Novosti iz znanosti in tehnike
Pomen analize v industriji
' Razen velikega pomcna za znanost, ki ga nl treba posebej pojasnjevari, je analitični labora-torij neobhoden a.parat za cehni^-no kotr.rolo celotnega procesa ka-tere koli tovarne, ki temelji na tnodem-h znausrvenih naleVih in upo>rabilja v iprOLZvodaji tuzičnc in kemične zakonitosti, katere sodoibna znanosi suvereno obvla-da, Ce izkoriščamo podatke ana-l.ze, lahko odkri;emo slabosti pri dclu in sjkošamo te slabostj od-stranhi, da bi izboljiali proizvod-njo. Analiri<?n. laboratorij naj-boljSe dokaže svoj pomen zlasti v ekstraktivnj industnii takra"., ko se proces poslabša. Vodsivo obrata čaka tcdaj na rezukate, da bi lahko skiepalo o ukrepih za labolišanie.
Da>nes miamo ie za vsako in-duscrijsJco vejo razne specializi-rane tehnoiolke poskuse, ki k-ražajo v številkah in odsro~-kib določe lastnosti posameznih ar-tiklov. Za vsako tako speciaLizi-rano dlsciplino pa ie ne glede na raznovrstnost potrebno, cta hr.ro «fo.>e rezultate in po možnosci Lvm bol| točne. V pogledu teb dveh zahtev prodira Zilasc: neor-ganska keiručna analiza z veliki-m: koraki v področje selektivnih orj;ajiskih reakršvov, ki hitro in popolno   reag.rajo     z   določenim
¦  joaom  v  raztapiiai   in  na  ta  na-cln omogo^aio. da  ga  merimo ae glede   na   druge   prisotne   kompo-nente,   kii   pomen;   v   primeriavi
¦  « klasičnimi   metodami   velik   Q»" predek.
Pri anal^iiki aporabJ Jujo vsu fcuMnosoi, ki so za kakšno sub-sta.nco spccifične in ki se lahko mertjo. Na tej pocilagi prihaja danes do čedalje vei vrst anaUz, kj jih lahko uporabljajo tudi v ionlustrij-i. Moderna inttustrija te" ži za "em, da izdela take apara-te. k^ b: da-iali podatke avtoma-fično. Kljub dejstvu. da ijnamo ˇčasih take aiparate, pa » zelo pomembne tudi izkulnje osebja in njc^ovo razurtievajije, s kate-rim  »pravlia določcn poscl.
Zaradi vsakodnevnega napred-ka an^li^nlh metcxi mora bitj ta valni kon:rolai organ vsakega olbrata preJmct ipozornosti vsake-
Analiza v kmetijstvu
Biokemiki   In   agrokeniiki   sku-   ,
Sajo  danes  naiti  substanco,  ki  k>,   -omosočila     hitreišo   rast   rastilin. Uspešna   mnolična   uparaba     teh odkritij  odpira  neslutene  moino-
s:l.   (Jkrep,   kj   se  danes  moožič-   ;
no   uparablja  za   pove^anje  pro-   5
Lzvodnosti   v  kmetiijstvii,   je  gno-   ;
jenje   z   umetnim   ^nojiilom.            ¦
2e  od   sredine  prejšniesa   sto-   ; letja :e znano, da so poles oglji-kovega   dvokisa,   dušLka   in   vode tudii   -sestaviine     pepela   hranjfive   . ma.toriie   z^   rastline,  med  katere   ¦ spadajo   spofine   kalLia,   mas;nezi-   ; ja,  žveplene   kislioe.    klora,  los-   j forue  k-slLne,  kalcija     in   žele-za.   ; Čoprav  n:  znano,    kak5no  vlogo   ' itiiaijo te niineralue ma*erije v or-   • gavnikimu,    pa   je   po  drugi  strani   i anano,    da  z žetviijo odvzemaino zemljišiu   velilke   koliolne   duški, (osfanie  kisliiic  in  kaJija   ta  di
j!h je treba nadamestici    z umet-n.m gnojiiiom.
Upcraba ometnega gaojila ni tato ftnoscavna stvar. Odvlsna je od mineralne sestave in kem:<fne las^nosti zemljcišča, Na padlagi spoznanja 'eh lastnosvi, k^ ga da-ie kemična anaiUza, lahko točno določimo vrsto gnojila in posev-ke, ki tu naibolie uspevajo.
Zadostu.;c ie poljedetec vzame z rifive kepo prsti 1D jo odncic v juu}bli-zii laborato.rij, pa bo do-b-II dragocena DavodiJa za na-daljnie deio. Cena analize je ne-znatna v pr.mcri $ koristjo, ki io analiza daie. Uporaba omcincga gnojila jc pripomogla, da se je pridelcfe pšcnice na ha povzpel od 13 metrskili srotov pred 75 lcci na dvajset metrskih stotov danes.
Merjenje mojhnih količin
V naravi so rad.oaklivni ele-menti zelo redki. Ce pa jib naj-demo, tcdai so *x> zelo majhne količine. Tu so kemicne metode nemo«ole. Toda z merjenjem al-fa, beta io gama iarkov z elek-troskopam lahko ugotovimo tudii tako tnajhne kali<S!ne kot ie 10 milijardai dol grama radija.
Danes ra^iskujeio sledove ne-<Ji*toče v spojinab po metodj kvant.ta.ti>vne ipe^roskopije. Ta metoda je ticposredna tn ne zah-teva oikakršriih predhodiiih pri-prav spojuj tcr daje rezultate z vcliko občutLjivostjo. S to meto-do iahko odkrijemo v kositnj pc".cis-JČi del odscotka železa, ti-so^ del odstoika cinka ki niKla. Načclo anaJize temelji na deistvu, da vsaka prvijia, ko jo segrcjemo do v-isoke temperature. oddaja li-nije določene  valovne  dolžinc
Veliko oWutljiiivost lahko do-sežemo z elcktrakemi<fn'mi meto-dami. Tako lahko dokažemo t»i-iijardni d«l grama mangamovega jona v nulil'*ra raztapine. Tako risoka občurljivos^ nastanc zaja-di načina, s katerim doda-jamo reagent v raztopino. Namesto da t>i tzmeriL količino reagenra s pro-9tmi očesom aa kaliforiianl stekle-n! posodi, jo kračuaaino po vrcdnosti   uporabijenega   toka   Ln
časovnega pretcska. Tok lahko pri tem merkno zelo nataaično.
Hitta analiza
V indos:ri'ji je zelo važna hi-trost, s katero lahko dobimo po-datke iz kaiiičncga laiboracorija. V Uvairiu, jeklami itd., nastane tako tiipi&a situacija v primeru, če je raztopljena kovlna pokvar-jena. Odliviki raapoikajo, toda ne moremo ugotovhi zakaj. O ustre-za.jočih ukrepiih lahko sklepaino žeie, ko material analiziramo. Sareo držirao v peči, ie nam peč to omogoča, delo pa ustavimo, dokler ne dobimo rezukata. (Lahko naipravtmo neobhodne tehoološke poskuse neposrediio. Pa rudii osobjpe, k: kna izkulnie, dostikrat lahko brez analize oce-ru vz.r»k na-pake, toda pri tem ofostoji velika nevarnos:, da pri-de do  napačnih  zaiključkov).
Pui jeklu traija hkra kerriična anali-za, ki nam da or.encacijske tezultate, 10 do 15 minuc
Hitro ngotovitev reeultaita ze!o pospeluje »pokcroinetcr. To je apa-ra.t francosJce konstntkcije, ki dc-luje po naiielu kvancitaoiivnc ana-lize toda brez fotografskih plošč. Namesto teh plošč imamo foto-multiplakatorie. ki takoj zabele-žijo rezultMe in *.o & povečano občutijivostjo. Uporabljajo ga pni določajijo sestairan Spojlo (JokJa, aluminifa, bakra Ltd.), stekla io drujih kompliciranih snovi. Apa-rat daije zelo hJtro rezultate. Za vsako komponento je treba efe* spomirali 15 sekund, tako da tra-ja analiza, za katero je treba pro-učici 10 kemponent 3 minute im daje zelo sigurne rezultate. Ce-lomo analizo na posameznem apa-racu opravlja esi snm Hovek. V naSi Industriji bi lahko zelo ko-ristno uporabljaili apektrometer, toda zaradi skorajlnjc znajdbe le ni prišel v uporabo.
Vloga izkušen]     ^
Kakor smo že omenili, Jzfra-Jcn mojster lahko na podlagi po-dobe strnjene kovlne, na pwllagi barvne raiztoipjne in dri^ih zuna-njih. znamenj oceni, kje je napa-ka. Njetnu ni treba vedeti, za kaklen dejaoski  vpliv gre. Toda
na ipodlag: dolg^h izkulenj lahko na>de način za popraviilo ko-vine. Taki moijstri knajo v delovnem k(j(!cik:ti:vu ogroinuno vlogn ziasri v pogiedu izofcraževaaja mlatjžlh delaivcev, pa tudi tehnikov in in-žencfriev, k! so sde prišli k. loie. Tudl v geologiji je važno do-ločanje bxez kemučne anaJize.
Napake
Vsaka metoda de!a z določeno točnos-jo. 2e pr; opisu m«todd so navedane tudi možne naipake.
Zanimtve so napake, ka nasta-nejo pri anaJitikovi praksi zlasci pri anafoj zelo ma)hniii koliičifl. Tak primer najdemo pri anaJIzi zlaita v bakru takrat, če se to zlaco oe izioča s -poitjočjo elektro-lize v topilnicj' bakra. Koncentra-dja zJata poveča prodajno ceao bakra m se jzkazuje v gxamih na tone,
Zgodilo se je, da je y tapšAm-cah dala analiza vižje rezultate, kakor pa so bJli kupčevi. Ko so posku.5 ponovUi, se je poncrviila tuda razlika. Tedaj je mOcral od-ki šef topiJiniiikega iaiboratoriifa h kuipcu na airbitraino analizo. To-da s seboj je odnesel nove placm-ske utežl, kii fh ja potrdil urad za mere. Ko so z njimi stehta.li usedlino, se je poka-zaJo, da so bi-li topi(ln!čarjcvi rcEu!taoi točn!. Napaka je nastaJa zaradi netoč-nfh utcii kupca, k; so se z.ara<ii dolge  uiporabe   pokvarHc.
Važnosf čistoče kovine
Kovinc, ki Jih dobimo na teh-nični način, imajo ranlicno oista-<5o, ki je odvisna oA surovine ia cd nažina kako smo kovkio dobi-li. Na danajnji stapnjd tehnične-ga znanja in gospoda.rskih mož-nosci se n- mogoče izogniioi pri-mesim. Te preditavljjajo pogoj 7.a niehanične in flzične lastnosti kov;ine, ro se pravi za nač.n nji- : hove  uporabc                                :
Do nedavnega nisrao ineli ]a- i boratori p)i 'h metod, s katserimi 1 bi dcnbili kovine z veliko čisto- 1 čo. Pred nekaij leci so uspeli do- i b.ti cink z mLlijonsikim delam od- i r.otka oist<iče.-Mehaoične lastno- s soi tako iiste kovine so biile sto- 1 lwat    iabol^ane.    O    indusrrLjski  >
1
^porabl takih ma*«iklov bo mo-goče govoriti iiele ˇ precoj daJj-n-jii bcKfocnmaL, :oda moenosti, ii ifc nije iizhaja.jo, so sljajne. To bi pamenUo, da t« lahko imeli mo-stove s srakrat majijšLmi nosilci, alii pa mastove z diiimermjaim Skatfce vžigalic.
Določonje starosti zemlje
Ko govore o starostl zeml.je, zenrljepisne kjifige navajajo aar lijone let v to&io doiločenili š*.e-viikah. Kaj daije inansrveiniikom pravico, <ia s tako gotovosrjo glodaijo v precefclost?
Radioaktivn! elemenra Bnaijo r.o Jastnost, da siasoms riapadajo Ln da v vsakera trenurku stojiio t raimotežfu z določeno kolioiiw> neraidaoaiktivnfh elementov, kar je pradaik": te^a raepadamjia. Tako ie ko«i^nii rezultat raz.pa<Jan!ia unuia neaktiven svinec. Če sedaj v ne-ki steni, ki Ima v- scbi uran, s kemično ai^lizo u^oiovkno koJi" fflno svinca lu urana, ki stoji z nijirn v raivnotežjiu, tadaj Itiltko iz tega ra/vnotež.ia ;xračununo čos ra2ipaida»»ia. To si^umo aznačuje najmitnišo starost stenc. Tako «o za raine uranove stene ugotovili sta-rost od 60 <lo 1400 miilajonov1 lct.
Aporot za merjenje nagiba
Podolžni prerei aparata ia   ' merjenje nagiba            j
MihaiJo Obradovie, ^lektro-strojnj lehniilt tovarne »Ivo Lo-la Ribar« v 2eleziuku, je pa-tentiral nov nniverzalni a«ara4 za morjenje nagiba. Ta apaj-at ima očitne prcdnostii prcd ilo-seda^ijimi instrumenti tc vrslo zato, ker dela brez prcdhodne-ga riameičanja in brez pomofii kaJcrinega koli drugegaaparatsu Razen tega Pa ta aparat meri vse nagiibe in in ga je moč opo-rai>lja*i v gradbeništvu, rudar-stvn, wakoiri»vsJtvu. v rečnem, pomorskern in železniškem pro-metn, zlasti pa pri ^radnji in koatroU želw.n,fi?tih prog. Na-gib s« tncri s jvomočio dveh krogel na dvefa po3«vndb nvo-jlh, fcj «avzemata ravnotežen iKkložaj in fcaierih nagibanje se »renaAa po mehanizmu v pove~ č»oi obfutijivosffi na kazalce, kl 13 iStevilfnici s sfofmjamj oins-5ujejo  nagib.
švedska proizvodnja
jekla
Svedska praizvoiiaja surovega ieleza se je v letu 1955 povečala a 25»/» in je znažala 1,173.000 ton, nedtem ko je proizvodnja goba-tega železa porastla za 42°/o in e znažala 74.000 ton. Proizvod-i(ja jekla se je povečala za 15'/» n je dosegla 2,125.000 too, med-"in ko se je proizvodnja trgov-Icega železa ia jekla povečala ?.a 0«A) in je dosegla 1,502.000 ton.
Od leta 1937, ko so proizvedll :,000.000 ton, se je proizvodnja elda več kwt podvojila.