Od sv. Jurja v Slov. goricah. — Bodi odgovor zoper, ali za to, da se inalo berilo v šolah, kjcr se drugi in tretji razred skupaj podučuje, izpusti, naj še le pristavim sam, zakaj ? in kdaj ga izpuščam. Dobro še se spominjam besedi, ki so jih preč. g. Koetanjevec že pred nekterimi leti na skušnji pri sv. Barbari i/.rekli: ,,Naj učitelj ne gleda le na (o, da učcnci prebirajo veliko berilo od začelka do konca, in nič ne razumejo! Ta knjiga ni le samo za cno leto, tudi ni za dve, polrebno je še več, da se vsa pretrese. Med tem pa, dragi učitelj, te zagotovim, ako inoieš komu vse oddelke velikega berila do čistega zjasniti, ne od^ajaš le mladenča za dobro kmetovanje, — doklor je. Malo torej naj se za branje odločuje, kolikor oamreč morejo otrocl razumeti. Da zato ni vse bob vateno, je zelo zelo potreb110, da se učitelj pri vsakem posainnem odstavku prav dolgo pomuja". Kdor bo si dclal tedaj v bninji dva razdelka, da že pri enem sanieni porabi toliko časa, ostane pa mu «e zvun tega tako več drugih naukov, v kterih biez razločka skoraj ostafi ne mora? Lahko pa učenci takrat v branji z večjimi napredujejo, ako se hitro že o začelku šolskega lela /, njinii združijo. I.ani .^iim tukaj tako napravili. Prišli so novinci hilro v jeaen, nckteri boljših učeucev pa so se preHtavili v večjo šolo, kakor je večidel povsod v lodnerškem okraji navadno. Tam hc tako lirja, — zapoved pa Kpolnuje. Še letos wva bila h čaHt. gosp. župnikoin du pervega šolskega dnc takošne misli. Prišli no nlaiwi /. novinci, pa žaloHlui ho ,se inorali vernili, da ni.su smeli svojih otrok v Aolo z;i|iisa(i. Pripihali so drugi vetrovi, n teiii pa je zaostala ludi prestava učencev v večjo šolo, da se zdaj zoper mojo voljo v tnali šoli priduva k I. razredu .še ilrugi razred, in «e rabi malo bcrilo. Od kod pa to? od le^a, da jih več goHpodari. Gospod dopi.snik od lukajšnjih dvch Aol je po^renal pri hv. Aiii poduka na zcniljevidu. iMislini, da lako Imli pii nas; toda reči inorcni, da, aku bi bili preč. g-. dfkan ukazali. kaj od zumljepi.sa brali, prepiičali bi so bili, da nan /.emljevid ne visi zantonj na sleni. Ravno tako, kakor Nvctuje, da naj bi učitelj dal nabrati različnih posebno strupenih »elišč , in jih na dotičiiem meslu v .šoli sbranjeval, je ren tudi kaj dobra reč, da otroci za prihoduost i/, branja imajo še kak poseben dobiček, in ne ralatijo prazne Hlame. Da bi pa (udi naleteli na zelo podučiven kosček o strupenih zeliščah, bi imeli kmali pri rokah, uekaj strupenlh nekaj drugih, ki sino jih med Ietom nabirali in spoznavali. Zavoljo neprijetnega duha pa sino jih na dan skušnje v predšolsko okno postavili. To vejo drugi gospodje! Diugo vse, kar se je pisalo, kažc, da gospod dopisuik resnično sodi in inodro svetuje. Lepa mu hvala! *) Iz Ternovega na Notrenjskem. Doveraena je naša nova šola, klero je ,,Tovarš" v letošnjem 19. I. na strani 309. že omenil. — Res, kaj veličansko poslopje je! Nad vratmi se ti že od daleč z zlatimi pismenkaini blišči znani napis: ,,Veri in omiki". Šolske sobe so v drugern nadstropji. Kaj prestorne in svetle so. Posebno je soba, kjer podučuje drugi učitelj (podučitelj) kaj svetla. Razsvetlujejo jo namreč 7 okcn (4 od strani in 3 od zad). Je pa ta soba tako vclika, da učitelj, ki tii podučuje, ne more se ravnati po besedah j,Tovarsevih", ki piše v ,,pedagogičnih pismah"**): ,,PiegIasno v šoli govoriti je nepotrebno . . . Mladi učitelji živost podučevanja v tera iščejo, da preglasno . . ." — kajti tukaj mora človek kaj zelo ze!6 na glas govoriti, ako hoče, da ga vsi učenci razumeje. V sobi za pervi razred je 22 klopf. Razdeljene so (ako, da so na eni strani dečki, na drugi pa dekliči. Sobo drugega razreda razsvetljujejo 4 okna, klopi ima 12. — Moški spol ni ločen od ženskega. Učiteljevo stanovanje pa je pri tleh. Soba za drugega učitclja je precej velika, pervi učitelj ima pa 2 sobi. — Sedaj pa naj ,,Tovarš" še pove, kaj o slovesnosti, ki smo jo obhajali pri blagoslovljenji te nove šole, kar se je godilo 11. preteč. mesca. Po popoldanski službi božji šli smo iz farne ceikve v procesiji k novi šoli. Zbrala se je velika množica Ijudstva. Šli smo lepo vversteni od cerkve proti šoli. Spredaj nesla se je solska zastava, potem pa mali cerkveni zastavi. Za temi sta šla učitelja in gg. duhovni. Za njiini |ja se je verstilo mnogo ljuds(va. Ko pridemo došole, 8e ustavimo. Prečasliti g. dekan se ustopijo na šolski prag, in nagovore zbiano Ijudstvo blizo (ako le: wFarniani! danes obhajaino svečanost blagoslovljenja naše nove šole. IVaj vani (ukaj nekoliko besedi govoiim k sercu. MiMlim, da ne bodo biez koiisli. Znano vain je, da je bila naša slara šola kaj slaba in nikakor pristojna za našo veliko faro. Bila je veliko preiaajhna za veliko štcvilo otrok , kteri so vgodni za šolo. Solske sobc bilc so tako niajhne, da veliko olrok moglo je ined naukom stali. Ker so bile pa šolske tsobe zelo inajhnc, bile so zavoljo tega tudi uezdrave. To spoznaviši, jeli snio vlani Kpomladi zidad novo šolo, kteia tukaj pred vaini daiies stoji dodelana. Glejle veličannko poNlopjc je naša nova šola, kleia laro našo stane blizo 10.000 gl,! ji je pa luili malo hoI enakili. Ljubi faniiani! ker imamo Hedaj tako lepo proHtoino hoIo, pošiljajle svoje otiokc prav pridno vanjo, kec le tako sc bode spolnoval njeni lcpi naiiicn, Vc olrok ne liodi redno v hoIo, se nauk nekako prelerguje, in otink potem zgnbf veselje do *) Le tako, če se pametno pomcnkovamo in eden drugemu kažeino, kaj je prav, kaj ne, — boljšamo si svoj stan, in naprcdujemo, Vredn. ¦•) Glej ,,Tovarša« 1. 1864. 1. 33! - v«». nauka. Slarši! vi ste dolžni skerbeti za ilusni prid svojih otrok! Kcr pa nmogo vas ne ume svojih olrok duševno izobraževati (iu če tudi kteri to uine, mu gostokrat opravila njegova tega ne dopuščajo), glejte! šola varn to nadomestuje. V šoli He otroci vadijo brati, pisati, številiti, ne vadijo lepo obnašaU — donia in v cerkvi, se vadijo keršan.skega nauka. Glejte, kaka sreča za vaše Ijubljence! Vsaki izmed vas, Ijubi rnoji! si je morda že skušal, kako dobro je, če človek kaj zna; veliko zmed vas si je niorda že sku.šalo, kako sitno je, če človek daiidancH ne zua biati, pisati in drugilrreči, ki niu jili je treba pii vsakdanjih opiavilih. Torej vam konečno še cnkrat rečem : .Starši! čc Ijubite svoje otroke, pošiljajte jih prav pridno v šolo !" — Potcm 80 blagoslovili šolo. Mi pa zakličemo: Blagoslovi Bog početje naše! — 13. novembra jeli stno v novi šoli podučevati. Učenccv se nam ne inajnka. Iz lega 8e vidi, da be.scde g. dekana niso padle na skalo, ampak na dobro zeniljo. Upamo, da bodo tudi dobii sad obiodile! Bog! — Z. Iz Tnrnii prl Polčanah. (Dostavek k inojeiiui dopisu v posleilujcni listu ,,Uč. Tov".) V 45. I. ,,i\ovic" se je omenjeni dopisnik o šolskih reeeb zopet pokazal, in prav znper četeilo božjo zapoved brez usmiljenja obira nlaiejše učitclje; (o gotovo ni prav in lepo. Ako te učitelje terpi in še prav po sinovsko skerbi za nje nas šolski svetovavec, prečastiti gospod dr. Močnik, zakaj bi se jim li ini šopirili in jini gicnili staru dneve! Kaj bi ncki rekli častiti g. g. fajmoštri, ako bi se zoper njc vzdigovali mladi duhovniki in ž njimi tako delali, kakor se dcla z nekteiimi sluriini učifclji! Berimo, kaj pravi o (em ,,Zagr. ka(. list". Med drugim govori tako lc: Teret su župniku kapelani onakovi, koji njekiin novolarskim duhom opojcni, istom tako rekav izletiv iz sjeineiiišta, hoee njeki reforinalori žapnikah i žapljanah da budu, sve hoče bolje da znadu, nego ostarjcli župnik slado svojc naj bolje poznavajuči^ (e svira njegoviin vredbam baš unatoč djeluju. Bilo pri objedu, ili inače u razgovoru, svačeniu pro(u«love, da si tobožc tiin njeki iiiniljus xisiikoiičfiio.sli pribavc. A takuvi nu i na prodikau~ uici, — da je grdoba slnšali, plenis buecis delonanl, conda hoc vel illud vitiuni, kao da hu ho oui več posvetili, i kupu.sa više ncjcdu. Kada god sain lakova mladjega kapelana čuo iako bombardirati, pale su mi na pamet rieči iz pastiikc mudroga Saileia : ,,Was vviirde ein aller Romer oder Grieche, was gar ein Miirgeiiliinder tiagen, vvenn er in unseie Vcrsaiiniiluiig trit(e, unil dcn uiibartigcn Knabcn im Priesteige\vande vor allen und vviinligen JVlaiiiicin solcbc Jugendubuug hailen hoite" . . . Želeli je pa tudi sploh, d a kdor od šole kaj pine, naj bi to pošiljal ,,Uč. Tov.", i n n e drugim MkIiiiii, ker ravno naš ,,Tovarš" je naše šolHko glaMilo, — hir labor, hoc opus. *) *) Naj bi to resnično voščilo nc oslalo na ecdilu! Neki veljavni šulski gospod so svojim zbranim učiteljem rekli: ,,Učiteljski Tnvarš" isl ein Kiercierplatz dcr Sclmllehrer". Mi pa pravirao : Tovarš naj bo še več, kakor Gxercierplat2, naj bn pi-avi učiteljski zbor, lečna učiteljska h r a n a. vescla učiteljska čitalnioa, z cuo besedo : zvesti t o v a r š v vseh okoliščinah učiieljevega življenja. Vredn. Zz IJublJane- V zadnjem listu omenjeni razpis prečastitega ljubljanskega knezoškofijstva 6. preteč. m. s st. 60i/M<i do prečast. okrajnib šolskih ogledništev se tako le glasi: Slavna c. k. deželna vlada je 23. preteč. m. s št. 9743 c. k. okrajnim gosposkoin (^Bezirkaamter) to le pisala: ,,Slišijo se pritožbe, da tukajšnji učitelji na deželi, ki po navadi 8vojo biro (posebno denarne doneske iu šolski denar) pobirajo od hiše do hiše , morajo dostokrat poslušali bridke besede. Da bi se ta napaka odpravila, c. k. deželna vlada po §. 205 šolskega vreda prepoveduje to navado, da bi namreč učitelji saini pobirali evojo denarno biro, ter naročnje c. k. okrajni gosposki, da naj brez pomude tako vravna, da bodo /,a naprej te denarnc doneske povsod v odnienjenein čawu pobirale nrenje »ame, in jih brez toževanja odrajtovale učiteljein, kteri jim jih bodo pa pismeno poterjevali. Vsein (akiin in enakim napakam uaj vprihodnje c. k. okrajna gosposka resno in prav ojstro stopa na pete, in je za to tudi sama odgovorna". Učilelji! ali ni to resna beseda, ktere sino že davno težko pričakovali ? Spolnujmo na tanko svoje dolžnosti, potem pa se terdno deržimo svoje pravice! — Iz Prage srao zvedili žalostno novico, da je 36. preteč. m. umerl vodja staromeške gimnazije, verli gospod Ivan Nečasek, nekdanji rodoljubni vodja ljubljanske gimnazije. V četertek, 29. preteč. m. ob 10. uri zjutraj se je obhajaia tudi v Ljubljani v stolni cerkvi nlovesna černa maša zanj, kjer «e je zbralo mnogo njegovih spoštovavcev. Bog daj poštenemu možu eveti raj! — Za vodja Ijubljanske gimnazije je postavljen in poterjen dosedanji profesor g. Jakob Smolej. — ,,Tržaški Ljudomil" je nehal izhajati. — 11. list Gerbičeve ,,Lire Sijonske" je že na svitlem, in iina zopet po svoji lepi navadi mnogo dobrega blaga. Zaostali listi pridejo kinali. — V Ljnbljani se je osnovalo dramatično drušlvo, ktero bo nabiralo in izdajalo slovenske glediščinc igrc. -— Za ta mesec je iiaznanjeri v Gorici nov slovensk časnik z imenom: ,,Domoviua". Vredoval ga bo g. A. Marusič.