LISTEK. Vojjei spomiuii (Janaš (roiec). (Dalje. Pisal l.)i bil rad v oni.li dneh trpljenja iii spu ročil na dora o svoji žalostni usodi, a nisem smel !re. Oslabljen |)O lelesu, obupan na duši, sem se smili! le samemu sebi večkrat do solz. Kar jsem nžil v tem Miskolczu riobrot. podarila mi jih je le židovs^a ruka. NaH eden in pol meseca sem bival v tej bciaici ter bil i.reprioan, da bi bil za-me boljši večni pokoj uod galLško grudo nego te muke, stradmije in dolfef-.as v madžarski bolnici. Kako nefzrečeno sem se vzradostil, ko je došel vendar le slednjič k meni sanitetni uradnik-žid ter me nagovoril: ,,;Gos;)od, usLiilite ?e mi, ker vas bodo "remestili iz te bolnice v neko karpatsko gr.ezdo, K,;er ln ' vam utegnilo goditi še slabejše. Ali nimate nobe uih sorodnikov in znaticev. kI bi se potegnili za vaš biagor?" Hvaležno sem mu prikinil s pripombo, da bi že bil da,vnf) nisal diomov, a ne smem, kor je prepovedar,n. Žid se je lepo odrezal: ..Znam za to prepoved. Peljem se jutri v Budinine§to. od tamkaj se laliko bTzojavi, karaorkoli lo hofiete. Prinravljen som storiti vse za vas, samo akJ nii povrnete stroške." Teh besed sem bil vesel, kakor da so mi bili zotrobentali sami angelci. Naredniku sem obljubit Ijogato iiagrado po njegovem rafiunu ter volji. Prosi) sem ga" Še papirja, da uapišeni dve brzojavki. Srce wi ]« zahropenelo po naši ožji domovini. sklenil sem, da vjiraSam" za spre.|em v mariborsko bolnico. Obrnil sem se tozadevno do nažega niladiuoljuba, g. dr. J, Hohnjeca, naj mi poskrbi mesto v Mariboni. Drugi brzojav pa sem naperil po denar, ki je tudi v vojni vladar sveta. Odslej sem č-.akal nestrpno odgovora; štel sea^ dan in no6 ure in minule. kdaj bi pa? utegnili do%peti rešilni brzojavki. Po dveh diioli so se odprle ria stežaj duri moie celice, stopil je k moji postelii s papirjem v roki stabni zdra,vnik. Srce mi .jc slišno bhnkmlo v negntovosti: Boš li reSen Madžarske? Gospod je pogledal na mene ter na papir z vprašanjem: | ,,iKdo pa je ta dr. Hohnjec?" ! Ko mu dam zadovoljiv odgovor v n]e«ovem s- ; mislu, je Štabni zdravnik zadovoljno pokinil ter mi !>rečital brzojavko. ki se je glasila: ,,,,Prostor preskrbel. Pridi. Dr. Josip ITnlinjoc, ^faribor."" Gospod .ie še dodjal: ..Ce vas' vabi sam roveljnik bolnic^. notem -\-d so že lahko odpeljete, kadar hogete." Po dluši inj je zaplesnlo: prvifi odkar sem bil ranien. sem stopil trenutno na ono stopnico veselja, ki bi ga občutil z menoj le oni, ki je stal kedai v živl!eniu ob robu obupnega.hrezna. Nisem &e veP zmcnil ne za boleSine, ne za glad. le zrl sem v dnhu neprestano v rešilno zvezdo. ki nnj bi me v kratkesti povedla v narofije nad vso liube domovine. Na dienar, kateroga že sovražim, odknr so zavedam vnmoti, nn Kam ta krivični mamon sem pač še čakal 14 dni. sem pa hotel brez krajcarja?  Dalje sledi. Naš narod&i p«9^ik. Cla. ž«' |;uz:iamo. \ podlistku ,,Slov Gospod|d»'- ja" smo o njegovih jiesmiJi že govorili. Matija B e 1 e c je, iz Sv. Bolfenka v Slov. gor. Koj začei- kom vojske je objavil zbirko pesmi podl naslovom: ,,S o 1 z n a A v s t r i j a." Knjiga je sedaj žo izšla v tretji izdaji — znamenje, kako se je slovenskerau ljudstvu priljubila. V šest tisoč izvodih že roma pn ljubi domovini. Iskreno domoljubje odseva iz njego- vih pesni. Kako¦ navdnšeno je takoj prva pesem ,,Av- striji v pozdrav": Te. Avstrija. pozdravljani, Te, zvesti dom, proslavljam Iz celega srca! Iz vse ljubez-ii "v-nete Želim ti srečo sve!o Od vseli višav neba! Kako ganljivo se glasijo kitice: Bog, ki vidiš solze vrofe Naše mile Avstnje, CujeŠ ljudstvo plakajofte, Vendar ga usmili se! . . ..Kje so ljubi ore zdaj? Nnm |.ove;te, l.jul>n. mati, Zakaj jih ni k nam nazaj?" ,,Ve6 očetov", pravi mati, ,,K nam nazaj nikdar ne bo, V grobu, v poteptani trati, Že pofiiva njih telo" . . . Versko oduševljenje veje iz ,,Prošnje k Brezmadežni", iz ,,Romarske" in ,,Na vernih du& dan." Izvirne so misli v pesmi ,,Godci svetovnega plesa" in enako v drugih. Pesnik misli, ima bujno domišljijo, in ume svoje ob^utke izraziti v (gladkih, lepo done6ih in prikupljivili kiticah. Sedaj je izdal Matija Belec ctrugi zvezek svo jih pesmi i>od nasloviom ,.P e v a j o 6 i slavec: Obsega 30 pesmi. Snov je povsod resna in podučna. Oblika lepa — vsa čast samoukn, ki ni nika.kih yiSjih Šol obiskoval, a vendar narodni jezik tako lepo obvlada. Pristno narodni duh zveni iz marsikatere pesmi: ,,,Pozdravljain te, slovenski k^raj, Planina, dol in plan! Sam Bog ti mnogo sreGe daj V mogočno tvojo dlan! . . -. Slovenstvo vso Pozdravljeno Si mi na vekomaj! Ljifdstvu bo posebno golovo ugajala ,,Beračcva smrt." T^ep nank je v zadnji kitici: Pošteno živfjenje leskeče Se lepše, kot fiisto zlato; V krivicah pa malo je sreče In tudi nikdar je ne bo. V posebnih pesnih opisuje pesnik življenje in gmrt Žetirih oseb: župnika g. VoduŠeka, Fr. Ciglarja, J- Mariniča in mlade ženo Terezije Pukšio Da hrdo te pesmi vsi, ki so pokojne poznali, s solzami brali, stno prepriftani. Nadarjeni pevec, le vrlo naprej! Sloven&ko r.uclstvo ti bo hvaležno za pesmi, ki mu jih zaoojeS v pothik in zabavo. Prof.. dr. Ar/ Medved.