105 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... PovzeTek v prispevku avtor izpostavlja problematiko kršitve dolžnih ravnanj uradnih oseb lokalne samouprave pri izdaji posamičnih upravnih aktov. Preko analize konkretnega primera izdaje dovo- ljenja gostinskemu obratu za obratovanje v podaljšanem obrato- valnem času z zvočnimi napravami se zaznava in predstavlja ele- mente administrativne korupcije. Motiv nastanka tega prispevka je v opozorilu o nemoči posameznika dokazati in prekiniti cikel kršitev dolžnega ravnanja uradne osebe, ki posega v njegove za- varovane pravice. Avtor v zaključku ugotavlja, da se lahko omeji predstavljena tveganja in obvaruje stranke ter stranske udeležen- ce v upravnih postopkih pred kršitvami dolžnih ravnanj uradnih oseb z vzpostavitvijo baze upravne prakse. Ukrep izhaja iz načela javnosti ter transparentnosti delovanja državnih organov. Dostop do vsebine posamičnih upravnih aktov in njihovih obrazložitev posameznega organa bi olajšal dokazovanje za stranke in ključ- no pripomogel k zasledovanju enakega varstva pravic (22. člen URS). Ključne besede: upravni postopek, korupcija, načelo kontradik- tornosti, pravica enakosti pred zakonom, lokalna samouprava Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke v upravnem postopku Maja Ščuka 106 DIGNITAS n Upravno pravo Micro corruption and the opportunities to end the positive feedback loop in the administrative process AbSTRAcT The author highlights the problem of violations of the obliga- tions of local government officials in the delivery of individual administrative decisions. Through the analysis of a specific case of administrative decision, such as a permit to a restaurant establi- shment for operating hours with issue of audio devices, elements of administrative corruption are represented and detected. The motive for the creation of this article is in to warn about the ina- bility of the individuals to prove and break the cycle of violations of the duty of conduct done by an official, what is interfering with his / her protected rights. The author concludes that the presen- ted risks can be limited by establishing an administrative practice base. The measure is based on the principle of publicity and tran- sparency in the functioning of state bodies. Access to the content of the individual administrative acts and their explanations would facilitate parties to prove and demand to pursuit the right of equa- lity before the law (Article 22 of The constitution of Republic Slo - venia) in administrative procedure. Key words: administrative procedure, corruption, principle of contradiction, right to equality before the law, local government 1. Mikro korupcija korupcijo označujemo kot vsako kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. 1 korupcija je druž- benopravni pojav, ki zajema več pojavnih oblik in zagotovo njena najbolj znana oblika je podkupovanje. odmik od laičnega pozna - vanja korupcije nam omogoča kvalificirati korupcijo glede na nje- ne pojavne oblike. Najbolj splošna delitev je na prostor nastajanja in vplive, ki jih korupcija ima, torej govorimo o državni in lokalni ravni. Strokovnjaki ugotavljajo, da je korupcija na državni ravni 1 RePkRS, II. del Definicija korupcije. 107 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... nižja zaradi interesa širše javnosti za državne projekte kot pa na lokalni ravni, kjer velikokrat gre za sprejemanje odločitev, ki po- segajo v pravice manjše skupine ljudi ali posameznika. Na lokalni ravni prihaja do največ korupcije in prav to je težko odkrivati in še težje dokazovati. za našo razpravo je zanimiva predvsem lokalna oz. njena mikro raven v segmentu delovanja občin. Na tej ravni nas predvsem zanima administrativna korupcija. Administrativna korupcija se nanaša na delovanje javnih uslužbencev v sferi izda- janja posamičnih upravnih aktov. 2 Majhnost slovenskih občin in njihova številnost nedvomno ni element, ki bi govoril v prid zmanjševanju korupcije. Na mikro ravni se parcialni interesi razkropijo in za akterje korupcijskih de- janj obstaja več manevrskega prostora, da za svojimi protipravni- mi dejanji in pridobljenimi koristmi zabrišejo sledi. Sistem delova- nja avtonomne lokalne samouprave in pomanjkanje učinkovitih elementov nadzora pripomorejo k višanju korupcijskih tveganj. Pri administrativni korupciji se ta ne odraža samo preko spodbud za kršitev dolžnega ravnanja s strani zunanjih subjektov, včasih se pritiski izvršujejo tudi znotraj organa. Problematika je izredno pereča, saj uradna oseba na prvi stopnji, ki je kršila dolžno ravna- nje, in pritožbena stopnja delujeta znotraj istega objekta, v kate- rem lahko v podeželskih občinah vse zaposlene v občinski upravi seštejemo s prsti na rokah. v takšnih primerih so povezave med javnimi uslužbenci in funkcionarji zelo tesne in s težka lahko go- vorimo o nepristranskem določevalcu na pritožbeni stopnji. 3 Pro- blematiko stopnjuje še sistem upravnega spora, v katerem sodišče vrača zadeve ponovno v odločanje na lokalni organ, ki velikokrat ne prizna napake in nadaljuje z ustaljeno prakso kršitve dolžnih ravnanj. Stranka ali stranski udeleženec, ki se znajde v začaranem kro- gu, vedno znova zahtevata od uradne osebe, naj preveri in presoja tudi njihove dokaze in dejstva (audiatur et altera pars), ki bi ob ustrezni presoji narekovali uradni osebi diametralno nasprotno odločitev od sprejete v predhodnem postopku. v takšnih prime - rih pozitivne povratne zanke se sprašujemo, ali je vzrok za nepra- vilne postopke, odločitve, nepriznavanje in odpravo napak kriva 2 Morris, 2011, str. 10. 3 Na pritožbeni stopnji odloča župan, ki ni pravni ali upravni strokovnjak, ampak funkcionar. znano dejstvo je, da se župan ob pomanjkanju strokovnega znanja posvetuje z zaposlenimi v občinski upravi. Narava odnosa med županom in občinsko upravo nam daje jasen znak o vprašljivosti nepri- stranskega odločevalca. 108 DIGNITAS n Upravno pravo samoobramba pred ranjenih ponosom, ali so v ozadju kršitve dol- žnih ravnanj drugi motivi.za ustrezno razumevanje problematike bomo v nadaljevanju predstavili konkreten primer kršitve dolžnih ravnanj uradne osebe v postopku izdaje posamičnega upravnega akta. 2. Primer izdaje posamičnega upravnega akta iz pristojnosti občine Razpravo nadaljujemo z analizo konkretnega primera upravne- ga postopka izdaje dovoljenja za obratovanje gostinskega lokala z živo in mehansko glasbo po 22. uri, ki se nahaja v podeželskem naselju. Pristojen organ za izdajo dovoljenja za obratovanje gostin- skih obratov v podaljšanem obratovalnem času je občina. 4 Nosi- lec gostinske dejavnosti je dolžan vsako koledarsko leto priglasiti obratovalni čas. 5 v kolikor želi gostilna obratovati v nočnem času z živo in mehansko glasbo, mora imeti objekt gostinskega obrata izvedeno protihrupno zaščito. Skladno z okoljsko in gradbeno za- konodajo občinski odloki kot predpogoj za izdajo dovoljenja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času zahtevajo izveden ukrep varstva pred hrupom - protihrupno zaščito. 6 obstoj proti - hrupne zaščite je razviden iz gradbenega in uporabnega dovolje- nja objekta, v katerem se gostinska dejavnost izvaja. 7 Protihrupna zaščita je pomemben element ureditve za varstvo prebivalcev v vplivnem območju emisij hrupa gostinskega lokala v času nočne- ga obratovanja, predvsem ko gre za obratovanje z živo in mehan- sko glasbo. v konkretnem primeru gostinski lokal prireja zabave z živo in mehansko glasbo v dnevnem času na zunanji površini pred go- stinskem lokalom in po 22. uri se zvočne naprave preselijo v no- tranjost objekta. za obratovanje po 22. uri mora gostinski obrat pridobiti ustrezno dovoljenje za obratovanje v podaljšanem obra- tovalnem času. 8 občinski odlok krajevno pristojne občine določa 4 zGos, 12. člen. 5 Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opra- vlja gostinska dejavnost, 11 . člen. 6 Na primer določitve izvedbe protihrupne zaščite objekta gostinskega obrata v odloku o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini bled (4. člen), v občini Piran (4. člen) in v občini komen (9. člen). 7 Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, 9. člen, 2. odstavek . 8 Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opra- vlja gostinska dejavnost, 4 . člen, 2. odstavek. 109 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... sine qua non predpogoj za izdajo omenjenega dovoljenja, ki je izvedena protihrupna zaščita. 9 Gostinec, stranka postopka, mora vlogi za podaljšani obratovalni čas priložiti izjavo o izvedeni pro- tihrupni zaščiti. 10 Sosed gostinskega lokala se je zaradi hrupnih zabav začel pri- toževati na pristojne organe, med katerimi je tudi občina. od leta 2016 do leta 2019 so bil izvedeni natanko štiri posebni ugotovitve- ni postopki, v katerih je sosed vlagal dokaze o neobstoju proti- hrupne zaščite in torej o neverodostojnosti podane izjave. Sosed je poleg slikovnega gradiva in navedb, da gradbeno in uporabno dovoljenje ne vsebujeta izvedbe protihrupne zaščite, zahteval tudi ogled in postavitev izvedenca stroke za razjasnitev in ugotovitev resničnega dejanskega stanja. Niti v enemu izmed štirih zapore- dnih postopkov med istima strankama in glede istega predmeta spora uradna oseba ni presojala resničnega dejanskega stanja. 11 Stranka postopka, gostinec, je v zapisnik na ustni obravnavi tekom ugotovitvenega postopka leta 2016 in 2017 priznal, da protihrupne zaščite nima. Naj poudarimo, da je zapisnik javna listina. 12 kljub priznanju je uradna oseba do sedaj vsako zaporedno koledarsko leto stranki izdala ugodilo odločbo. obrazložitve odločb so zelo konfuzne z veliko protislovji in ponavljajočimi istimi naracijami, ki v obsežni gmoti besedičenja zakrivajo relevantno nepresojo. Nepreverjanje verodostojnosti izjave uradna oseba utemelju- je: »odlok ne določa kakšna mora biti protihrupna zaščita, zato tudi ne določa, da bi jo bilo potrebno v postopku preverjati. Po mnenju tukajšnjega organa je gostinec s podajo izjave izpolnil po- goj v zvezi s protihrupno zaščito, s tem ko je k vlogi priložil ome- njeno izjavo.« 13 Argument ni v skladu z jasnimi in nedvoumnimi zakonskimi določbami o verodostojnosti izjav. 14 Takšna utemelji- tev močno posega tudi v temelje načela zakonitosti v povezavi s pravico do enakega varstva pravic. 15 Pravica do kontradiktornega postopka je kršena, ker je uradna oseba v postopek vključila stran- skega udeleženca zgolj pro forma, njegovih navedb in dokazov sploh ni presojala. Predstavljeni dokazi stranskega udeleženca so 9 odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na ka - terih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine komen , 9. člen. 10 zUP, 188. člen. 11 Ščuka, 2019, str. 113-123. 12 zUP, 80. člen. 13 občina komen, odločba št. 321-4/2019-15, z dne 26.6.2019, str.12. 14 zUP, 188. člen 3. odstavek. 15 URS, 22. člen. 110 DIGNITAS n Upravno pravo bistveni za odločitev o zadevi. Ugotovitev, da objekt nima izvede- ne protihrupne zaščite, ima za posledico neizpolnjevanje pogoja za vložitev popolne vloge za podaljšani obratovalni čas za obrato- vanje z zvočnimi napravami. kljub obstoju načela proste presoje dokazov v upravnem postopku, pa to ni absolutno. Uradna oseba mora spoštovati vsa procesna jamstva strank in stranskih udele- žencev ter mora presojati vsa dejstva in okoliščine, ki so relevan- tne in bistvene za postopek. Samo preko tega lahko razjasnimo dejansko stanje do najvišje stopnje prepričanja, kot je le na dani primer in dokaze mogoče. v konkretnem primeru zasledimo kon - flikt med dvema dokazoma, izjavo stranke o obstoju protihrupne zaščite objekta in protidokaze stranskega udeleženca. 16 Ugotovi- tev pravilnega in resničnega dejanskega stanja je cilj ugotovitve- nega postopka, saj lahko samo preko tega pridemo do pravične končne odločitve. 17 Najvišjo stopnjo prepričanja zasleduje načelo materialne resnice, ki zahteva ugotoviti objektivno in resnično sta- nje stvari. 18 Prav zaradi tega je mnenje uradne osebe, da ni pristoj- na preverjati resničnosti podanih izjav, zmotna. organ ni pristo - jen preverjati vsebinske ustreznosti izvedbe protihrupne zaščite v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb, je pa dolžan preveriti verodostojnost izjave. v kolikor je izjava verodostojna, ima prav - ni temelj v pravnomočnem gradbenem in uporabnem dovoljenju objekta, njeno verodostojnost se lahko preveri tudi z postavitvijo izvedenca. z negacijo presoje bistvenih dokazov stranskega ude - leženca se posega tudi v pravico do enakopravnosti strank v po- stopku (»enakosti orožij«), saj uradna oseba šteje dokaz stranke za tako popolnega, da ga ni mogoče ovreči. 19 Uradna oseba nadaljuje s kršitvijo pravice do enakopravnosti z urejanjem bistveno enakih pravnih in dejanskih stanj drugače. Stranka postopka, gostinec, ima v najemu tudi gostinski objekt na drugi lokaciji, kjer ravno tako prireja zabave z živo in mehansko glasbo v poletnih mesecih. Gostinski lokal v najemu je last občine (za lažje sledenje uporabimo oznako gostinski lokal b). obratova - nje tega gostinskega lokala ima od prejšnjega (gostinski lokal A) ključno razliko: zvočne naprave se ves dnevni in nočni čas naha- 16 Dokazi stranskega udeleženca o neobstoju protihrupne zaščite so foto in video dokazov dejanskega stanja v naravi, vsebine gradbenega in uporabnega dovoljenja objekta ter navedbe stranke (gostinca) iz javne listine. 17 k erševan, 2017, str. 1012. 18 zUP, 8. člen. 19 komentar URS, 2011, str. 285. 111 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... jajo znotraj objekta, kljub temu, da ima objekt čudovit letni vrt. Še več, v neposredni bližini objekta b v lasti občine ni stanovanjskih hiš. Prve stanovanjske hiše so od objekta oddaljene več kot 200 metrov. v obrazložitvi odločbe za leto 2019 je uradna oseba ar- gumentira temelj za razlikovanje med obratovanjem z glasbo na obeh lokacijah: »/…/ gre za različna dejanska stanja ter tudi pravna stanja, ki med seboj nista primerljiva. Prebivalcev v neposredni okolici gostinskega obrata v kraju b je bistveno več, kot v kraju A, različne so tudi višinske danosti med objekti (na hribu ležeči objekt v kraju b)/…/.« 20 v konkretnem primeru ima lokal A samo enega soseda in njegove družinske člane, kar uradna oseba sma- tra, da ni dovolj, da bi omenjene občane enako obvarovali pred nočnim hrupom gostinskega lokala A, kot tiste, ki stanujejo v širši okolici objekta b v lasti občine. Na kratko še o lokaciji obrata A. Le-ta leži pod stanovanjsko hišo stranskega udeleženca in je obli- kovan v polkrožni obliki, kar vpliva na nastanek učinka amfiteatra. Uradna oseba je v odločbi povzela mnenje zagovornika stranke iz zapisnika ustne obravnave, kjer ta navaja, da se zvok iz nižjih predelov (A) ne prenaša na višje predele stanovanjske hiše. 21 Na podlagi splošno znanih dejstev in naukov fizikalne znanosti o va- lovanju zvoka je komentar povsem odvečen. v kolikor smo se do sedaj osredotočali na kršitve v povezavi z neugotavljanjem resničnega dejanskega stanja, nepreverjanja resničnosti podanih izjav stranke in ignoriranju navedb in do- kazov stranskega udeleženca, bomo v nadaljevanju predstavili še konkreten potek postopka na prvi stopnji leta 2018 z name- nom izpostavitve namernih in načrtovanih kršitev pravil postop- ka. 22 Postopek je bil začet, čeprav vloga ni bila podpisana in je bila vložena brez obvezne priloge že omenjene izjave o obsto- ju protihrupne zaščite. Sledili sta kršitev roka za javni poziv za organu že znano osebo s pravno koristjo, edinemu sosedu, in kršitev roka za vabilo te iste osebe, ki je utemeljila svoj pravni in- teres, za udeležbo v postopku. z aradi nepravočasnega vabila se sosed ni mogel udeležiti ustne obravnave, za kar je pravočasno podal opravičilo, ki ga je uradna oseba štela za upravičeno. vse akumulirane kršitve pravil postopka opisane do sedaj, se nam morda zdijo zgolj malomarnost uradne osebe, vendar se te kljub 20 občina komen,odločba št. 321-4/2019-15, z dne 26.6.2019, str.13. 21 Ibid, str. 9. 22 Ščuka, 2019, str. 119-123. 112 DIGNITAS n Upravno pravo opozorilom soseda ponavljajo vsako leto in so odraz namere po izključitvi pravice do sodelovanja v postopku soseda. Sledila je ustna obravnava, ki je bila kljub opravičilu soseda gostinskega lokala A izpeljana, vendar le enostransko med stranko gostin- cem in uradno osebo. Procesno dejanje poda še večji dvom v objektivnost uradne osebe. enostranska ustna obravnava in njen zapisnik nam dokazujeta tajno komunikacijo med uradno ose- bo in gostincem. v zapisniku ustne obravnave je navedeno, da je stranka prinesla dokazno gradivo na ustno obravnavo, ki je protidokaz navedb soseda v priglasitvi pravne koristi v zadevi. v spisu zadeve ni navedbe posredovanja priglasitve pravne koristi soseda oz. stranskega udeleženca stranki, niti uradnega zaznam- ka o tem, da je ta vpogledal v spis. 23 k ako je torej lahko stranka vedela za dokaze in navedbe stranskega udeleženca? v primeru, da gre za specifično navedbo dejstev, ki jih stranka ne bi mogla ugotoviti sama z intuitivnim sklepanjem, in tudi ne gre za splo- šno znana dejstva. Drugi del komunikacij se kaže v dnevu izdaje odločbe, ki dopušča podaljšano obratovanje z živo in mehansko glasbo tudi v nočnem času v objektu, ki nima protihrupne zašči- te. Uradna oseba je odločbo izdala 15. 6. 2018, na dan pred prvo in edino zabavo z živo in mehansko glasbo v gostinskem obratu v letu 2018, dne 16.6.2018. 24 odločba je bila na pošto oddana tik preden je ta zaprla svoja vrata, tako da je bila stranskemu ude- ležencu vročena komaj v ponedeljek, 18. 6. 2018, torej 2 dni po hrupni zabavi. Uradni osebi je znano splošno dejstvo, da v obči- ni Pošta Slovenije ob sobotah ne raznaša pošte po vaseh. Pravice iz odločbe je gostinec izvrševal že 16. 6. 2018, čeprav odločba ni bila takoj izvršljiva, saj za kaj takšnega tudi nima pravne podlage. Na zabavi 16. 6. 2018 je bil opravljen tudi civilni obred, ki potrju- je dejstvo o vnaprej načrtovanih dejanjih med uradno osebo in gostincem. za civilni obred zunaj uradnega prostora je potrebno 30 dni pred izvedbo urediti ustrezno dokumentacijo na matič- nem uradu pristojne upravne enote. 25 Pri tem pa mora lastnik ali najemnik prostora, v našem primeru gostinec, podati pisno soglasje. Iz tega sledi, da je gostinec že vnaprej vedel, da bo na dan 16. 6. 2018 gostil poročni obred, ki mu bo sledila zabava z 23 Ibid. 24 Ibid. 25 Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, 11. člen, 2.odstavek. 113 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... živo glasbo na zunanji površini. o teh dejstvih je bila seznanjena tudi uradna oseba, ki je odločbo izdala, saj jo je na dan izdaje, 15. 6. 2018, prek elektronske pošte posredovala tudi pristojni policij- ski postaji. S tem dejanjem je ustvarila videz izvršljivosti akta, ki sploh še ni bil vročen in zato takšna odločba še ni bila dokončna, izvršljiva in pravnomočna. 26 Policisti na dan hrupnega dogodka ob prihodu na lokacijo po 23. 00 uri niso ukrepali v skladu z do- ločili z akona o javnem redu in miru, saj so trdili, da je odločba že veljavna in izvršljiva. 27 z analizo poteka postopka leta 2018 in vsebino obrazložitve izreka odločbe prve stopnje izdane junija 2019 smo predstavi- li in argumentirali kršitve dolžnih ravnanj uradne osebe. 28 Dol- žno ravnanje je ravnanje, ki ga je uradna oseba dolžna storiti, ker tako velevajo veljavni predpisi. 29 v nadaljevanju bomo preverili še izpolnjenost ostalih znakov administrativne korupcije na mi- kro ravni. 3. zakonski znaki korupcije korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb v javnem sektorju kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posre- dno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. 30 koruptivni odnos nastane vedno med osebo, ki spodbudi ura- dno osebo h kršitvi uradne dolžnosti in med uradno osebo, ki je nosilec javnega pooblastila in ga protipravno uporabi. v konkre - tnem primeru je uradna oseba uslužbenec občine, ki je nosilec pooblastila za vodenje in izdajanje posamičnih upravnih aktov. kot že predhodno ugotavljamo, je uradna oseba kršila dolžnostna ravnanja. Najbolj groba kršitev se kaže v nepreverjanju resničnosti izjave stranke in kršitev procesnih jamstev stranskemu udeležen- cu. Uradni osebi je dejansko stanje neobstoja protihrupne zašči- te znano, saj je decembra 2017 bila vabljena v objekt gostinskega lokala, ko je stranka gostila pogostitev za uslužbence občine in 26 Ibid, str.163. 27 zJRM-1, 8. člen. 28 Tudi odločbe občine izdane leta 2018 vsebuje utemeljitev z negacijo pristojnosti preverjanja vero - dostojnosti izjave stranke. 29 elementi korupcije, kPk, »e-vir«. 30 zIntPk , 4. člen. 114 DIGNITAS n Upravno pravo njene funkcionarje. Stranka oz. gostinec ima redne poslovne od- nose z občino, saj prireja številne pogostitve, katerih plačnik je prav občina. Preko spletnega portala erar so poslovni odnosi še jasneje razvidni. 31 elemente korupcije pri ugotovitvi kršitve dolžnega ravnanja lahko začnemo presojati samo tedaj, ko so bile kršitve storjene naklepno. v konkretnem primeru smo spoznali, da gre za skrbno in vnaprej načrtovana postopanja uradne osebe, ki vsebujejo kon- tinuiteto istih in nadgrajenih kršitev dolžnega ravnanja. Primer je opisano načrtovanje datuma izdaje odločbe prve stopnje na dan pred prvo zabavo z živo in mehansko glasbo v letu 2018 in vzpo- stavitev stanja, ki daje vtis izvršljivosti odločbe. Prav zaradi tega obstajajo med akterjema koruptivnega odnosa subjektivne in taj- ne vezi. opisali smo že nekatere elemente, kot obstoj tajne kore - spondence med uradno osebo in stranko ter ustaljeno poslovno razmerje med stranko in občino. Stranka postopka ima tudi velike premoženjske koristi iz krši- tve dolžnega ravnanja uradne osebe. Postavitev protihrupne zašči- te predstavlja velik finančni zalogaj, na drugi strani pa obratovanje gostilne s strežbo pijače in toplih obrokov prinaša bistveno nižji zaslužek kot prirejanje poročnih zabav z živo in mehansko glasbo. S takšno argumentacijo najdemo motiv stranke za oblikovanje ko- ruptivnega namena. Ali je bila uradni osebi obljubljena ali dana določena korist, ki je spodbudila kršitev dolžnega dejanja, ne vemo in tudi z gotovo- stjo ne moremo govoriti, lahko pa se sprašujemo: »zakaj bi uradna oseba neprestano kršila dolžna ravnanja, če od tega ne bi imela koristi in bi s tem ogrožala svoje delovno mesto?« odgovor na vprašanje iščemo znotraj naklepa uradne osebe za kršitev dolžnega ravnanja. Naklepna kršitev dolžnega ravnanja ima nujno temelj v koruptivnem namenu, ki je na strani osebe, ki je obljubila ali dala določeno korist uradni osebi. koruptivni na- men je namen vplivanja na odločitev. Ne smemo pa kar sklepati, da je vsaka namerna kršitev nastala zaradi koruptivnih dejanj oz. finančne spodbude, lahko izvira tudi iz starih zamer, prijateljskih odnosov, političnih pritiskov, ali iz kakšne oblike diskriminacije. Če je kršitev storjena iz malomarnosti, ne moremo govoriti o ko- rupciji. Malomarnost uradne osebe, ki se kaže s kršitvijo dolžne- 31 erar je aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji. 115 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... ga ravnanja, predstavlja manjše kršitve. Na primer kršitev roka za vabilo na ustno obravnavo, ampak samo, če se zadeva neredno ponavlja vedno pri vabljenju iste stranke. v takem primeru lahko govorimo o namenu kršitve procesne pravice te določene stran- ke. v primeru soseda gostinskega lokala je uradna oseba večkrat zaporedoma kršila procesne roke za priglasitev pravne koristi in vabila na ustno obravnavo. 32 z vsemi argumenti želimo poudariti, da nima vsaka kršitev dol - žnega ravnanja temelja v korupciji. Malomarnost uradnih oseb včasih rezultira v obliki Dunning- krugerjevega učinka. Učinek predpostavlja, da se včasih posameznik ne zaveda, da nima zado- stnega znanja na točno določenem področju, ampak kljub temu o tem odloča in posledično odločitev vsebuje zmotne zaključke. 33 Če zapisano umestimo v upravni postopek, to pomeni, da uradna oseba odloča o materiji, o kateri nima specifičnega znanja, vendar je mnenja, da ne potrebuje izvedenca stroke za razjasnitev pred- meta spora. Namesto postavitve izvedenca samo izda odločitev v obliki posamičnega akta, ki ima napačno ugotovljeno resnično dejansko stanje ali celo uradna oseba presega lastna pooblastila in takšna odločitev krši pravice stranke ali stranskega udeleženca. 34 Radi bi preverili, ali gre v proučevanem primeru za Dunning-kru - gerjev učinek. Uradna oseba kljub pobudi stranskega udeleženca že štiri leta zaporedoma noče postaviti izvedenca stroke in sama brez ogleda na terenu v času postopka in brez presoje številnih protidokazov določi, da je izjava stranke verodostojna. vodenje postopkov z nepreverjanjem resničnega dejanskega stanja in ne- izpolnjevanjem osnovnega pogoja za začetek postopka, kaj šele za izdajo za stranko ugodilne odločbe nas vodi k prepričanju o namerni in zavestni kršitvi dolžnega ravnanja, ki nimajo nobenih povezav z omenjenim učinkom. 35 kljub vsemu zapisanemu nimamo dovolj trdnih dokazov, da bi lahko z gotovostjo trdili, da je prišlo do ponujene ali dane koristi za spodbudo kršitev dolžnih ravnanj. 36 Lahko samo sklepamo, saj si drugače ne znamo pojasniti temelja za tako izrazito favorizacijo stranke in na drugo strani negacijo pravice do enake obravnave v postopku stranskemu udeležencu. 32 Ščuka, 2019, str.164. 33 Dunning, kruger, 1999, str. 13. 34 Ščuka, 2019, str.165. 35 Ibid. 36 Ibid. 116 DIGNITAS n Upravno pravo 4. zaključek Razlogi za nastajanje ciklično nerešljivih primerov ni vedno v obstoju mikro korupcije. v večini primerov imamo opraviti z niz - ko stopnjo angažiranosti uradne osebe za iskanje pravične rešitve v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in veljavnimi predpisi. vča - sih pa je enostavno težko priznati lastne napake. Analizirani primer je rešljiv z uporabo elementarnih pravil upravnega postopka in bo epilog dobil šele tedaj, ko bo uradna oseba vodila postopek skladno z načelom kontradiktornosti in upoštevala vsebino pravice do enakopravnosti v postopku ter za- čela z ugotavljanjem resničnega stanja, ki je pravno relevantno za odločitev. Možnost dostopa do ustaljene prakse organa pri izdaji posa- mičnih upravnih odločb bi omogočal, da se enake pravne polo- žaje znotraj pristojnosti istega organa ureja enako (22. člen URS). Javna objava upravne prakse bi zasledovala izvrševanje načela jav- nosti in transparentnosti delovanja upravnih organov. omogočila bi tudi nižanje slabih praks in izdaje posamičnih upravnih aktov, ki jih ni mogoče preizkusiti. Predlagana rešitev bi pripomogla k rešitvi cikličnih in istovrstnih kršitvah pri izdaji upravnih odločb, saj bi lahko stranke lažje dokazovale drugačno postopanje kon- kretnega organa v drugih primerljivih dejanskih in pravnih polo- žajih. baze podatkov bi imele pozitivne učinke tudi za uradne osebe, saj bi enotna praksa pomenila zaščito pred posrednimi in nepo- srednimi pritiski, ki bi terjali pisanje utemeljitev odločb, v katere te osebe ne verjamejo. Prav v takšnih primerih se oblikuje odloč- be, ki jih ni mogoče preizkusiti. Ukrep bi privedel do manjšanja števila tožb in obremenitve upravnih sodišč na temelju omenjene absolutne kršitve pravil postopka. vsi našteti pozitivni elementi uvedbe javno dostopne baze upravnih odločitev bi pripomogle k bistvu samega delovanja upravnih organov – javni koristi. 117 DIGNITAS n Mikro korupcija in priložnosti za prekinitev pozitivne povratne zanke ... LITERATURA IN VIRI elementi korupcije, komisija za preprečevanje korupcije, URL: https://www.kpk-rs.si/nadzor-in-pre- iskave-2/korupcija/, 5.8.2019. Dunning, D., kruger, J. (1999), Unskilled and Unaware of It: How Difficulties in Recognizing one's ownIncompetence Lead to Inflated Self- Assessments. Jurnal of Persociality and Social Psychology, vol. 77, No. 6., str. 1121–1134. URL: https://pdfs.semanticscholar.org/e320/9ca64cbed9a441e55568 797cbd3683cf7f8c.pdf, 3. 2. 2019. k erševan, e. (2017), Dokazni predlogi v splošnem in posebnih upravnih postopkih, Podjetje in delo, št. 6-7, str. 1012. Morris, S.D. (2011), Forms of corruption, ceSifo DIce Report, Institut - Leibniz-Institut für Wirtschafts - forschung an der Universität München, München, vol. 09, Iss. 2, str. 10-14. Ščuka, M.(2019). Izzivi pravne države na področju ureditve varstva okolja pred onesnaževanjem s hrupom (magistrska naloga). Ljubljana: Nova Univerza. Šturm, L. (2011). komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev - A, , Ljubljana: Fakulteta za držav- ne in evropske študije. Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13. zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (zIntkP). Uradni list RS, št. 45/10. zakon o splošnem upravnem postopku (zUP- UPb2). Uradni list RS 24/06, 64/07, 65/08, 8/10, 82/13 . zakon o varstvu javnega reda in miru (zJRM-1). Uradni list RS, št. 70/06. zakon o gostinstvu (zGos-UPb2). Uradni list RS, št. 93/07 in 52/16 . Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah. Uradni list RS, št. 10/12 in 61/17. Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Uradni list RS, št. 66/17. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Uradni list RS, št. 78/99 , 107/00, 30/06 in 93/07. odlok o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran. Ura - dni list RS, št. 10/12, 18715, 28/16. odloka o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kme - tij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine bled. Uradni list RS, št. 6/16. odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine komen. Uradni list RS, št. 116/08. Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Uradni list RS, št. 85/04. odločba št. 321-4/2019-15, občina komen, z dne 26.6.2019. 118 DIGNITAS n Upravno pravo