in se zlomi.) Na. Zdaj pa imam. O ti . . . kaj pa zdaj ? Tako bom vzdignil z rokami. (Sklene se kleče k jami in poskusi.) Pojde, pojde! Maje se, maje se. (Napne se in zopet obriše pot.) Nazaj v jamo, hitro, hitro. RoČ je tukaj, železni obod je že tukaj, hvala Bogu. Zdaj sem dober. Zdaj pa je potegniti treba. (Vleče z veliko silo.) Nič, nič! O ti ... Se jedenkrat! Brž, brž! (Vleče počasi roko iz jame.) Tako, imam, imam. Zunaj je, zunaj je. Jo že imam. (Zaboj privleče  ven in si hitro obriše Čelo.)
15. prizor.
Prejšnji.  Andrej.
Andrej.
(Prileti,   kakor divji.) Katarina,  Katarina! O Bog!
Dizma.
(Vrže zaboj  nazaj  v jamo.)
Ti! ali je bil to res glas Katarine ? Ubožica, kaj  se je zgodilo?
Andrej.
(Zagleda izkopano jamo.)
Kaj, kaj — Dizma, lopov!
(Zagrabi ga z obema rokama za vrat.) Kje je   Katarina, kje   je   Katarina?    Povej! govori! Sicer te zadavim, zmečkam, poteptam.
Dizma.
(Skozi grlo.) Pusti, vrag! — Andrej   —   jaz — ni —
Andrej.
Kje je Katarina? Povej! V trenutku si mrtev. (Izpusti ga za vrat in prime za roke.) Govori, črna duša!
Dizma.
Ali si ob um? Andrej! Poslušaj! Ti bi me skoro zadavil. Kaj hočeš.' (Diheta.) Jaz nič ne vem . . . Zakaj si me . . . Počakaj, jaz povem . . .
Andrej.
Hitro!  Kaj veš. Na dan! Na dan! (Strese ga z rokama.)
Dizma.
Izpusti me, Andrej. Lepo te prosim, jaz ti vse povem.
(Andrej  ga izpusti.)
Andrej.
O Katarina! Kje si? Kje si?
Dizma.
Vidiš Andrej, zakaj si me napadel, zopet si neumno ravnal. (Andrej se nasloni na gaber.) Kaj sem ti jaz naredil? Povej vendar, kaj je bilo? Kje pa je in kaj je s Katarino.'' (Andrej molči.) Ubogo dekle! Meni se smili. Andrej! Povej, kaj je bilo. Jaz bi morda kaj vedel, kako je prišlo.
Andrej.
Gospod Dizma, povejte, povejte, kar veste.
Dizma.
To se reče: gotovega nič ne vem.
Andrej.
(Stopi prijazno  k Dizmu.)
Katarina je na gradu, na gradu in nikjer drugje.  Gospod Dizma, ali ne?
Dizma.
Mogoče, prav mogoče. Celo verjetno je. To si tudi ti mislil, ko si me napadel. Ali zakaj si me napadel? Meni hodi nekaj v spomin.
Andrej.
O gospod Dizma! rotim vas! prosim vas, povejte, ali veste kaj? Jaz vam dam vse, če mi poveste, kje je. Kako jo je moči rešiti ? Povejte !
Dizma.
Naj bode! Pozabim naj bolečine, ki si mi jih zadal. Zaradi Katarine. Cuj, jaz nekaj vem. Zadnjikrat sem bil pri Logarjevih, poslan od gospoda Erazma z vprašanjem, Če hoče Katarina na grad za vedno. Saj veš. Ko sem domov prišel, povedal sem Erazmu, da je Katarina neomahljiva in trdno zvesta tebi, rekel tudi, da
Anton Medved : Za pravdo in srce.
561
se jaz nič vec ne ganem k njej, da bi jo pregovarjal in vabil, da sem jaz vsega sit itd. (Skrivnostno.) In gospod Erazem mi je dejal: Dobro, če lepa beseda ne pomaga, ukrenili bomo drugače.
Andrej. Kaj? Kaj, to je rekel?
Dizma.
Da, to je rekel, ravno to! Jaz takrat še nisem razumel, kaj misli in namerja, toda nocoj, nocoj  utegne biti vsa stvar v zvezi.
Andrej.
O je, o je, v prokleti zvezi. (Dizmu proseče.) O, gospod Dizma, ali jo morem rešiti precej nocoj, ali vsaj jutri? Vi ste na gradu, vi veste vse, vi jo lahko rešite.
Dizma.
Jaz? Ne rečem, da bi je ne mogel.
Andrej.
Jaz vam dam v istem trenutku, ko stopi Katarina v vas Zalesje, vse to imetje v zemlji za vedno, ne da bi kdaj zinil o njem. — Prosim vas, gospod Dizma, rešite jo, odprite ji, naznanite mi, da jo pričakam.
Dizma.
A ta zaboj je treba zakopati.
Andrej.
Precej ga zakopljem. Noben Človek ne ve, da je tu zaklad. (Začne grebsti prst nazaj z Dizmo vred.)
Dizma.
Dobro, dobro! Zagrebli smo zaklad. (Položi rušnjo čezenj.) Jaz grem. Se nocoj pozvem, kje je Katarina in izpustim jo precej, ko mi bo le mogoče.  Kdo tava tam? Poglej!
Andrej.
Res, kdo je ? Oh,  Grajan, stari Grajan.

Mina in ptujec. (Ilustracija k str. 548. Risal M. Zamik.)
„Dom in svet"   1896, št. 18.
36
562
Velimir l Najmlajši  mojster.
16. prizor.
Prejšnja.  Grajan.
(Tipaje s  palico  ob  parobku.)
Grajan.
O Bog!  Andrej,  ali si ti?
Andrej.
(Pobere  ga,   na čelu  krvavečega.)
Zakaj  hodite  sami ?  Sedaj  ste se  ranili.
Najmlajši
(Povest iz leta   1608. (Konec.)
„L/e poslušajte me, da vam povem", govoril je Lichtenberg z močnim glasom. „Sodnik Amšelj je samo metla Weissova. Kar ta zine, to se mora zgoditi. Saj smo se brezštevilnokrat imeli priliko prepričati se. Kako je govoril tam pomladi v Vodopivčevi gostilni? Norčeval se je iz mestnih očetov, da ste ga morali ostro v roke vzeti."
„E, kaj bi govoril o Amšlju", vtakne se vmes Kumberg, „ta je že davno dozorel, da odpade kakor gnilo jabolko od drevesa. Nikar se ne boj, da bi Amšelj še užival čast mestnega sodnika."
„Tako je, gospod Kumberg! Amšelj nam ne bo več sodil naših otrok", čuje se več glasov.
„No, pa Weiss je vsemogočen. Če je njegova volja, podkupil bo vse notranje svetovalce."
„Kajr ne bo jih in jih ne bo! Pa Če bi one, nas ne bo, mi imamo prvo besedo", odgovarjal je  zopet jeden zunanjih svetovalcev.
„In mislite si, pošteni meščani! Kaj so delali notranji svetovalci? Pobirali so pristojbino od platna, pobirali mostarino in tehtarino, a sebi so vse to izpregledali. Ali nismo vsi meščani pod jednako pravico?
„Oho, ali tako se godi? Glejte, glejte!" oglasi se jih zopet več in marsikdo je pogledal skrivoma na Kumberga, ki je bil tudi notranji svetovalec. Toda ta ni zgrešil teh pogledov in takoj  se je oglasil:
„Res je, meščani, toda nikar ne mislite, da so vsi notranji svetovalci taki. Ako pa ni prišel davkar k meni pobirat, ne morem jaz nič za to, paČ pa priznam, da je glavni blagajnik, ki je sorodnik Weissov, potreben ukora. Že drugo leto ni položil svojih računov."
„Aha, torej tako se gospodari z našimi denarji ii Kar na cesarja se pritožimo, ako se ne naredi jutri konec takemu početju", godrnjali so  meščani.
Grajan.
(Zajoka.)
O Bog,  moja hči!  moja hči!  moja hči!
Dizma.
Lahko noc!
Zavesa pade.
mojster.
— Spisal   Velimir.)
„Pupilarnih računov že tretje leto ni predložil mestni sodnik. Prokuratorjev pa je vsak dan veČ in naposled bomo morali mi meščanje prokuratorje prositi za milost, da se smemo prikazati na rotovž",  oglasi se Ehrbar.
„Res je, ti prokuratorji postajajo Čim dalje predrznejši in oblastnejši. Povsodi hočejo imeti svoj nos", potrjeval je pekar Lichtenberg.
„To vam povem, da se držite jutri kakor skala, poštovani meščanje! Hudi Časi se nam bližajo, in plemenitaška gospoda vedno bolj nagaja magistratu. Ce pojde tako dalje, izgubili bomo vse svoje privilegije, in pride čas, da bomo mi meščanje hodili pete lizat mogočnim gospodom na Novem trgu", izpregovoril je zopet meščan Ehrbar.
„Ne damo se in se ne damo!" klicali so pivci.
„Le spomnite se, kako je klical radi tiste malovredne Spelice vicedom predse ves magistrat ! Ako pojde tako naprej, tedaj bomo kmalu le še sanjali o nekdanji neodvisnosti starih meščanov in pripovedovali bomo svojim otrokom kakor stare pripovedke, kako smo nekdaj Ljub-ljančanje uživali božjo prostost in po Njegovi cesarosti potrjene mestne pravice. Ne udajmo se in če treba, stopimo do presvitlega deželnega kneza, da nas varuje in brani starodavne mestne pravice. Bog živi presvitlega kneza Ferdinanda! Vivat!"
Ko je končal navdušeni Ehrbar, tedaj so majolike zazvenele in gromovit „vivat!" se je razlegal po zaduhli sobani.
„E, MatijČe, kaj pa ti sediš tukaj kakor bi ti bile miši vse usnje poglodale." zakliČe stari Kumberg nad molčečim Žlebnikom. „Bodi vesel in  misli  si, da te jutri  izvolimo za župana."
In Kumberg začne s tankim glasom peti z drugimi vred Žlebniku na čast:
O  vivat,  vivat  mojster Matjaž, Ki lepo  nevesto  Suzano  imaš!
5»"
%& pravdo in srce.
(Tragedija v  petih dejanjih  iz  časa  kmetiških uporov 1. 1573-   —   Spisal Anton  Medved.)
Tretje  dejanje.
1. prizor.
Dizma.  Grajski hlapec.
Dizma.
Slo je torej po sreči. Da ji le hudega nista prizadela.
Hlapec.
Prav nič hudega. Kakor ste naročili. Midva sva bila za grmovjem skrita Ko je počila vaša puška, šla sva precej v logarjevo kočo in vprašala, kodi se gre na Rako. Potem sva prosila, da naju naj Katarina vsaj na rob gozda spremi, potem nama bo ob mesečini že mogoče uzreti grad in tje iti.
Dizma.
Poznala vaju ni.
Hlapec.
Prav nič. Jaz sem imel brado, oni brke. Sli smo torej in prišli na rob gozda, kjer je bil voz pripravljen. Ko ji rečeva, naj sede na voz, tedaj je prvič vzkriknila. A midva jo šiloma posadiva na voz. In ko je v drugič močno zavpila, potisnem ji robec pred usta in ga tiščim toliko časa, dokler nismo prišli blizu gradu. Potem je utihnila in tiho dospela na grad, kjer jo je prijazno, skoraj boječe sprejel mladi gospod.
Dizma.
Dobro! Zato vama bo že gospod plačal, ali pa vama je že.
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma, doslej. A mislim, da naju tako ne pusti, ker sicer bi lahko, ko bi hotela--------komu povedala —
Dizma.
Kaj? ti se ne bojiš groziti . . .
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma. Obljuba dela dolg. Meni je, da vam naravnost povem, malo žal, da sem se polotil nepoštenega dela. A gospod se mi zdi pošten, jaz   pak  sem potreben nje-
govega denarja, in še bolj njegove milosti. Toda brez plače, veste, kdo naredi dandanes kaj na svetu?
Dizma.
Ali pa veš, kje stanuje Katarina?
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma. Jaz je še nisem videl od onega trenutka, ko sem jo privel na Rako.
Dizma. No, no,  dobro!  Le pojdi sedaj na delo, saj ga imaš dosti!
Hlapec. Prav nič,  gospod Dizma.
Dizma.
Molči!  Ali te opalim!  Pojdi! (Hlapec odide.)
2. prizor.
Dizma
(sam).
Imenitno, težko vprašanje! Od njega je odvisna moja sreča, moje bogastvo. Kaj mi kaže storiti? Katarino oprostiti? Bah! Na to še mislil nisem nikdar. Ponoči izkopati denar? Da, da: lahko bi ga vražji mladenič premaknil. Kme-tiški cepec, a ni neumen, saj toliko ne, da bi meni prav hodilo. Kaj? Kaj? (Hodi sem in tje.) In še hitro je treba. Danes je že tretji dan. Kaj ko bi . . . (Zamisli se.) Nerodno delo! In vendar, in vendar bom storil. Dobro, dobro. Tako bom storil. Jaz stopim k Erazmu in mu povem, kdo je hotel njegov morilec biti in povem gospej Barbari tudi — da — in potlej, potlej, pohitim k Andreju in mu rečem: „Dolgo sem iskal, kje je zaprta Katarina. Potem sem jo našel v sobi, kjer je grajščinska zakladnica. Ključ vanjo imam jaz ponarejen, a leži na dnu zaboja v gozdu — ne nič tako. Rečem mu: Postrežnica jedina jo lahko izpusti. Jaz sem ji
582
Anton Medved: Za pravdo in srce.
obljubil sto zlatov, da gre potem lahko iz službe. Teh sto zlatov mi daj iz zaboja in sicer precej. On pojde. Samega popustim. Za njim le pošljem kako senco, ki si zapomni kraj, kjer bo kopal iz zemlje zaboj. Kadar mi bo kraj znan, potem naj ga primejo precej. V istem trenutku pa idem jaz tje, in z zakladom naprej. Nič — o kako nespameten! Čemu toliko neumnih ovinkov   Imam jo, imam,  drugo misel.  —
Če jaz povem Erazmu, da je Andrej nanj streljal, Če ga potem Erazem po božji in Človeški pravici lahko zapre in se iznebi najhujše ovire v svoji ljubezni do Katarine, ali mi ne bo dal, kar bom zahteval, in mi odpustil vsako mojo krivdo? I, ta denar! Kaj je Erazmu za denar! In njegova prošnja zame pri gospej Barbari reši me sleharne kazni. In naposled, ali mi more dokazati Andrej, da je denar ukraden! Izvrstno! Dobro sem jo pogodil! Da le dobim zaklad v svoje roke! Izgovor bo lahak.
3. prizor.
Dizma.  Erazem.
(Erazem pride zamišljen.)
Dizma.
Gospod! Zakaj ste potrti? Vse pojde dobro.
(Erazem ga molče pogleda.) Tako rad bi z vami nekaj govoril.
Erazem.
Kdo ti brani ?
Dizma.
Ali me boste blagovoljno poslušali? Zvedeli bodete nekaj, kar vas bo osupnilo, in naj-brže tudi vzradovalo. Vi veste, da sem že blizu trideset let pri vas, in sem zmerom zadovoljen s svojo gospodo in zaslužkom. Moj zaslužek je dober, in ker sem varčen, kakor veste, zato sem si v teh letih mnogo prihranil. Vi morda ne slutite,  koliko?
Erazem.
Na to nisem niti mislil. Bog ti blagoslovi imetek. Jaz ti ga gotovo ne zavidam, ko bi bil tudi večji  od mojega.
Dizma.
Da, da, zato, ker ste blag človek, žlahten gospod. Morda se spominjate tudi, da sem pred nekaterimi leti vse vino na Ogerskem prodal in odračunil gospej denar, kolikor ga je zahtevala že pred prodajo. A jaz sem zanj mnogo več skupil, kakor   sem   tedaj   povedal.
Erazem.
To ni bilo prav, da si lagal, zlasti ker se ni bilo treba. Ako sta se tako pogodila z mojo materjo, potem nisi krivično ravnal.
Dizma.
Žal mi je, da sem lagal. A krivičen ni bil niti jeden vinar. Jaz sem se trudil mnogo na prodaji.
Erazem.
A prosim te, zakaj mi vse to pripoveduješ?
Dizma.
Precej! Poglejte, moj gospod! Časi so nevarni pred Turki, hajduki .... in jaz sem sklenil, da svoj denar zakopljem. KovaČ mi je skoval železen zaboj, vanj sem položil svoj imetek in ga zagrebel v zemljo v gozdu. In kadar se mi je kaj nabralo denarja, nesel sem ga brž v zabojček.
Erazem.
Jaz v resnici ne vem, kaj je meni do tega.
Dizma.
Le Čujte: nesrečo sem imel. Nekdo me je dvakrat pri delu v gozdu opazil, vzel zaklad iz zemlje in ga zakopal na drugo mesto.
Erazem.
No, to je nesreča. Milujem  te.
Dizma.
In kaj mi je očital ? Da je denar ukraden, da sem ga vzel iz kmetiških žuljev, da zato ni moj, da me hoče ovaditi pri vas ali gospej, in tako dalje . . . Pomislite, kako so me užalile njegove besede, mene starega, vedno vernega služabnika!
Erazem.
In kdo je bil to ?
Dizma.
Ravno tisti, ki je oni dan v gozdu na vas streljal in vas zadel v nogo.
Erazem.
Kaj?!   kaj?!   (Osupne.)
Dizma.
Da, ravno tisti. Poznam ga, tudi vi ga poznate.
Erazem. Za Boga, povej! Hitro !
Dizma.
Čakajte, gospod, precej! Samo nečesa vas bom preje prosil. Gospa gre in gospod Krištof. Pojdiva!  (Gresta na desno.)
Anton Medved: Za pravdo in srce.
583
4. prizor.
Krištof Ložan.   Barbara.
Barbara.
Vse zastonj, pravite?
Krištof.
Vse zastonj! Po dolgem pregovarjanju mi je rekel: Ne trudite se, da bi me odvrnili. Ce ste mi res naklonjeni, trudite se rajši, da bi mi jo pregovorili. S temi besedami je odšel in me pustil samega.
Barbara.
O, gospod Krištof, prijatelj moje hiše! Polovico svojega imetja bi rada izgubila, da se moj sin premisli.
Krištof.
Jaz vam rečem toliko, milostiva gospa: boljše je, da imate srečnega sina poleg plebejke, kakor nesrečnega,  mrtvega poleg plemkinje.
Barbara.
Dosti, dosti! O ne govorite o smrti, o nesreči njega, ki mi je vse na svetu. Ni je ženske, da bi mu jo branila, ko bi bil brez nje nesrečen. Jaz se udajem.
Krištof.
Potem vam še nadalje svetujem. Zatajite žalost, zatrite nevoljo, odložite neprijaznost vpričo deklice. Ne zamerite! Po mojih mislih se ona boji zlasti vas. Ako jo vi zase pridobite, potem se omeČi njeno srce tudi proti sinu.
Barbara.
Pripravljena sem odslej vse storiti, da jo naklonim Erazmu. Hočem se ponižati in približati kmetiški ubožici. O težko je, a bodi! Za sina storim vse. In sedaj — kako je na Hrvaškem?
Krištof.
Vojska stoji očitno na nogah dva dni. Tahi je v smrtni grozi in nevarnosti. Vse delo je zapuščeno.
Barbara.
Med nami je vse mirno. Nihče nič ne vč. Kmetje so pokorni kakor preje, in še bolj. In vendar se bojim. Jutri odpotujeva z Erazmom.
Krištof.
Čemu? Moj brat Danijel, zapovednik Bi-hački, je s svojo četo prišel v Krško. Povsodi zasledujemo, da bi odkrili kako zaveso, a doslej nismo ničesar našli. Le nekaj hrvaških kmetov je ujetih v Krškem. Predno more vojska hrvaških kmetov priti do Krškega, imamo pomoč od Jošta Turna, ki so ga kranjski stanovi pre-
skrbeli z orožjem in šeststo vojaki Uskoki. Preveliki strah naš bo kmete le ohrabril. Jaz ostanem nalašč pri bratu Še nekaj dnij, dasiravno sem mislil iti v Lož.
5. prizor.
Prejšnja.  Dizma.
Dizma.
Globoko se uklanjam, gospa. Nekaj kratkih vprašanj imam službenih.
Barbara.
Povej!
Dizma
(izvleče liste).
Na hiši Pavla Orehka sem videl oni dan tri zajčje kože na vratih razprojene. Rekel je, da je zajce v zelju ubil. Kazen?
Barbara.
Tri dni ima priti v tlako  delat.
Dizma.
Matija Cednik je nesel zadnjikrat soma iz Krke in ga skril, da ga ne morem zaslediti. Sedaj ga je že gotovo použil.
Barbara.
To je berač. Vzemi dva hlapca in ga na samem pretepite.
Dizma.
Vas Vrbičje je popasla dva laza v graj-šČinskih ložah in se brani plačati užitnino, ki smo jo lani povišali.
Barbara.
Vsaka hiša ima dati jedno ovco, sicer pre-povemo nadalje pasti vsem vašČanom.
Dizma.
Janez Trojan, sin umršega Luke Trojana, že nad jedno leto dolguje mrtvaščino- Pravi, da toliko ne more plačati in da preje niso nikdar plačevali po deset goldinarjev.
Barbara.
Kaj to njemu mari! Ako ne plača v jednem tednu,  zarubi naj se mu dom in zemljišče.
Dizma.
Anton Jama je prodal dve njivi na Omotski rebri in še sedaj ni prišel plačat desetine in po prodajno listino.
Barbara.
Jeseni naj se mu vzamejo vsi pridelki obeh njiv, če ne pride do setve plačat.
584                                                  Anton Medved]: \
Dizina.
Potem  .  .  .
Barbara.
Dovolj! Po ušesih mi šumi. Od jutra do večera ne Čujem drugega kakor pritožbe, gole pritožbe.  Stori,  kakor sem velela.
Dizma.
Tudi treh hlapcev pogrešam od jutra že. Ali ste jih morda vi  .  .  .  ?
Barbara.
Jaz ne. To je tvoja skrb. Pojdi in pripelji mi pred vsem ono deklino — ne vem, kako ji je že ime. Saj ti je znano.
Krištof.
In dajte osedlati mojega vranca. (Dizma  odide  z globokim  priklonom.)
6.  prizor.
Barbara.  Krištof.
Barbara.
Ideta naj iz doma tukajšnjega na Ogersko. Tam nihče ne pozna dekleta in doma naj jo drži,  dokler je sam ne naobrazi.
Krištof.
Storite, kakor vam drago. Jaz nisem mogel boljšega svetovati, kakor sem.. Ako hočete ravnati iz ljubezni do jedinega sina .  .  .
Barbara.
Rekla sem.
Krištof.
Jaz jezdim sedaj naravnost na Kostanjevico vprašat samostan, kaj vedo tam o uporu.
Barbara.
Zahvaljujem vas za trud in obisk. Da se skoro vidimo zopet  zdravi   in varni  na Raki!
(V tem pride  Katarina in se boječa   s povešenim licem ustavi na levi strani.  Krištof odide.)
7.   prizor. Katarina.  Barbara.
Barbara
(gleda jo nekaj  časa molče).
Stopi bliže! (Ko se Katarina ne gane, gre k nji in jo poboža po lici.) Ne boj se, dete! Zakaj molčiš? — Ali nisi rada na gradu? — Le srčno povej!
Katarina. O gospa —!
pravdo in srce.
Barbara.
Saj veš, zakaj si na gradu. In Če veš, ne moreš žalostna biti. Ali  veš.-'
Katarina.
Mislim,  da vem.
Barbara.
Moj lastni, jedini sin Erazem te hoče osrečiti. Kako bi potem ne kazala veselega lica i Kje in kdaj je tvoja vrstnica dosegla toliko milosti i
Katarina.
O gospa — izpustite me domov! Zakaj bi kalila vam srečo in morda zapravila tudi svojo ! Moj oče, moj oče!
Barbara.
OČeta boš lahko videla kmalu. Ti naše sreče ne boš kalila. Moj sin te ljubi in govori, da ob nobeni ne more biti srečnejši, kakor ob tebi, Če si tudi preprosta, uboga deklica. (Po strani sama zase.)  Koliko premagovanja!
Katarina.
O da bi bila še preprostejša, še ubožnejša!
Barbara.
Le bodi prijazna in ljubezniva ž njim! Glej, ti boš še občevala z visokimi gospemi. No — in jaz ti tukaj povem, da te vsprejmem v svoj dom kot svojo hčer, da bom tako ravnala s teboj, kakor bo hotel in želel moj sin. Mene se nikar ne boj! Name se nikar ne izgovarjaj pri mojem sinu. Iz ljubezni do njega vse storim.
Katarina.
O, vem. Potem me iz ljubezni do njega odpustite. Pomislite, kaj sem jaz, kaj je on. Jaz uboga, neučena —.
Barbara
(sama zase). Ponižna je. Ugaja mi bolj  .  .  . (Prijazno jo  prime za roko.) Tebi je  Katarina   ime.   Torej  Katarina   Še jedenkrat,  mene se nikar ne boj! (Odide.)
8. prizor.
Katarina.
Slutila sem,  čakala sem viharnih dnij V življenji svojem,  in prišli  so res. Moj Bog, moj dobri Bog, navdahni Duha mi s pravo  mislijo  te  ure.
(Prestane.) Je-li to res? Da sama sebi nisem Odkritosrčna? Je-li to mogoče?
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Jaz ne verujem, in Čim manj verujem, Tem bolj se sama sebi zdim nesrečna, Tem rajša bi verjela. Je-li res? Ne, proč od mene vsaka sladka vera* _. Visoka misel iz srca izgini, Napolnite nekdanji me spomini,
V   očetni mirni dom me preselite,
Kjer skromno v tesnem domu smo živeli. Moj dragi oče in moj — zaročenec
V   ljubezni srečni, dasi v majhni koči.
(Prestane.) Kako naj zadušim upor nemirni, Ki vstal je v mojih prsih in razsaja? Gorje,  Če čutim,  kar boječa slutim! Ne, jaz ne čutim, niti iskre,  nič Ljubezni, spoštovanja do, do — njega . . . Z gradu domov! Od kraja strani, strani, Kjer ni miru, ni sreče — o moj Bog! —
(Sede na stol.) On nikdar ni mi storil zla na svetu, Ljudem je dober, blag — in greh njegov, Da s silo je otel, — to ni —kako? To je njegova krivda, neodpustna. Da, to je greh — krivica za  očeta, Krivica za koga — Andreja tudi ? In kaj  je temu storil kdaj  Erazem, Da je nameril nanj  morilno cev? Po duši se mi gnetejo vprašanja, O kdo,  o kdo mi da odgovor nanja. (Zamisli se.)
9. prizor.
Prejšnja.  Erazem.
Katarina
(se vzbudi). Gospod Erazem!
Erazem.
Jaz sem zopet tukaj, Da te vzbudim iz težkega mišljenja. Ne boj se!  Čas rešitve je došel.
Katarina.
Rešitve čas? O hvala vam, gospod! Kako želim spet videti  očeta!
Erazem.
Cuj,  nekaj mi je žal.  Odpusti mi! Ljubezen,  pravijo, da oslepi, In zaslepila je za čas i  mene. Kesam  se,  da sem ti slobodo vzel, Čeprav je vzeti nisem htel za vedno. Ti spet si prosta, vrni se domov! Jaz ljubil sem,   jaz  ljubim  še — zastonj. Govoril sem zastonj, a več ne bom.
Nekoč sem sanjal, da ti morda vendar Zanetim iskro v blagem tvojem srci, Ki bi v ljubezni razplamtela zame. Lep sen je bil,  ostal je sen samo. Ti sama veš, ti bolje veš od mene, Zakaj ljubezni tvoje nisem vreden.
Katarina.
Gospod Erazem, prosim vas, nikar Tako ne govorite. O, saj veste .  . .
Erazem.
In zdaj sem slišal neprijetno vest,
O, neprijetno zame in zate:
Tvoj zaročenec bil bi — Katarina —
Povem  naj  — bil bi skoraj moj morilec.
Katarina.
(prestrašena). Vi veste, Bog, vi veste,  o gospod —
(Pade preden j.) Kdo vam je, kdo — — povedal? O, gorje!
Erazem.
Miruj! Glej, jaz sem  miren, Katarina! Le vstani in poslušaj me na dalje! (Vzdigne jo, ona si pokrije  obraz  z rokami.) Ti misliš, da ga moram zdaj  zatreti, Ugonobiti, ljuto kaznovati: Ne misli tega! Misli, da ga morem! In da se meni ti ne smiliš sama, Jaz rekel bi ti:  misli, da ga hočem. Ne, Katarina,  malo me poznaš. Nikar ne trepetaj  in bodi mirna.
(Prime jo za roke.) Za krutega me smatraš po krivici, Slepiv lažnivec v tvojih sem očeh, Prevzeten plemič brez srca. A bodi!
Katarina.
O ne, o ne, gospod Erazem, ne. Kdaj sem vam neki pokazala to ? O, tudi vi se motite o meni.
Erazem.
Kako stojim ponižan pred teboj; Napadovalec ti je več kot jaz, To me globoko peče,  Katarina. A ker sem toliko doslej se trudil, Ne maram zadnjemu uteČi trudu. Dejal sem ti, da svojega očeta Privedi k nama,  da živi  med nama Udobno, lahko na večer življenja ; Obljubil sem, da z iskreno besedo Ljubečo mater omečim za ljudstvo, Naj kaže se mu mater, kakor meni; Domišljal sem te na bodoče dneve,
Anton Medved: Za pravdo in  srce.
587
Ko bodeš todi kraljevala ti, Zaslomba ljudstvu in tolažba,  Čast. Vse to ti ni otajalo srca. In zdaj ti še na dalje razodenem, Da prizanesem krivdo vso Andreju Zaradi tebe, da mu vse  odpuščam ...
Katarina.
Kako ste milostni,  gospod Erazem, O, vi ste blag .  .  .
Erazem.
Povej mi,  Katarina, Kaj še želiš od mene ? Kar imam Na svetu, vse ti dam. Izpolnim vse.
Katarina.
Kaj morete mi dati več in jaz Kaj morem še želeti? Hvala vam, Gospod Erazem, jaz sem vam hvaležna, In ako  bi živela tisoč let, Nezabljeno bi bilo mi ime .  .  .
Erazem.
O, ktero! Reci, daj mi, Katarina!
Katarina.
Ime Erazem .  .  .
Erazem.
(stopi k njej).
Daj mi svojo roko! O  Katarina! Zadnji ta trenutek Izreči zadnjo,  končno  mi besedo, Potem  odidi! Katarina, reci: Gori li v tvojem srcu jedna iskra Ljubezni zame? Ali je resnica, Da jaz te onesreČim, ravno jaz? Odgovor bodi kratek, ker je zadnji! Ce je resnica, reci pred odhodom : „Jaz se ne vrnem več."  A če mi rečeš: „Jaz se povrnem",  — vedel bodem vse In se tako zanesel na obljubo Presladko tvojo,  da te samo,  samo Odpošljem in ne pošljem   nikdar pote. Odkritosrčna bodi pred seboj, Nobenega izgovora več nimaš.
Katarina.
Moj oče,  oh moj oče!
Erazem.
Pride k nama. Ob  mizi najini sedel bo vedno In jaz mu bom vselej kot ti pokoren. Morda se prvi hip  razjari.  Čakaj! Ko me spozna,  drugače bode sodil; In ako bodeš srečna ti — zakaj Ne bode oče tvoj, ki te ima Jedino hčer,  bogastvo vse na zemlji?
Katarina.
Ce bode srečen oče moj  ob naji, Potem bom srečna tudi jaz ob  —  vas. Gospod Erazem,  jaz se vrnem.
Erazem
(glasovito)
Vrneš ? O Katarina!  Angel te obvaruj!
(Objame jo.) Privedi mi očeta, da ga vsprejmem Kot Jožef Jakopa nekdaj v Egiptu. O draga duša, pojdi!
Katarina
(ganjena).
Z Bogom ! z Bogom! (Odide,  Erazem  za njo.)
10.   prizor.
Dizma
(pride in  se udari po  čelu).
To je vendar Čudno. Treh hlapcev ni nikjer. Zdaj naj pa pride ukaz, da bi zgrabili, zgrabili lopova iz Zalesja! In nihče se nič ne zmeni zanje. Jaz pojdem sam v Zalesje.  (Odide.)
11.   prizor.
Erazem.  Barbara.
Erazem
(objame mater). O mati, mati,  jaz sem srečen,  srečen!
Barbara.
Kaj?
Erazem.
Ona, Katarina, se povrne, Ker ljubi me,  o Čujte mati, ljubi —-In jaz sem srečen zdaj —
Barbara.
Moj sin, le bodi! Jaz se radujem tvoje sreče sama. A kdaj  se vrne? Menda nisi zabil, Da jutri odpotujeva.
Erazem.
To  vem. A tudi vem, da, kar je obljubila, Izpolni, da se vrne, ko midva Na Rako se povrneva — gotovo. O kmalu se vrniva,  moja mati, Najdražja mati, kmalu — kaj? — o, da!
588
J. Štrukelj: Prve hiše.
Barbara.
Ce bodeš želel .  .  . Kaj mi je, Erazem? Tako tesno mi je pri srcu danes Od jutra že  —- ne vem zakaj — a jaz Domnevam,  da me Čaka neko zlo —¦
Erazem.
Tako se včasih vsakemu godi.
Ne bojte se!  Od kod naj pride zlo?
12. prizor.
Prejšnja.  Sel.
Sel.
Uklanjam se ponižno. Naš gospod Iz Krškega pošilja me do vaju, V največji naglici mi je naročil, Da precej brez odloga odpotujta! Od Brežic se pomika silna vojska Upornih kmetov proti  Krškemu. Na Vidmu sto  brodov pripravljenih Leži in čaka vojske,  ki je zdaj Gotovo že prišla do Vidma.
Barbara.
Bog! Erazem! Odpotujva! Hitro! Hitro!
Sel.
Na dalje naročuje moj gospod, Da  v  Žuženberk bežita.
Barbara.
Dizma,  Dizma, Ljudje,  služabniki, vozove, konje!
Erazem.
Ne bojte se! Saj niČ se ne zgodi,
Jaz hitro vse pripravim v malih hipih.
(Hoče oditi.)
13. prizor.
(Prejšnji.   Dizma.)
Dizma
(priteče).
Upor, upor! Vse na nogah, v orožji. Poglejte skozi okno! Kakor ogenj Izbuhnil je upor. Poglejte trume! (Vsi gredo  proti lini.)
Barbara.
Moj sin, moj sin Erazem, pojdi k meni! Zaprite grajske duri!  O gorje!
(Vedno  bližji   se   čujejo   glasovi,   klici:    Smrt gospodi !   Rajši stokrat  umreti   kot   tlačaniti!   Stara pravda,  stara pravda!) Gorje mi! Sin ti bil si vedno dober.
Erazem.
Jaz nisem storil jim krivice nikdar.
(Čujejo se  med vpitjem  streli.  Ko se v nemi grozi
vsi  drže drug drugega,  zaropotajo   spodaj  grajske
duri, in glas Lokvanca se začuje:   „Prišli smo po
svoje pravice.")
Barbara
(omahne sinu na  vrat). Erazem, reši me! Reši me! Reši me!
Zavesa pade.
Prve hiše.
(Povest.   —  Spisal J. Štrukelj.)
I.
Grbcc ptujo  grbo vidi,  svoje  pa  ne. Nar. pr.
„Mica,  glej no, Mica!"
„Kaj?"_
„Poglej  no  — brž poglej!"
„Kaj pa je takega?"
„Ce misliš, hitro! Jej,  ali vidiš:"
„Ti presneti otrok ti, kdo bi mu zaupal?"
„Jaz sem ga že precej časa opazovala. Naj-poprej je jemal iz zavitka sladkor. Ti ne ves, kako je oblomil večji kos na vseh oglih! Manjše je pa kar poskril po žepih. Res, kdo bi mu prisodil?"
„Pa da zna tako nagniti! To ti pije kakor velik."
„Jaz  bi  ga  ne bila spila toliko v dušku."
„Saj   ima  vino,  čeprav   je  Sodovo, vendar
nekaj moči :  ali temu otroka teče kakor voda."
„Jeminasta, koliko si je naložil! O mati usmiljena, pri taki hiši — pa že vec suhih klobas nimajo! Saj nese menda tudi klobase, ali ne?"
»Kajpada, sedaj-le si bo ona postregla, seveda prav na skrivnem, ker poslov ni doma in  otrok  ni  v hiši."
„Kaj pa vino? Meniš, da ga bo sama cel liter?"
614
a pravdo in srce.
(Tragedija v petih dejanjih iz Časa  kmetiških uporov 1. 1573.   —  Spisal Anton Medved.)
Četrto   dejanje.
Prostor ob  vasi Zalesje.    Na desni lipa brez listja.    Na  levi na   ozadju se vidi grad Raka,  na čegar
stolpu  vihra prapor.
1. prizor.
(Na levi več kmetov,  ki se menijo;   drugi poslušajo  pojoče  mladeniče in  deklice, zbrane na desni pod lipo  pred Grajanom, na klopi sedečim.)
Zbor.
Le vkup, le vkup uboga srenja! Danes  obhajamo svoj  god, Danes z gospodom kmet ne menja, A s kmetom menjal bi gospod. (Smeh med  kmeti.)
Grajan.
Naprej, naprej! Ali niste zapametili nadaljnih vrsticr Ravno tako se zopet začne:
Zbor.
Le vkup, le vkup uboga srenja Za staro pravdo boj končat! Prostosti doba se začenja, Poslej  bo kmet gospodu brat.
Grajan.
O, kako lepo pojete! Nadaljujte! Saj sem vam zložil še več.
Kmet
(stopi k Grajanu).
Ta pesem bo slovela, ko bomo mi vsi spali pod zemljo. Naši otroci jo bodo peli, ki bodo prosto lepše živeli, kot smo  mi.
Grajan.
Pevajte dalje! Zakaj ste obmolČali?
Deklica.
Najboljše pevke ni med nami. Kje je Katarina ? Zakaj  ni nje semkaj ?
Druga.
Videla sem jo v vasi, a bila je jako žalostna. Vprašala sem jo, zakaj se ona z nami ne veseli, pa mi je smehljaje odgovorila, da se bo Šele veselila. Jaz je nisem razumela.
Več deklic.
Pojdimo ponjo! Ona mora peti, mora biti vesela z nami vred. Pojdimo!
(Deklice gredo na levo.)
2. prizor.
Prejšnji. (Mladeniči stopijo  k možem.)
Kmet.
Torej povej no, OberČ, kaj si Čul! To je kazen, pravična kazen  božja.
Oberč.
Krištof Ložan je mrtev. Pri Kostanjevici so ga kmetje kamenjali. Štefan Gregorijanec je ujet. Vzet mu je Jeseniški brod. Krško je obkoljeno od devet tisoč kmetov. Zapoveduje jim Ma-gajic. Vsa druga vojska taboruje ob Brežicah. Vse gre, kakor je bilo domenjeno.
Kmet.
Kdaj se zberemo k sodbi ? Pojdimo naproti Lokvancu!
Več glasov.
Pojdimo,  pojdimo! Hura!
(Veselo vihraje odidejo na levo.)
3. prizor.
Grajan.
Ostal sem sam,  a ni mi tožno nič, Postaran sem, a peval bi kot ptič. O,  da sem lepe ure te doživel, Odrešen zdaj je moj teptani rod. Pomlajen kličem jaz,  če prav osivel: Odpusti hlapca svojega,  Gospod!
Anton Medved: Za pravdo in  srce.
6 i K
4. prizor.
Grajan.   Katarina.
Katarina.
Moj oče!  Kaj sedite tukaj v mrazu?
Grajan.
Oh, mene nič ne zebe,  Katarina. Popevaii smo zdaj  in jaz sem  pel Na stara leta,  draga hči, le misli! In pel sem ko  mladenič dvajsetletni. Zakaj si se odmaknila od nas: Pogrešal te je zbor mladenek naših, In kje si bila?
Katarina
(sede  k njemu).
Kje sem bila,  oče? Sedela sem doma in čisto sama. Saj nisem vedela,  da so vas semkaj Odveli, da ste peli svojo pesem.
Grajan.
Ti,  Katarina,  meni se dozdeva, Samo dozdeva, da si vsa drugačna, Odkar si se vrnila z Rake.  Res, Tako misleča, s kratka, vsa drugačna.
Katarina.
Drugačna ?
(Sklene roke.)
Morda se vam le dozdeva. Drugačna? Morda nisem ista več. — Moj oče !
(Objame ga.)
Jaz sem res drugačna, druga. Oh meni solze silijo v oči —  —
(Ihte.)
Vse drugo se raduje, jaz tugujem In jaz imam srce tesno, težko. Nikar se ne hudujte, ljubi očka! Da nimam  vas,  o, kaj  bi  jaz počela, Sirota, ki pogreša mater .  .  .  mater. Nikoli matere poznala nisem, Nikdar me ni  učila sladko ona, Ki je na zemlji za otroka prva, Ki prvo in najgloblje upozna Čutenje in mišljenje svoje hčere. Nikar se ne hudujte,  očka moj! Jaz ljubim tudi vas iz cele duše.
Grajan.
Prav — Katarina, jaz te tudi ljubim. Jaz vem, kaj mati je otrokom svojim. In vedno sem se trudil s slabim duhom, Da njo bi ti namestil, ki je ni.
Katarina
(objame ga). Moj dobri oče! jaz vas ne pozabim.
Grajan.
A,  Katarina,  Katarina, hči,
Ne vidim sicer, vendar v srcu Čutim,
Da zdiš se mi drugačna, vsa drugačna.
Ti  mi kališ veselje  zadnjih dnij,
Ko prosto je zasopel rod teptani,
Ko je pravica zmagala krivico,
Ko nevede" raduje se celo
Otrok ob varnem materinem krilu.
Ničesar nisi mi doslej skrivala,
Zato se nadejam, da mi razkriješ
I zdaj, kar ti srce teži in oži.
Katarina
(polglasno). Usoda dobrega   —  Erazma,  oče.
Grajan.
Zanj se bojiš? In ti —? No,  čudno  ni.
On  bil je vedno  blag  in  plemenit
Za nas, toda za tebe, Katarina,
Za tebe, ki te je ukrasti dal,
Za tebe on je drugi, kot za nas.
Pomisli! Meni malo je povšeči
Tvoj strah ob njem in tvoja Čudna žalost.
Katarina.
On ni imel namenov slabih z mano. V ljubezni slepi je postal otmičar, Kar bilo mu je žal in mu je še. Zakaj me je oprostil sam od  sebe? O jaz mu vse odpuščam rada, vse.
Grajan.
Naprej! Poslušam. Kaj se mi odtezaš? Do jedra! Ti samo  okoli tavaš.
Katarina.
On tudi vas spoštuje  od srca. Vsekdar bi vas sijajno in ljubezno Sprejel na Raki. To mi je zatrjal.
Grajan.
Ne jemlji v misli mene,  ki sem siv. Kako sprejel bi tebe, to  povej!
Katarina.
Jednako!
Grajan.
Nič prijazneje in ljubše? Le Čakaj, Katarina,  odgovori! Ti praviš — no, ti praviš . .  .
616                                                  Anton Medved: Za pravdo in sred.
Katarina.
Oh, moj  oče! Nikar me ne dražite,  in besed, Ki težko mi gredo na dan iz prsij, Nikar jih ne zavirajte z dovtipi I
(Sklene  roke;  zase:) O Bog, Ti moČ mi daj v tem težkem hipu!
(Proti očetu.) Moj  oce, jaz sem njemu obljubila, Da vrnem se na grad.
Grajan
(vstane).
Komu, komii?
Katarina.
Erazmu.
Grajan.
Da se vrneš,  in po  kaj  — ?
Katarina.
Da tam ostanem.
Grajan
(smeje).
Katarina, ti —? Menjala sva ulogi,  zdaj si ti Dovtipna, ha,  ha, ha, na grad k Erazmu ?
Katarina.
Besede moje so globoko resne.
Oh,  oČe,  oce, ne hudujte se!
(Hoče ga objeti, a on jo potisne proč.)
Grajan
(resno,  potem  divje).
Ob pamet menda nisi — Bog nebeški! Ob pamet nisi —?  Katarina, hči, Kaj  praviš, kaj si obljubila, kaj  —?
(Glasovito.)
Peklo in grom! Povej, je-li resnica?
Katarina
(ihte).
Moj oče, poslušajte, poslušajte, Potem sodite!
Grajan. Brž govori, brž!
Katarina.
Jaz bodem mirno govorila, oče, Zatorej pojdiva na miren kraj! Prihaja nova truma, kmetje, godci.
(Godba se začuje.)
Grajan.
Le brž, le brž odidiva odtod! Daj roko, hitro, hitro, Katarina! (Odideta na desno.)
5. prizor.
(Najprvo pridejo godci in gredo čez prizorišče na skrajnjo desno. Za njimi Lokvanec, sin Andrej, Končan, Podlesnik, Oberč in več kmetov. V sredi med njimi Erazem, bledega, poveŠenega obraza, na rokah in nogah uklenjen. Ustavijo se pod lipo.)
Erazem.
Pojdimo v vas! Verige so mrzle, da imam od mraza roke krepene.
Kmet.
He! Nam so bile tudi mnogokrat roke krepene na tlaki, a kdo se je zmenil za nas? Že prav! Vsak ob svojem Času!
Dva kmeta
(posadita Erazma na  klop). Tukaj boš sedel, tukaj boš sojen.
Erazem.
Ljudje, imejte usmiljenje! Kdaj sem storil kako krivico ?
Andrej.
Le Čakaj! Vse zveš! Nikar se ne imej za nedolžnega!  Kako je resničen in Čist!
Erazem.
Povejte mi, dokažite mi! Doslej mi nihče še ni ničesar očital. Jaz sem pripravljen na kazen, če mi dokažete, da sem  bil krivičen.
Lokvanec.
Tukaj pod milim nebom naj se vrši sodba! Vsak vaščan naj Čuje naše besede in tvoj zagovor.
(Iz  vasi se naberejo novi gledalci in gledalke.)
Lokvanec.
Morda zadene tebe, gospod, milejša kazen. Res je namreč, da nisi bil ti jednak drugim trinogom. Zakaj si pa vendar-le uklenjen, poslušaj in odkritosrčno odgovarjaj! Tebi je bilo znano naše živinsko trpljenje, znane naše mile tožbe pred tvojo materjo, znano nje krivično, nečloveško ravnanje z nami. Zakaj si molčal kot jedini sin, kot gotovi dedič vsega imetja materinega? Zakaj se nisi nikdar potegnil za našo pravdo? Ali si bil prepričan, da se je vse godilo po davno   nastavljenih   pravicah, ki .so
6 [ 8                                                  Anton Medved : Za pravdo  in  srce.
natanko ohranjene v grajšČinskih bukvah ? Ali nimaš nobene oblasti in veljave pri svoji materi, ki te slepo ljubi, kakor vemo vsi? Odgo-v6ri na to !
Več glasov. Tako je!  Odgovori,  odgovori!
Erazem.
Verujte mi, da je vse gospodarstvo vodila sama moja mati, kateri bodite milostni! Nikdar se nisem vtikal v njene opravke, nikdar nisem pregledaval kake knjige, v kateri naj bi bila zapisana vaša pravda, ker sem rajši bral druge lepše knjige. Res je, da sem mnogokrat slišal o vaših pritožbah, videl tudi včasih trdo ravnanje svoje matere in jaz — nisem molčal. Prosil sem večkrat za vas, svetoval ji drugače in jo tudi včasih odvrnil od kakega dejanja. Tudi vprašal sem jo, zakaj tako veleva in hoče, a nje odgovor je bil vedno jednak: Sin, ti si mlad, neizkušen; ne skrbi za stvari, ki jih lahko jaz urejujem. Veruj mi, nikomur se ne godi krivica!
Več glasov.
Ha, ha. To je prava! Nikomur krivica!
Erazem.
Dragi ljudje, komu naj verujem, Če ne verujem svoji materi? Jaz še danes vseh krivic njenih ne poznam. A prizanesite ji! Ge je kaj zakrivila, gorjč! že je bila ljuto kaznovana. Za lase ste jo po stopnicah vlekli — o Bog — kje je sedaj, kje jo imate?
Andrej.
Skrbi zase! Nikar ne misli, da si sedaj že prost. Tvoja nedolžnost zatemni hitro. Poglej ta zaboj!
(Dva mladeniča ga držita pred  njim.   Andrej  od-pahne pokrov.)
Cegav je ta denar! To so naši žulji, p're-kovani v zlato. In to zlato  — čegavo je?
Erazem.
Moje ni!
Andrej.
A bilo je nekdaj tvoje in bi imelo ostati tvoje  — ti nič ne slutiš?
Erazem.
A spominjam se. Ta zaboj je Dizmov.
(Vse se gnete okrog zaboja in čudeč se gleda zlato.)
Andrej.
Kaj, Dizmov? Ti to veš?  Kako ves? ti je povedal?
Kdo
Erazem.
Dizma sam. To si je prihranil in imel zakopano v zemlji.
Andrej.
Tako   je   govoril   slepar?   To   je   ukraden denar,  Čuješ, ukraden! Poglej te podobe zlate! (Pokaže mu nekaj zlatov.)
Erazem.
Bog, to so moji darovi, to so ogerski zlatniki! Te je imel v zaboju! Potem je tat, ponavljam, tat.
Andrej.
In ko bi ne imel druge krivde grad, ima to, da je imel tatu, sleparja za oskrbnika. Ali Čuješ? In ker govorim o Dizmu, pustite me, oče, da vprašam jaz o nekaterih dogodkih. Ti, nedolžni Erazem, kdo pa je poslal Dizma v logarjevo kočo izganjat starega Grajana, slepega moža, in sicer z bičem?
Erazem.
Bog mi je priča, jaz ne!
Andrej.
O, ti ne, ti ga nisi nikdar poslal.
Erazem.
Trikrat sem ga poslal, priznavam, a nikdar mu nisem velel, da naj ju izžene ali celo pretepa. Nikdar ne! To je krivda Dizmova.
Andrej
(smeje).
Kdaj pridemo vendar-le do kakšne tvoje krivde! To je čudno, ha, ha, Erazem, kdo je pa Grajanovo hčer odvel ali dal odvesti — hm? Hudiča, sedaj smo pa vendar skupaj! Ali še ne?
Erazem.
Jaz sem jo dal odvesti. A jaz sem jo tudi izpustil iz proste volje. Nihče ji ni hudega prizadel, kar sama ve. In jaz je ne bi nikdar spravil na Rako, da sem se upal sam govoriti tukaj ž njo, ali da pride sama na grad, kakor sem jo vabil.
Andrej.
Potem si otmiČar,  zapeljivec!
Več glasov.
To je kazni vredno. To je krivično!
Erazem.
Jaz ji nisem nikdar v svojem življenju izrekel niti najmanje žaljive ali nečastne besede.
Anton Medved: Za pravdo in srce.
6iq
Andrej.
Seveda, na gradu si jo učil moliti. Ha! (Smeh med kmeti.)
Ne uideš, ne uteČeš. Zato te Čaka kazen — kazen. (Gre preteče proti njemu, a Lokvanec ga ustavi.)
Lokvanec. Moj sin, umiri se! Sodimo trezno! Svojih rok ne bomo oskrunili   s   krvjo!   Pravica   naj sodi!
Erazem (Andreju,  ki ga besno gleda).
Andrej, kako si krivičen proti meni! Kaj pa sem ti jaz preje storil, ko si streljal name v   gozdu?   Cuj, jaz to vem.
Andrej.
Jaz streljal ? (Kmetje se spogledajo in šepetajo med seboj.) Jaz streljal?   Kdo   je to trdil?
Erazem.
Dizma sam te je cul.
Andrej
(na stran).
O brezdanja zloba !
(Erazmu.)
Zakaj sem streljal? Ker si mi hotel premotiti najdražje srce na svetu. Ti še vprašuješ ? In napačno bi res ne bilo, ko bi takrat boljše meril.   Potem vsaj ne bi bil ti postal otmiČar.
6. prizor.
Grajan.  Katarina. (Prideta od leve.)
Katarina
(obrne se proseče  k Andreju).
Andrej, o Andrej, prizanesi mu ! Vsaj ti ga zagovarjaj!  Prosim  te, rotim te .  .  .
Grajan
(na desni  vzdihuje in  kliče).
Preslepil jo je! Gorje mi! Andrej, Andrej, k meni! Sem pojdi, Andrej, čuješ?
Andrej
(gre  h Grajanu,  kjer se tajno in strastno menita). Bog, je-li res? Ne, to ni resnica. Ni ne!
Katarina
(stopi v tem k  Lokvancu).
OČe Lokvanec ! Kakor se Bog prosi, sodite usmiljeno!  Vi ste dobri, pravični.
Kmet
(k tovarišu).
Kaj se ta zanj poteza? To je čudno. Ona, ki ji je krivico storil.
(Lokvanec molči.)
Katarina.
Meni ni storil nobene krivice. Jaz mu jo odpuščam, če je katero storil.-Ali vam ni bil on vedno naklonjen.' Spominjajte se ga v dnevih bridkosti!
Andrej
(stopi   naprej   in   bolestno-obupno   vzkrikne   sam zase). O Katarina!
(Potem  skoči s stegnjenima rokama proti Erazmu.)
Umri,  umri!  Pogini!
Katarina
(stopi pred Erazma, obrnjena proti Andreju). Andrej, Andrej! Nikar — ! Jezus, Marija — !
Andrej
(divje).
Beži, beži ti, da me ne zdrastiš. Kje si ti, ti zapeljivec, slepar! (Hoče do njega.) Da te zmečkam  — ha!  —¦
(Lokvanec ga  zadržuje, in na njegov opomin ubranijo Erazma še drugi.)
Katarina
(jokaje Andreju). O, kaj ti je storil? Pusti ga! Ne umori ga!
Andrej
(s pritajenim  medzobnim  glasom). Katarina,  ali je res? (Glasno.) Ali je res?
Katarina
(objame ga čez  pas.   Milo) :
Oh, Andrej, umiri se! Kaj sem ti storila? Bodi dober z menoj! Pojdi z menoj! Ti si ves razburjen.  (Vleče ga seboj.)
Andrej
(mehko).
Saj ni res, kaj ne, da ni res, Katarina, reci mi ti!
Katarina.
Pojdi z menoj! Andrej! Da se umiriš. Ti si razdražljiv in hitre jeze! Pojdi! (Andrej s Katarino odide.)
620
Anton Medved: Za pravdo in sreč.
Grajan
(ves čas kakor nem). O veliki Bog! Morda ni res, morda ni res! (Odide na desno za njima.)
Lokvanec
(s povzdignjenim  glasom).
Možje in bratje, mirujte! Vedimo se raz-borno in mirno, kakor pristuje možem. Moj sin je odšel, s katerim ima Erazem svojo stvar. Res je otmica za vso vas žaljivo in krivično delo, a govoriti imamo o marsičem, kar do-staje obče blaginje vseh nas podložnikov. Vsak čas imajo VrbiČanje privesti Barbaro, s katero začnemo prav za prav glavni razgovor. Sedaj pa najlože iz ust samega Erazma pozvemo, s kakšnim namenom in s katerim pravom nam je prizadevala njegova mati toliko krivic, ža-lostij, kaznij. (Zadaj se začuje smeh, razgovor, kriki.)
Več kmetov (ki se obrnejo  proti desni).
Barbaro peljejo, Barbaro peljejo! Poglejte!
Erazem
(vzdihne).
O moja mati, uboga mati, ti si še Živa, da si le živa! Lokvanec, usmilite se naju! Vse hoČeva popraviti,  kar sva zakrivila.
Lokvanec.
S teboj usmiljenje — ne rečem! Ali s tvojo materjo! Pri nji naj govori pravica, pri nji, ki nikdar milosti ni poznala.
7. prizor. Prejšnji.  Barbara.  Več  kmetov.
(Med  vrišČem  pripeljejo Vrbičanje  Barbaro v  plug upreženo  in  jo tepo  z  biči.)
Barbara
(ko  ugleda sina). Erazem, Erazem!
Lokvanec.
Možjč! Se jedenkrat vam kličem v spomin! Volili ste me za vodnika, da varujem red.
(Za čas utihnejo.) Poslušajte torej mene! S pretepanjem in vriskom ne dosežemo ničesar. Mi hočemo sodbo. In sodba naj se vrši mirno. Mi hočemo dokazati, da se nam je godila krivica. Kdor se krivice ne zaveda, on je nedolžen. Treba je, da se zavč: potem kazen poboljšuje, drugače pohujšuje. Izprezite Barbaro!
Barbara.
Usmiljenje! Vse vam povrnem, vse popravim. Moj sin, prosi zame!
Kmet.
On je prokleto malo prosil zate.
Drugi.
Saj ni mogel.
Lokvanec.
Pokažimo se pravične! Nam niso niti odgovorili, kadar smo se ponižno pritožili. Mi pa se hočemo vsaj dogovoriti
Barbara
(ko je izprežena, teče k sinu).
Moj sin! ti si še živ. (Objame ga.) O Bog, kako se nama godi!
(Dva kmeta jo   odtrgata   od   Erazma   in   posadita poleg njega.)
Oberč.
Tukaj  sedita  in tukaj odgovarjajta! (Barbara   zagleda   na   tleh   zaboj   in   na   pokrovu zlatnike,  ki jih je Andrej  položil nanj.)
Barbara.
Kaj vidim, ali ni to najina dedinska zlatnina? Oh, tudi to so nam vzeli.
Lokvanec.
Tega nismo mi vzeli, temveč vaš dobri oskrbnik Dizma. Zdaj pa je naše kot majhna odškodnina za nešteto škodo.
Erazem.
O, kje je Dizma? On je tat, on je tudi vzrok najine sedanje nesreče.
Lokvanec.
Ne bojte se zanj! Ako prestopi še naš kraj, izgubljen je. Ge ostane v ptujini, bodi v pregnanstvu brez imetja. Žal,  da je ušel.
Barbara.
Vrnite nama svetinje, drage svetinje! Vse drugo bodi vaše!
Lokvanec.
O tem bomo govorili pozneje! A sedaj stopite bliže, vsi podložniki, vsi tlaČanje in trpini okrog nje,  ki nas je tlačila!
Barbara
(primakne se k sinu). Erazem! Zate sem delala, zate trpela. Prosi
Anton Medved: Za pravdo in srce.
621
Lokvanec.
Vendar dovolj tukaj! Mi vsi idemo v vas, ker se dela večer. Tam se bomo razgovoriii. Ne bojta se, krvi ne bomo pretakali. V Zagrebu bo sodišče v pričo nas samo razsodilo, kaj sta zaslužila. In sodniki najvišji bodo najbolj tlačeni kmetje.
8. prizor.
Prejšnji.  ZoriČ.
Kmetje.
Cujtepeket! Glejte, kdo je to? (Vsi se obrnejo proti levi.)
Zorič (skoči na levi raz  konja). Možje! — Ljudje! — poslušajte! — (Vse ga obkoli.)
Kje sta, kje sta? (Gleda na okoli. Uzre Erazma in Barbaro.) Hvala Bogu!  — Boga hvalite!
Lokvanec.
Govori, ZoriČ, kaj je? Ti si nekam preplašen.
ZoriČ.
O zdaj niČ vec ne. — Zdaj je dobro. Da sta le živa. Hitro naj povem. Vse izgubljeno. Krško je v rokah Jošta Turna.
Vsi. Bog! Kaj? ZoriČ, povej, povej! hitro!
Zorič.
Tristo mrliČev naših je vzela Sava. Petsto je ubitih. Grozno, grozno ! Kar dela Jošt Turn, to je grozno. Ušesa reže, roke odsekuje. Počakajte,  da vam vse povem.
Več glasov.
Zorič, ZoriČ, govori, govori!
Zorič.
Jaz sem bil ujet od Valvasorja.
Barbara
(nasloni se na sina). Moj sin! Morda je prišla rešitev!
Končan
(poleg nje). Molči, da ti ne potisnem noža v vrat.
Zorič.
Valvasor je stopil k meni in rekel: ZoriČ, ali hočeš živeti? Ge hočeš, nekaj stori! Konja ti dam. Pojezdi, kar najhitreje moreš, na Rako.
Reci ljudem, da naj prizaneso Erazmu in Barbari. Jezdi, sebi rešiš življenje in svojim tovarišem! Ako sta pa oba že mrtva, potem gorje ubogim ljudem!
Lokvanec.
Vse to, kar praviš, je resnica?
ZoriČ.
Za živega Boga vam rečem, vse resnica. Rešite se, pustite ju. Vsak čas pride Valvasor sam; v jedni uri ali še preje Jošt Turn z uskoškimi vojaki. Ko sem odhajal, prišli so ravno v mesto. Valvasor me je spremljal do konca mosta, da me niso ubili. Danijel Bihački je pal. Njega osveti Turn zdaj.
Lokvanec.
Ali pa veš, ZoriČ, ki si bil naš zaveznik, kaj je naše geslo: Rajši stokrat umreti, kakor tlaČaniti ?
Več glasov. Rajši stokrat umreti, kakor tlačaniti! (Nekateri pomirjajo.)
ZoriČ.
Kakor hočete. Ali poslušajte me dalje! Valvasor mi je sveto zatrjeval, da vam prizaneso življenje in vrnejo vse stare pravice. Odložiti vam je samo orožje, oprostiti Erazma in Barbaro. Sveto je zatrjeval, rečem vam, in upam, da ni lagal, zakaj Valvasor je dober, kakor ga poznate.
Lokvanec (po premisleku).
Bratje, kaj se vam zdi? Jaz se ne bojim za življenje, jaz ne govorim iz strahu. Ali odločevati nimam sam v tem trenutku. Svetujte, storite, kakor vam je drago!
Več glasov.
Lokvanec, govori ti, kar storiš ti, storimo mi.
Lokvanec
(stopi  k Barbari).
Gospa Barbara! Tako vas zopet imenujem. Vi ste slišali vse. In kar je govoril, verjamemo, zakaj Zorič je naš zaveznik. Verjamemo tudi Valvasorju  — toda vam  .  .  .
Več glasov.
Nič, nič.
Barbara.
Kar ukrene Valvasor, to storim jaz. Rada, rada, še več storim za vas — sama. Za Boga vas prosim, oprostite naju!
622                                                             J. Štrukelj
Lokvanec.
Vi poravnate storjene krivice, in nam je-denkrat za vedno določite, katere dolžnosti imamo do vas?
Erazem.
Jaz vam rečem, prisezam pri ljubezni, ki me veže do matere, da bodete imenovali odslej grajščakinjo na Raki — mater, ne gospo vladarico.
Lokvanec.
Sin priseza, mati samo obeta. Obrnimo se torej k materi! Ni je ožje meje na svetu, kakor je med življenjem in smrtjo. Vaše življenje je še vedno v naših rokah, Četudi je Jošt Turn samo jeden streljaj daleč od nas. Ali ni to za vas slovesen, imeniten, za vedno odločilen trenutek? Govorite!
Barbara.
O, je !
Lokvanec.
V slovesnih trenutkih govori človek slovesno in odločilno. Jaz upam, da bodete tudi vi, Če imate srce v prsih, kakor je imamo mi, ki nas imenujete pse, da bodete tudi vi zdaj govorili odločilno,  odkritosrčno.
Barbara.
Bom.
Lokvanec.
Nad nami je Bog! On, pred katerim bomo vsi stali o strašnem dnevu plačila in kazni, On, ki ne sodi človeka po licu, po stanu, po krvi, po bogastvu, po učenosti, po starosti, po spolu, On, ki je večen dan, večna resnica, večna pravica, On,  kateremu ni   skrita nobena trpinova
II.
O, jaz ubogi kmet, Kaj čem jaz začet' ? Narodna.
„Kak o si kaj spal, Greben?" povpraševal je drugo jutro Sod ob devetih svojega najboljšega pivca.
„Po navadi, dobro", odgovoril je le-ta. „Le brž mi prinesi; saj veš, s čim si je treba piko dreti."
Sodu ni bilo treba dvakrat reči. Kmalu se je  vrnil  s   pol  litrom  vina in steklenico kisle
Prve hiše.
solza, in noben grajšČakov posmeh. Pri tem živem Bogu vas zdaj rotim, ali bodete z nami človeško, pravično ravnali? Ali nam bodete vrnili staro pravdo, v kateri so naši očetje pred stoletji ubožno a zadovoljno in udano živeli? Govorite, prisezite!
Barbara.
Prisezam.
Erazem.
Meni ni treba prisezati. Nikdar vam nisem krivice storil, in Če sem jo s svojim molčanjem, nisem  bil kriv. Zdaj pa vem.  —
Lokvanec
(stopi k Erazmu in  mu odklene verige).
Pojdita na grad. In mi pojdimo mirno v vas. Ako ta sveta obljuba in sveta prisega na svetu ne bodeta veljali, potem me ni skrb telesnega življenja na prokletem svetu.
(Odide prvi,  za njim  vsi.    Andrej   vzame  zaboj  z zlati.)
9. prizor.
Barbara in  Erazem (objameta se).
Barbara.
O, Erazem,  moj sin!
Erazem.
O, mati, hvaliva Boga! Tudi kmetje imajo plemenita srca.
Zavesa pade.
vode. To je bila Grebenova vsakdanja dopoldanska pijača.
„Jaz pa kar nisem mogel zastisniti oČij", pričel je zopet krČmar, „tako neumno sem se bil ustrašil."
„Gudno je bilo pa res, da smo bili tako Črni, in nobeden tega ni opazil", potrdil mu je Greben. „In še danes mi je žal, da nismo igre končali. Nekaj bi ti bil ujel, ali srčnega kralja ali pa pagata."
„Nic bi ne bilo tvojega, saj je bil moj mož močen", ugovarjal je Sod.
Prve hiše.
(Povest.   —  Spisal J. Štrukelj.)
(Dalje.)
645
ža pravflo in srce.
(Tragedija v  petih  dejanjih  iz  Časa  kmetiških uporov 1. 1573.   —  Spisal Anton  Medved.)
Peto dejanje.
Isto prizorišče  kakor preje.
1. prizor.
Erazem.  Katarina.
Erazem
(vleče  Katarino za desnico).
Nikar se ne oziraj, Katarina!
Za manoj v grad! Ne boj se hudega!
Katarina
(plašna). O Bog, gospod Erazem,   kam   naj grem? (Na desni se čuje jok žena, vpitje otrok, kliki mož.)
Erazem.
Le z manoj pojdi, dokler boj vrši.
Katarina.
Moj  oce!  ob, moj  oce!
Erazem.
Je na varnem. Dva moja hlapca sta ga skrivno vela V poprejšnje stanovanje za logarja. Ne skrbi zanj!  Ob kratkem spet ga vidiš.
Katarina
(nasloni se mu na rame).
Oh,  ali boste milostljivi s kmeti ? Z  Andrejem ?
Erazem.
Če smo sveto obljubili, Gotovo ne prelomimo obljube. Nam ni po godu, da je vitez Turen Tako oster in neobziren zdaj. On pravi, da ima povelja stroga. Ob njem je Valvasor, in to je dobro. Krvi ne bode tekla niti kaplja. Le z manoj, z manoj, draga Katarina!
Katarina.
Tako nezmerno tesno mi je v srci. Zakaj sem zapustila vas, Erazem!
Erazem.
Kaj hočeš v boju, deklica, početi ? Koga rešiti? Le umiri se! In pojdi, pojdi! vse izteče dobro. Zakaj ne upaš nič   besedam mojim?
Katarina.
Naj idem torej! Bog nesreče varuj Očeta in vašČane. Oh, kaj ne, da Prosili boste za nje —• morate Prositi.
Erazem. Ali naj ponavljam vedno? (Odideta.)
2.   prizor.
Dizma.
Ta je dosegel, kar je hotel! A jaz? O moj denar! Ko sem mislil, da sem prišel do zaželenega konca — na, zdaj zopet ne vem, kje leži moj trdo zasluženi denar. O vražji Andrej! Vendar še jedno  upanje imam  .  .  .
3.   prizor.
Prejšnji.  Barbara.  Valvasor.
Barbara.
Dizma! Zdaj si tukaj. Ti si ukradel najine zlatnike! Kje si jih dobil?
Dizma.
Jaz nikdar.  Kdo to trdi?
Barbara.
Videli smo jih v tvojem zaboju.
Dizma.
V mojem zaboju? O, da! Te ste videli, a ti so moji, popolnoma jednaki vašim. Jaz sem jih drago odkupil na Ogerskem od nekega plemiča, ki je ubožal. Le poglejte jutri v svojo zakladnico, in videli boste, da so vaši še tam in da so ravno taki, kakor moji.
646
Anton Medved: Za  pravdo in sred.
Barbara.
Sicer ti bodi odpuščeno. Gospod Valvasor mi je pravil, da si prav za prav ti rešil najino življenje, ker si pribežal o pravem Času v Krško. Zahvaljujem se ti za to in lahko ostaneš še nadalje naš služabnik. Upam namreč, da bodeš odslej  v vseh stvareh zvest.
D i zrna.
O, tisto pa, gospa! Zvest hočem biti vedno, kot sem  bil do zdaj, v vseh stvareh  zvest.
Barbara
(obrne se k Valvasorju).
Jaz vam ne morem zadostno izraziti svoje hvaležnosti. Gospod Valvasor, bodite uverjeni, da vas nikdar ne pozabim.
Dizma
(spredaj  zase).
Majhno preveč sem govoril. Zdaj je treba gledati, da bodo ti zlatniki zares jutri v zakladnici v gradu.
Barbara.
Jaz ne ostanem nič več tu. V nekaterih dneh odpotujem s sinom, in nikdar vec ne bo stopila moja noga na ta kraj, kjer sem prebila te strašne ure strahu in sramote.
Valvasor.
Ne govorite o hvali! Nisem mnogo storil, a kar sem storil, to sprejmite za dokaz moje ljubezni do vaše rodbine. Časi so zares hudi, in gorje, kadar prime nevešča roka vendar-le za orožje. Kmetom se ni godila povsodi pravica, a tudi ne povsodi krivica. O današnji dobi se bo govorilo v poznejših Časih mnogo. Premenile se bodo razmere med nami in pod-ložniki, in krivda teh bojev pade morda bolj na nas, kakor na kmete. In morda s pravico. In tega mi ne zamerite, gospa: predno seže kmet od mirnega pluga po krvavem orožju, morajo se mu tla življenja pod nogami tresti. In tisti, ki ja tresejo in tisti, kateri tem pomagajo,  odgovarjali bodo pred Bogom.
Barbara.
Gospod Valvasor! Vi ste zelo dobrohotni in dobrohotno sodite tudi o kmetu. Jaz ne poznam tega ljudstva. — Kje je moj sin Erazem?
Dizma.
Na grad je šel z--------na grad je šel.
Barbara.
Jaz grem za njim. Zvečer se vidimo pri nas v gostih.  (Barbara odide.)
4. prizor.
Prejšnja.  Uskoki.
(Privedejo uklenjene   Lokvanca,   Obrča,   Končana, Podlesnika,  Andreja in več  kmetov.)
Uskok
(Valvasorju).
Pripeljali smo ujetnike. Gospod vitez Turen je odšel v Krško, ker se mu nekaj mudi. Izroča nas torej v vašo oblast in skrb. Naroča pa, da morajo biti uklenjeni in varno zaprti, dokler se on sam ne vrne ali ne pošlje kakega poročila. Odslej se torej klanjamo vašim zapovedim.
Valvasor.
Slišal sem.  Odšli bomo na Rako.
Lokvanec
(stopi pred  Valvasorja). To je torej obljubljena milost?
Valvasor.
Jaz sem storil svoje. Ne bojte se! Zdaj se pa spominjajte bridkih ur, ki ste jih prizadeli gospodu Erazmu in njegovi materi. Vase ujetništvo morda ne bo dolgo trpelo in nihče vam ta čas ne skrivi lasu. Odkritosrčno mi bodete govorili, in jaz bom govoril za vas milosrčno.
Dizma
(Uskokoma,  ki sta ob  Andreju).
Jaz imam od gospoda Erazma temu nekaj sporočiti. Jaz sem grajski oskrbnik. Pustita ga torej, da se ž njim pogovorim. Uskoka odstopita.   (Lokvanec  in  kmetje govore v ozadju z Valvasorjem.)
Andrej
(mračno). Kaj  imaš govoriti!
Dizma
(s tihim  glasom in   mirnim  vedenjem). Andrej!   Zdaj le poslušaj.   Zdaj je prilika.
Andrej.
S teboj ne govorim, lopov!
Dizma.
Torej hočeš umreti! Pomisli, da Barbara in Valvasor vesta, da si ti streljal na Erazma. Ce bodo drugi izpuščeni, ti ne bodeš. Pomisli! Mlad Človek — umreti.
Andrej.
Ce imaš kaj poštenega povedati .  .¦¦".
Anton Medved: Za pravdo in srce.
647
Dizma.
Samo zate dobrega. Toda, Andrej, hitro, hitro mi odgovarjaj, zakaj vse je zgubljeno, Če odidemo na grad.  Kje naj potem še govorim?
Andrej.
Prični torej!
Dizina.
Ali veš, kje je moj zaklad? Ti gotovo veš.
Andrej.
Res je, da vem, ali na svetu ne zve tega nihče več in ko bi mi rezali stremene raz hrbet.
Dizma.
Andrej pozabi, kar je bilo prej med nama! Kakor resnično Bog živi, jaz ti zdaj razodenem popolnoma resnico. Ali si hočeš rešiti življenje? (Andrej molči.) Ali veš, kje je Katarina? Na Raki.
Andrej.
Na Raki? Ne laži! Ne'. V.
Dizma.
Andrej, mirno! Jaz — s svojimi očmi —¦ sem jo videl, ko je šla z Erazmom. Andrej, ali hočeš imeti prostost? Hitro, mirno, da naju ne zapazijo! (Kmetje med tem padejo pred Valvasorja,  a on jim namigne z roko, da naj vstanejo.)
Andrej.
O kam sem prišel! O krivica! o nezvestoba!
Dizma.
Povej, ali hočeš imeti prostost? Življenje ohraniš, zbežiš v Brežice. Vsa kmetiška vojska je tam zbrana. Lahko se vrneš nazaj močan, silen in^ se osvetiš in otmeš nevesto. Andrej, hitro! Če me hočeš peljati na ono mesto, kjer je zaklad zakopan, jaz te ponoči rešim. Poznam skrivne izhode iz gradu. Ti odideš, jaz odidem in se ne vrneva tako brž na Rako. In to je treba precej. Barbara hoče v kratkih dneh odpotovati. Ž njo pojde sin. S sinom pojde Katarina   OdloČi se!
Andrej.
Ali pa imaš resnico na jeziku? Rajši sem obešen, kakor od tebe prevarjen!
Dizma.
Za. Boga, kako naj te o tem prevarim! Saj te vendar jaz preje odklenem in rešim, nego mi ti pokažeš mesto in izročiš zaklad. Le ti me lahko   prevariš, a nikar   mi tega ne stori.
Andrej.
Jaz te bom. Čakal ponoči, toda . . .
Dizma.
Hitro, hitro! Sem  gledajo.
(Uskoka stopita k Andreju.)
Lokvanec.
Nepozabljeno bo vaše ime, gospod vitez Valvasor, ako bodete branili pravico v tem Času, ko je vse pozabilo nanjo. Z otroškim zaupanjem se torej  izročamo vam.
Valvasor
(Uskokom). Pojdimo!
(Odidejo.)
Zavesa pade.
5. prizor.
Logarjeva koča.   Dve okni.   Pod njima klop.   Jutranji mrak.
Dizma in  Andrej (prideta  hitro).
Andrej
(ustavi se).
0,   počakaj, počakaj, Dizma, na tem kraju! Jaz ne morem naprej.
Dizma.
Andrej, ne bodi neumen! Midva sva kesna. Jaz te nisem mogel preje oprostiti. Kleti Uskoki popijejo vina, predno so pijani . . . Andrej, pojdiva!
Andrej. Jaz ne morem naprej.  (Na pol pade na klop.) O pretečeni Časi! Vse je izgubljeno!   Zakaj  je tako prišlo ? Sam sem. Ni ga na svetu, da me utolaži.
Dizma. Za božji Čas, kaj se   obotavljaš!   Jutro   se bliža. Andrej, pojdiva, drugače sva oba izgubljena. Lepo te prosim,  pojdi!
(Znotraj  se sliši glasno  sopenje.)
Andrej.
Kdo je notri! Nekdo je notri,  Dizma.
Dizma.
1,   kdo!  Grajan je notri.  Sam. . .
Andrej.
Grajan, Bog! Jaz ga moram videti, pozdraviti. O Bog. Ubogi Grajan!  (Odpre lini.)
648
Anton Medved: Za pravdo in sreč.
Dizma
(prime ga z  obema rokama.)
Andrej! Ti si izgubljen, Če se samo jeden hip mudiš. Vrni se potlej sem. Pojdi zdaj. Ne moti starca v spanju, da se ne ustraši. Rotim te, pojdi! Samo nekaj trenutkov, in midva sva gotova. Potlej greš lahko precej h Grajanu. Vsaj prostor mi pokaži.
Andrej.
Hitiva torej! Hitiva !
(Urno odideta.)
6. prizor.
Grajan
(na ležišči v spanju).
Nebo je krvavo. — Veličastno! Naš kralj ! Živi Bog našega kralja Matija Gobca. Prosti smo, prosti, prosti — Katarina moja hči! Bodi blagoslovljen, Andrej — Barbara umrla — Božja pravica — Božja pravica — Katarina, ti si bleda. Noč je prišla — Ljudi vežejo — Jaz sem mlad, zopet mlad. O naša vojska velika — močna —¦   kje   si Andrej ?  —   (Obmolkne.)
7. prizor.
Katarina
(pride  skrbno  plašna).
Moj  dobri Bog v nebesih! Tukaj  sem. Usopla sem se, kakor bi letela.
(Po  premoru.)
O to sreč mi dalo ni miru.
Na hip  očij zapreti nisem  mogla.
O, da sem zopet tukaj,  oče, oče !
(Šepetaje:)
On spi gotovo. Ali naj ga vzdramim?
(Gre  k linicam.)
In line so  odprte. Mraz je zunaj. Jaz jih zaprem. Pozabil je zapreti. Ubogi očka,  star in slep  in sam!
(Gre  strani.   Odločno:)
Ne! Sam ne sme trenutka več ostati In  bodi Čas jednak viharju buren. Ob meni mora biti, mora,  mora!
(Sede na klop.)
Jutranji mir. — Ni ptica v gozdu Čuti. Ta veter pa, ki v moja lica piha, Tako gorak je, kot da pomlad sluti.
O ti priroda,  v zimskem gozdu tiha, Spomine glasne vzbujaš meni ti. Moj očka spi in moja mati spi.
(Poklekne na desni  na grob.)
Tu moja mati spi že mnoga leta In zre z nebes na mene in očeta, O, da bi jo poznala kterikrat! Da kterikrat bi pala ji v naročje Tolažbe, sveta milega iskat In jokat ji na srci po otročje! Zaupno  —  neobupno.  —¦ Mati moja, Veseli se na nebu duša tvoja, Uživaj mir, saj  ga ne motim jaz, Jedina tvoja hči, na svetu sama. Le mirno spi in čuj nad nama, Nad manoj  in očetom, zlata mati, In če je bil usmiljen tebi Bog, Usmiljen bodi tudi meni, hčeri.
(Vstane in se prekriža.)
Se vedno  mirno.
(Gre  odpret lini.)
Grajan
(v  sanjah):
Lokvanec,  Lokvanec!
Katarina
(tiho,  plašno): On sanja.
Grajan.
Imel sem jo, da bi jo tebi dal. — Ni je. Meni so jo vzeli. — Katarina, nikar! Pojdi nazaj,  —- k meni nazaj! —
Katarina.
Govori o meni  — Bog!
Grajan.
Grajske gosti! Hu, hu. — Andrej, ne jokaj!
(Katarina z rokama pokrije obraz.)
Rešil si jo iz turških rok. Prosta je. Drži me, drži me! Padam —- joj —!
(Vzbudi se.)
Kje sem, kje sem — tukaj sam? O jaz nesrečnež!
Katarina
(skoči  k lini.  Glasno  milo) :
OČe, oče, jaz sem tukaj. Vi niste sami. (Hiti k vratom, a so zaklenjena.) Odprite, odprite! Ali čujete, jaz sem, vaša Katarina!
Grajan.
Ali je res, Katarina? Ali je tvoj duh?
650
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Katarina.
Odprite, oče, da vas objamem! Vi molčite. (Sama zase:) O Bog, kako so težki hipi čakanja! Odprite moj oče! Kako vam je i Vi ste zdravi in niste več hudi   Kaj ne, da ne ? Ne, ne!
Grajan
(odpre  vrata). Moja hči!  Od kod si prišla?
Katarina
(pade mu na vrat). Oh, oče, da vas zopet imam.
Grajan
(odmakne jo). Moja hči,  od kod si prišla?
Katarina.
Zakaj  me vprašujete? Saj veste!
Grajan.
Moja hči,  od kod si  prišla?
Katarina.
Vi me tako hladno vsprejemate! Moj oče, ali nisem vaša jedina hči? Ali niste vi meni vse na svetu? (Hoče ga objeti, Grajan jo odmakne.)
Grajan.
Jaz vprašam zadnjič:  Od kod si prišla?
Katarina.
Od kod? Saj veste . . . Prišla sem z gradu po vas,  po vas —
Grajan.
Potem se vrni na grad, potem beži od tega nekdaj srečnega kraja, potem ne žali sivega očeta, ki stoji z jedno nogo v grobu, potem ne oskrunjaj (glasno) s svojo kleto stopinjo tal, kjer počiva tvoja mati.
Katarina
(omahne na  klop).
Moj oče, kaj mislite o meni! (Glasno:) Kaj ste izrekli? Ali nisem vaša hči jedina? Ali niste vi moj oče jedini? Vaše besede so meč. Izre-cite jih še jedenkrat, in jaz se zgrudim na tla.
Grajan.
O Katarina, kaj si storila, ko si zavrgla svojega očeta! Kaj sem ti storil? (Zajoka.) Izdajalka svojega kmetiškega rodu, nezvesta svojemu   rešitelju,   prijateljica   naših   največjih
sovražnikov! O da bi ne bil vsaj jaz — tvoj oče —! Molčiš? Ali si odšla? — Le molči, le odidi! Zapusti svojega očeta, naj slep tava, dokler se v večni temi ne ubije!
Katarina
(doslej  kot okamenela,  mirno udana):
Jaz sem prišla po vas, da bi vas peljala v mirno, lepo življenje : vi me pehate od sebe. A jaz ne pojdem od vas poslej nič več, da se ne uresničijo vaše misli.
Grajan.
Ti pojdi od mene! Kamor želiš! Sama si volila, sama ravnaj! Ti nisi več hči, ni pastorka, nič, nič, manj, veliko manj ko ptujka. O Bog, kako si me ti kaznoval! (Udari se po čelu, kvišku obrnjen z obrazom.) Kako si me ti kaznoval! In zakaj! Ali je nisem ljubil, varoval, učil —! Vzel si telesu vid, da ne vidim solnČ-nega žarka, in zdaj, zdaj si mi pogasil, zatrl tudi žarek dušne ljubezni. Vse izgubljeno. (Katarina nepremično sedi na klopi.) Pa saj pojdem kmalo tjekaj v mirno deželo k svoji pravi Katarini, ki me je zares ljubila. Pustil bom nehvaležni svet. Moje moči se manjšajo. Potlej je vsega konec, kadar me mrtvega položč v mrzlo zemljo.
8. prizor.
Prejšnja.  Andrej.
Andrej
(stopi nenadoma).
Oče Grajan, Bog z vami. (Ko zagleda Katarino,  pobledf.)
Katarina
(zgane se  osupla). Andrej!
Andrej. OČe Grajan,  saj me poznate !
Grajan.
Ali nisi —? O, ti si Andrej, moj sin, Andrej, daj mi roko!
(Katarina hoče oditi.)
Andrej.
Počakaj! Ali nimaš nič novega povedati? Morda smo zadnjikrat skupaj Mudi se ti. Vem, zakaj.  A le počakaj! Prišel sem samo po slovo.
Grajan.
Kdo te je rešil? O, jaz sem mislil, da si mrtev. Zahvaljen Bog,  da si živ!
Anton Medved: Za pravdo in  srce.
651
Andrej.
Kdo me je rešil! Kaj tisto! Pravična božja roka in krivična Dizmova. Kako ste prišli vi sera ?
Grajan.
Ne vem. Pripeljali so me sinoči, stražili me, da se je naredila noč. Zaprl sem se in zaspal. 0, dragi Andrej, da si tukaj! Ali si varen?
Andrej.
Ker vidim oba, Čutim se varnega. Meni je malo do življenja.
(Katarina hoče zopet vstati.)
Počakaj, Katarina, počakaj!
.   , Katarina.
O, Andrej, pusti me! Govorita sama! Potem se vrnem.
Andrej. Poslušaj naju, vsaj očeta poslušaj!
Katarina.
Jaz sem  ti izprosila življenje.
Andrej,
In v istem trenotku prinesla smrt. Jaz te ne izpustim, dokler se ne ločim.
Grajan.
Pusti jo, Andrej! Ne govori ž njo! Pojdi k meni! Ti si moj sin. Tolaži me! Pomagaj mi! Vodi me! (Andrej gre k njemu in mu dene roko čez rame.) Tako, Andrej! Tako sem zapuščen, tako slab/ Na svetu nimam žive duše, da bi me ljubila.
Katarina
(pade pred očeta glasno jokaje).
Moj oče, kaj sem vam storila ? Iz ljubezni do vas sem se vrnila, iz ljubezni do vas hočem ostati tukaj.
Andrej (zbadljivo).
Velika ljubezen zares! Zato je zame ni nič ostalo. Katarina, dani se! Nekaj besed hočem Še s teboj govoriti. Toda ne pred očetom. Vstani!
(Katarina vstane in  se vrže očetu na prsi.  Grajan jo  odmakne.)
Katarina.
Vi morite svojo hčer. Bodi! Bog na nebu vL, da sem nedolžna, in on me bo mileje sodil kakor vi.  (Gre od njega.)
Andrej
(prime jo za roko).
Cas je prišel. Dan se bliža. Pojdi z menoj, privošči tudi meni malo besedic. (Potegne jo za seboj.) Nisem mislil, da bom tako kmalu govoril s teboj.
Katarina (brani se s plašnim  pogledom).
Andrej, pusti me, pusti me! Jaz ne grem s teboj. Govori tukaj! OČe! (Potegne jo s silo za seboj, da izgineta.)
Grajan.
Andrej, Andrej! Ne govori ž njo! Ona te ni vredna. (Zadaj se začuje jok Katarine.) Ali si odšel? Kje si? Vrni se k meni, daj mi vsaj desnico. —  Ali sem zopet sam'
(Izza prizorišča se čuje govor.)
Katarina.
Križani Bog! Andrej, kaj imaš v roki? In Čemu? Gorjč!
Andrej. Kmalu bo vedelo  o tem tvoje sreč.
Katarina.
Andrej, Andrej! Oče, oče! (Glasno ihti.) Izpusti  me,  prizanesi  mi!
Andrej
(z globokim  glasom) :
Katarina, zakaj me nisi ljubila i Katarina, zakaj mi nisi tega povedalar Ali ne pomniš, ko sem rekel, da te ne pustim (divje, počasi) za nič — nikdar — nikomur na vsem svetu. Spravi se z Bogom!
Katarina.
Andrej, prosim, prosim,  prosim  .  .  .
Andrej.
Prepozno!
Katarina
(bolestno  vzkrikne):
O Jezus!
9. prizor.
Grajan.   Katarina.
Katarina
(tišči obe roki nad  prsi). PomoČ — oče — pomoč — Bog!
Grajan.
Kje si, Andrej ?
652
Anton Medved: Za pravdo in srce.
Katarina
(pade pred očeta).
Sel je   ¦—   prebodel   me   je  —  oce  —   jaz
—   jaz. (Nasloni se mu na koleni. Grajan začuti gor ko  kri.)
Grajan.
Kaj je, Katarina? — (Plašno in glasno) : Kaj ti je ? Ali je to kri, ali je to rana .... govori,  daj!
Katarina.
To — je ¦—¦ kri — oče ¦— pomoč! — Jaz umiram. O o o . . odpustite, oče — Bog — mi odpusti grehe —! Jaz sem blizu — konca. Oce, ali ni človeka, da bi — ne morem — vec govoriti — Pojdite — brž na grad —!
Grajan
(ki jo  drži,  da  se  ne  zgrudi).
Katarina, tišči rano! Smrtna ni, ne, ne more biti. He, ljudje! (Naves glas:) Pomoč! O Kristus moj!
Katarina.
Oče  — prepozno je — vse  —  ali —  mi
—    oče — odpustite? — (S slabim glasom): Jaz sem vas — ljubila — zmerom — OČe, povejte   —   (Glava ji  omahne  na  starčevo  roko.)
Grajan.
Katarina, Katarina, ne umri, ne umri! Vse je pozabljeno. Katarina, ali spiš? (Vzdigne ji glavo.)  Katarina!
Katarina (s  tihim  glasom).
Z Bogom — oče — noč —• večeri se — Erazem — kje —¦ kje — —? (Umolkne in umre.)
Grajan.
Le mirno spavaj, moja hči! Tako, lepo se nasloni na mojo roko, pa zaspi. Pa nikar ne govori. Govorjenje usope. Tako, lepo, moja Katarina. Le pozabi, da sem bil hud. Včasih sem hud. Saj nisem dolgo. Ali spiš? (Boža ji lice.)
(Zadaj se začuje hrup bežečih ljudij. Glasovi: Hitro!! na levo!)
Zopet te imam ? Gorje, če predramijo hčerko! (Zopet ji boža lice in vrat) Katarina! (Pritajeno silno:) Katarina! (Odmakne roko, glava omahne.) Katarina! (Strese jo nekoliko, potem divje bolestno krikne): Mrtva, mrtva! (Med ihtečim jokom): O nebeški Bog! O gorje" nad vsa gorja! (Poljubi jo.) Hladna usta. Katarina, še jedenkrat me poglej, še jedenkrat, samo jedenkrat! Odpri oci, odpri usta! Usmili se me ubozega starca! (Položi ji glavo na roko, da je obrnjena kvišku.) Cuj, Katarina, kolikokrat sva tako sedela skupaj. Ti
si me poslušala, in jaz sem bil srečen ob tebi bolj, kakor more biti človek na svetu. O, ti nisi mrtva! In jaz, ali sem jaz, ne, ne! Katarina, jaz nisem — prav nič — nič nisem kriv — Bog, Bog — jaz nisem kriv tvoje smrti. (Prime se z roko na srčno stran.) Kaj hruje tu notri? Jaz nisem kriv —! Katarina, Katarina, kamen, pravijo, da se usmili, reci samo jedno besedo —¦ da nisem kriv! (Pade čeznjo in tiho joka.) Katarina, odpusti, odpusti! (Dvigne glavo in omahne ž  njo na steno   in   sedi nepremično.)
10.   prizor.
Valvasor. Erazem.
Erazem.
Oh, morda je tukaj! (Zagleda jo.) Da, tukaj, Katarina! (Zapazi nje bledo lice in rano na prsih in zdrsne in pade Valvasorju okrog vratu.) Valvasor, Ivan! Ali vidiš, ali vidiš? Kdo je to? Jaz se ne upam več pogledati tje. Poglej, povej  ti!
Valvasor.
Ali ni Katarina in nje oče? Kaj ji je? Erazem, poglejva! Meni se zdi — o usmiljeni Bog — dekle se mi zdi mrtva.
Erazem.
Mrtva? Mrtva? O ne! (Vzhiti k nji, prime jo za roko.) Katarina, Katarina? Ali čuješ? Da, mrtva je. Valvasor, Ivan ! (Pade mu zopet okrog vratu.) Jaz sem slutil! Jaz sem se bal. Zato sem hitel iz gradu.  Prepozno!
Valvasor.
Umorjena je! Erazem, umiri se. Ne bodi otrok! Vsaj ne jokaj! Kdo jo je umoril? Njen oče spi.
11.   prizor.
(Uskoki priženo  Dizma z  zakladom.)
JDizma
(pade pred Erazma in Valvasorja na kolena). Odpustite mi,  odpustite mi,  blagi gospod!
Valvasor.
Erazem, vzdrami se! Poglej tukaj Dizmo! Kaj imaš ž njim?
Erazem.
Katarina, Katarina! (Obrne se k Uskokom.) Pustite me zdaj, a tega ne pustite! (Pokaže na Dizmo.) Dizma, kdo je tukaj moril? Poglej Katarino! Ali si videl Andreja? Kje si dobil zaklad? O gorje meni! vse je jasno. (Skloni se h Katarini.)
Anton Medved: Za pravdo in sred.
653
Valvasor.
Moja je sodba v imenu Turna. (Uskokom:) Odvedite Dizmo in ga ustrelite! Brez odloga, brez izgovora!
Dizma.
Gospod, gospod, Valvasor ! Gospod Erazem!
Valvasor.
Skesaj se svojih obilnih grehov! Rekel sem! (Odvedo ga.)
Erazem
(skloni se h Katarini).
O Katarina!
Poprej te smrtni angel je poljubil, Kot mogel sem te poljubiti jaz. Na zemlji sem te vekomaj izgubil, Ljubeč poljubljam hladni zdaj obraz.
(Poljubi jo.)
Naj si kjerkoli svoj postavim dom, Na svetu nikdar zabil te ne bom.
(Gleda jo kot zamaknjen.)
Valvasor.
Erazem. Vstani! Pojdiva! Potolaži se! Vse na svetu Človek preboli. Prebolel bodeš tudi ti to bolečino.
Erazem
(kot v sanjah).
Na svetu zabil te nikdar ne bom.
(Vstane.  Valvasorju:)
Ti hočeš,  da bi šel.  O jaz ne grem. Na Rako naj jo hlapci preneso, Odeta v cvetju naj en dan počiva V dvorani na ležišču snežnobelem. Potem odidem jaz od tega kraja.
Valvasor.
Nesiva jo v kočo, dokler se ne vrnejo Uskoki.  (Dvigneta jo in neseta v  kočo.)
Grajan
(prebudi se).
Sanjal sem, težko sanjal. Katarina, ti nisi mrtva. Kje si? Ali te ni, ali te ni? Bog, kakšne sanje! Jaz ne vem, kje bivam. — Moja glava je težka . . .
Erazem
(pride z Valvasorjem, prime starca sočutno zaroke).
OČe Grajan, ne bojte se! Nic hudega se vam ne pripeti. Jaz bom skrbel za vas do smrti.
Grajan.
Kdo je, ki govori? Meni se blodi . . .
Erazem.
Jaz sem Erazem, gospod z gradu.
Grajan.
Erazem, Erazem, ali niso bile to zadnje besede njene ? Erazem, da, da, kaj sem sanjal . . . ?
Erazem
(nasloni se na  Valvasorja). O Bog, mislila je name. — Nesrečni starec.
12. prizor.
Prejšnji.  Uskoki.  Andrej.
Uskoki.
He, tukaj je drugi begun.   Ujet je, naš je.
Andrej
(mirno):
Begun? Jaz nisem begun! Ali ste me videli bežeČega? Sedel sem   na parobu  in vas Čakal.
Erazem
(stopi predenj).
In premišljeval strašno delo, ki si je storil. Poglej, zdaj si v mojih rokah, da storim, kar hočem s teboj. A maščevalna misel moti moje žalostno Čutilo. Ubil bi te — toda, toda jeden spomin na njo ublaži mi srd. Življenje ti je sprosila, ki ga nisi bil vreden, jaz sem ji obljubil, da pozabim tvojega prvega zločina. Glej, tudi drugega pozabim iz ljubezni do nje. Prijatelj Valvasor, ti si mirnejši. Tvojim rokam ga prepuščam. (Odide v kočo z dvema Uskokoma in z Grajanom. V tem poči več strelov h krati.)
Valvasor.
Dizma je padel, in ta —? (Pokaže na Andreja.)
Uskok. Kaj naj storimo ž njim ?
Andrej
(s povešenim  obrazom.) Kar hočete!
Valvasor. Ali se niČ ne kesaš svojega zločina? Trdo-srčnik! — Kaj?
(Andrej  molči.)
Ti molčiš? Odgovori! Ne —? Dobro! — Vrnemo se torej na Rako. Oprostil bom okov tvojega očeta, tvoje sovaŠčane — vse. Ti pak bodeš sedel v temni ječi toliko časa, dokler ne bodeš pripravljen poklekniti na njen grob in skesanega srca prositi: Katarina, odpusti! Odvedite ga!  (Odvedo ga.)
654
J. Štrukelj: Prve hiše.
13. prizor.
Valvasor.  Sel.
Sel
(hlastno) :
Milostni gospod! Vsa vojska — vsa kme-tiška vojska premagana — pri Brežicah, v stu-biških toplicah, pri Metliki. — Gobec in Pasan ujeta. Na tisoče kmetov mrtvih. Prihajam naravnost iz Krškega. Vitez Turen me pošilja in vas nujno vabi v Zagreb . . .
Valvasor.
Bog! Je-li mogoče?-—Erazem, Erazem!
(Erazem  pride počasi.) Ali  si slišal? Ves upor je zatrt, Gobec ujet, vsa vojska razpršena.  (Prime ga za roke.)
Erazem.
Oh,  kaj  meni tč novice!
III.
Ljudstvo pa je hrup zagnalo: Ena ženska je mrtva.
Narodna.
Ud sv. Katarine so se gnali Črni oblaki, od katerih si Okrogljani nikoli nič prida ne obetajo. Petičnik pa se ni veliko menil za oblačno ali jasno nebo, tudi ne za megle, ki so se zbirale od juga ali severa, ampak najbolj se je zanašal na svojega ,psa'. V mladih dneh ga je bil namreč popadel Grebenov pes; ni mu storil kdo ve kaj hudega, saj se je rana zacelila v dobrem tednu, toda strah ali kaj, mu je pa le ostal v kosteh. Dostikrat ga je trgalo po nogi že dan ali včasih celo dva dni pred slabim vremenom. Ta njegov ,pes', kakor je imenoval trganje v nogi, bil mu je precej zanesljiv vremenski prorok. To jutro ob pšeniČni žetvi se je torej  jelo napravljati k hudi uri.
„Nič ne bo sile, dekleta", dejal je žanjicam; „kar  brez skrbi bodite, moj  ,pes' nič ne laja."
Kotarjeva Urša pa, ki je že dva dni žela pri PetiČniku ter se bila že naveličala, da je bilo joj, postavila se mu je brž po robu:
„E, oče, vaš ,pes' tudi ni nezmotljiv! Kako je bilo pa ono leto, ko vam je dež za pet v6z mrve cel teden močil?"
„Ne rečem, da bi popolnoma uganil in vselej   napovedal   grdo   vreme",  zagovarjal   je
Valvasor.
Zopet smo varni. Veseli se vendar z nami!
Erazem.
Ko bi se mogel!
Valvasor.
Erazem, bodi miren! Prosim te, pozabi je!
Erazem.
Nikdar,  nikdar,  nikdar!
Valvasor.
Poslušaj  vendar,  pomisli vendar,  moj  Erazem ! Končan je boj za pravdo.
Erazem.
In pravda za srce — končana! (Nasloni se  mu na prsi.)
Zavesa pade.
Petičnik svojo izkušnjo, „vendar toliko je pa le res, da moj ,pes' več ve kakor vsi pratikarji."
„Sv. križ božji! še točo bomo imeli", prekrižala se je Urša, zakaj zablisnilo se je, da je kar vid jemalo Potem pa se je jela togotiti nad cerkvenikom. „Ta-le naš cerkvenik pa tudi niČ ne gleda na megle! Zakaj ne zvoni megli.'' I, najbrž kje pije! Ge bi imela jaz kaj bire dajati, to rečem, nič bi mu je ne dala in še oštela bi ga po vrhu. Le poslušajte, že grom bobni, pa še ne zvoni! In vendar je daleč na okoli znano, da naš veliki zvon prepodi vse megle, naj  bi bile še take."
„Morda pa res ne bo brez niČ", pomišljal je po oblakih oziraje se Petičnik; „škoda bi bilo pšenice, ako bi jo dež namočil. Danes ste je že precej podrle, nekaj je je še od včeraj; najpametnejše je, da jo spravimo pod streho. Samo voza ni nobenega praznega, hm, hm. Urša, ti menda najteže žanješ, pojdi, da zloživa jeden voz pšenice! Ce bo tačas še previselo, lahko pripeljem še jedenkrat pred dežjem. Sicer pa jaz toliko zaupam svojemu ,psu', da se ne bojim dežja. Pa bolje drži ga, ko lovi ga. Urša Prvinova, daj  brž še ti svoj srp, potem greva."
Rekši je nabrusil še Prvinovi, ki je bila že drugo leto za deklo pri PetiČniku, srp, nato sta pa odšla s Kotarjevo Uršo z njive. Tej se je kar samo smejalo, ker ji ni bilo treba vec žeti.  Kaj si mislite, hrbet in vse boli, če mora
Prve hiše.
(Povest.   —  Spisal /. Štrukelj.) (Dalje.)