44
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
s el Iškar , T., b . Vreš & a . s el Iškar , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Wraber , T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17 (1): 173–
192.
Igor Dakskobler , b rane a n Derle & a n Drej r ozman Sorbus mougeotii Soy. – Will. & Godr.
Nova nahajališča redke vrste v Sloveniji
New localities of a rare species in Slovenia
9548/3 (UTM 33TUM94) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, ob poti iz Loške Koritnice 
proti prevalu Čez Brežice, okoli 1200 m n. m. Det. I. Dakskobler, 16. 8. 2007, avtorjev 
popis.
9550/4 (UTM 33TVM34) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, ob poti na Stol, med Žirovniško 
in Zabreško planino, gruščnat stožec (plazišče) porasel z grmiščem kranjske kozje češnje 
(Rhamnus fallax), 1250 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, I. Veber in B. Zupan, 12. 10. 
2011, herbarij LJS.
9647/1 (UTM 33TUM83) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, dolina Možnice, subalpinski 
bukov gozd (Polysticho lonchitis-Fagetum) nad Koriti, 1480 m n. m. Leg. & det. I. 
Dakskobler, 4. 9. 2006, herbarij LJS.
9647/4 (UTM 33TUM92) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, dolina Lepene, pri Glavi, 
plazišče, 1310 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 8. 2000, herbarij LJS.
9648/1 (UTM 33TVM03) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Spodnja Trenta, na desnem 
bregu Soče ob Soški poti, severovzhodno od domačije Marka, okoli 580 m n. m. Leg. & 
det. I. Dakskobler, 11. 6. 2006, herbarij LJS.
9747/1 (UTM 33TUM82) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, vzpetina Treska pri Srpenici, 
okoli 600 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 5. 1997, herbarij LJS.
9747/2 (UTM 33TUM92) Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, nad vzpetino 
Kuk,1500 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, avtorjev herbarij.
9847/4 (UTM 33T UM90) Slovenija, Primorska, Kanalski Kolovrat, Kambreško, zaselek 
Humarji, nad in pod cesto Humarji–Gornje Nekovo, pod vzpetino Ošlje, skalnata rastišča 
na apnencu, 630 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 10. 2008, herbarij LJS.
9849/4 (UTM 33TVM10) Slovenija, Primorska, dolina Idrijce, Šebrelje, Sv. Ivan, pri odcepu 
poti za Reko, na robu grmišča, 570 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 10. 2010, herbarij 
LJS.
0152/2 (UTM 33TVL57) Slovenija: Notranjska, gornje porečje Iške, soteska Zale, desni breg, 
zgornji rob ostenja na pobočju severozahodno od Gorečega laza, 780 m n. m., NW. Leg. 
& det. M. Accetto, 1. 9. 2011, herbarij LJU in LJS.
Notulae ad floram Sloveniae

45
Mougeotov mokovec (Sorbus mougeotii) sodi med redke vrste v Sloveniji. Gradivo 
(j ogan & al. 2001: 365) objavlja dve nahajališči, poleg kvadranta v Julijskih Alpah (9647/2) 
tudi podatek za Boč (9759/2), kjer ga je našel Maks Wraber (T. Wraber 1969: 184).
MArtinčič (2007: 280) omenja nahajališča na Bovškem in na Gorjancih. Na Gorjancih je 
to vrsto na več krajih določil k ár Pá TI (1968: 18), pri čemer natančna nahajališče iz njegovega 
opisa niso razvidna. Za potrebe arealne karte (slika 1, izdelali smo jo s programom FloVegSi – 
s el Iškar & al. 2003) smo jih postavili v kvadrant Trdinovega vrha (0257/2).
Dve nahajališči na Bovškem smo objavili pred leti (Dakskobler 1997: 61, čuŠin & 
Dakskobler 2001: 77–78), zdaj prilagamo še nekatera nova, iz dolin Trente, Lepene, Možnice 
in Loške Koritnice. Z avtorjevim dovoljenjem objavljamo tudi nahajališče nad vzpetino Kuk 
pod grebenom Krn–Krnčica (a n Derle , in litt.). V posoškem delu Julijskih Alp, predvsem 
na Bovškem, ima obravnavani takson torej raztresena nahajališča. Drugod v alpskem delu 
Slovenije ga za zdaj poznamo le v Karavankah, kjer smo ga našli pod Stolom med Žirovniško 
in Zabreško planino.
Na severnem obrobju Julijskih Alp, že v submediteranskem fitogeografskem območju, 
je nahajališče v okolici Kambreškega, na severnem robu dinarskega fitogeografskega 
območja nad dolino Idrijce pa pri Šebreljah. Drugo doslej znano nahajališče v dinarskem 
fitogeografskem območju in hkrati poleg Gorjancev najjužnejše v Sloveniji je v zgornjem 
porečju Iške nad pritokom Zala. Tam je bila obravnavana rožnica v preteklosti sestavni del 
Slika 1: Razširjenost vrste Sorbus mougeotii v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Sorbus mougeotii in Slovenia
Hladnikia 28: 41-54 (2011)

46
drevesne plasti (drevo s premerom 9 cm v prsni višini 1,3 m). Iz neznanega vzroka se je to 
posušilo in odlomilo na višini okoli dva metra. Iz njegovega vznožja poganja danes razvejana 
živa veja, ki se skoraj vodoravno vzpenja čez zgornji rob strmega ostenja. Druži se z vrstami 
Ostrya carpinifolia 3 in Fraxinus ornus 2 v drevesni, Amelanchier ovalis 3, Picea abies 1, 
Sorbus aucuparia + in Sorbus mougeotii v grmovni ter Erica carnea 4, Calamagrostis varia 
2, Polygala chamaebuxus 2, Vaccinium myrtillus 2, Convallaria majalis 1, Amelanchier 
ovalis +, Laserpitium latifolium +, Rubus saxatilis +, Sorbus aucuparia + in Solidago 
virgaurea v zeliščni plasti. Po zgoraj navedenih vrstah in presoji rastišča sklepamo, da vrsta 
Sorbus mougeotii tod raste na zmerno in občasno dokaj suhih plitvih tleh (rendzinah).
Sorbus mougeotii je jugozahodnoevropsko-montanska vrsta, značilna za lipove gozdove 
(zveza Tilion platyphylli Moor 1 97 5) – A esch Imann & al. (2004: 800) oz. za združbe iz 
zvez Berberidion Br.-Bl. 1950 in Calamagrostion arundinaceae Oberd. 1950 (o ber Dor Fer 
1983: 2004). V Sloveniji smo jo našli v različnih združbah, npr. v gozdovih črnega gabra 
in malega jesena (Fraxino orni-Ostryetum, Querco-Ostryetum), v subalpinskem bukovju 
(Polysticho lonchitis-Fagetum), predalpskem jelovem bukovju (Homogyno sylvestris-
Fagetum), v vzhodnoalpskem macesnovju (Rhodothamno-Laricetum), tudi v montansko-
subalpinskih grmiščih z velikolistno vrbo (Salix appendiculata), Waldsteinovo vrbo 
(Salix waldsteiniana) ali kranjsko kozjo češnjo (Rhamnus fallax). FIscher & al. (2008: 
542) jo označujejo za apomiktičnega križanca med vrstama S. aria in S. aucuparia in ga 
za Avstrijo navajajo le v zahodnem delu (Vorarlberg) ter v Lichtensteinu in na južnem 
Tirolskem. Pol DIn I (2002) ga nima v seznamu flore Furlanije Julijske krajine, prav tako 
ga ni v seznamu flore Hrvaške (nikolić 2011), čeprav ga Domac (2002: 180) navaja. Naše 
primerke smo določili po ključih v Mali flori (MArtinčič, ibid.) in avstrijski ekskurzijski 
flori (FIscher & al., ibid.). Listi pri njih so očitno daljši kot široki, niso izrazito krpati, 
plodovi, tam kjer smo jih našli, imajo maloštevilne majhne lenticele, njihov premer je okoli 
10 mm. Pri opaženih primerkih je bila skoraj vedno v bližini vsaj ena od starševskih vrst 
(Sorbus aria ali S. aucuparia).
Po nekaterih virih (a esch Imann & al., ibid., m a Ier 1995: 14) naj bi takson Sorbus 
mougeotii v Sloveniji ne uspeval, temveč naj bi v vzhodnih Alpah in na Balkanu prevladoval 
takson S. austriaca. k ár Pá TI (ibid.), ki je na Gorjancih opažal oba, je zapisal, da je po njegovih 
spoznanjih S. austriaca bolj vzhodno razširjen takson in S. mougeotii bolj zahodno razširjen 
takson, vendar araela nista strogo ločena in se lahko prekrivata.
Literatura
Aesch Imann , D., K. Lauber , D. M. Moser & J.- P , T heur Illa T, 2004: Flora Alpina 1. Haupt 
Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
Dakskobler , I., 1997: Sorbus mougeotii S o y e r - W i l l . & G o d r . I n : J o g a n , N . ( e d . . ) : N o v a 
nahajališča – New localities. Hladnikia (Ljubljana) 8–9: 61.
Domac , R . , 2 0 0 2 : M a l a fl o r a H r v a t s k e i s u s j e d n i h p o d r u č j a . 4 . i z d a n j e . Š k o l s k a k n j i g a , 
Zagreb. 504 pp.
čuŠin, b. & i. DAkskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna 
Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42–2 (5): 63–85.
FIscher m . a ., W. a Dler & k . o s Wal D, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 pp.
Notulae ad floram Sloveniae

47
JogAn, n., t. bAčič, b. FrAJMAn, i. leskoVAr, D. nAglič, A. PoDobnik, b. rozMAn, s. strgulc 
- krAJŠek & b. trčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
k ár Pá TI , Z . , 1 9 6 8 : B e i t r ä g e z u r K e n n t n i s d e r D e n d r o fl o r a S l o w e n i e n s . B i o l o š k i v e s t n i k 
(Ljubljana) 16: 17–23.
m a Ier , J., 1995: Sorbus aria (Linné) Crantz. In: Schütt, P., H. J. Schuck & U. M. Lang (eds.): 
Enzyklopädie der Holzgewächse. Ecomed, Landsberg am Lech.19 pp.
MArtinčič, A., 2007: Rosaceae – rožnice. In: Martinčič, a . (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 243–281.
nikolić, T. (ed.), 2011: Flora Croatica Database, On-Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). 
Department of Botany, Faculty of Science, University of Zagreb.
Ober Dor Fer , E., 1983: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, 
Stuttgart. 1051 pp.
Pol DIn I, l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
s el Iškar , T., b . Vreš & a . s el Iškar , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Wraber , T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173–192.
m arko a cce TTo & Igor Dakskobler Utricularia intermedia Hayne
Pojavljanje srednje mešinke na Cerkniškem jezeru in Bloški planoti
Occurrence of Utricularia intermedia on Cerkniško lake and Bloke plateau
0252/1 Cerkniško polje, Martinjak, 1958. Vir: LIT Šercelj A., 1958: 56; Šercelj A. (Wraber & 
Skoberne 1989: 329-330).
0252/1 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Martinjak, vodne kotanje JZ pod 
vasjo, 548 m n. m. Leg. B. Dolinar, 29. 6. 2011.
0252/3 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dujce, Gorenje Jezero, vodne 
kotanje SZ od vasi, 550 m n. m. Leg. M. Cvetko, B. Dolinar, 26. 6. 2010.
0252/3 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Otok, vodne kotanje V od vasi, 
548 m n. m. Leg. B. Dolinar, 1. 7. 2011. Potrjeno B. Dolinar & B. Vreš, 15. 9. 2011.
0252/2 (33T VL57) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Ulaka, nizko barje JZ od vasi, 
734 m n. m. Leg. B. Dolinar, 29. 7. 2011. Potrjeno B. Dolinar & B. Vreš, 15. 9. 2011.
0253/1 (33T VL67) Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Hostnik nad Nemško vasjo, 
povirno barje, 739 m n. m. Leg. B. Dolinar, 3. 8. 2011.
Srednja mešinka (Utricularia intermedia) je vrsta severne poloble, v evropskem delu svojega 
areala razširjena v srednji, severni in vzhodni Evropi. V naši soseščini se pojavlja v avstrijski 
Hladnikia 28: 41-54 (2011)