I

.

r


*

i

* . ♦

, ■ ' ' ■ ■ > , i

j <7 3 J a  ■ / ■

<

.

Osnovni naukj

Ojj

narodnem gospodarstvu.

Spisal

Valentin Žun

c. kr. finančni komisar

V Ljubljani 1908.

Založila Narodna knjigarna. —»Natisnil Iv. Pr. Lampret
v Kranju.

Vse pravice pridržane.


Predgovor.

Jflarodno gospodarstvo kot veda  ali
nacijonalna ekonomij a (tudi  nacijonalna
ekonomika imenovana) je del gospodarskih
znanosti, ki se imenujejo skupno  politična
ekonomija. Politična ekonomija namreč obstoji
iz teh-le delov:

1. iz narodnega gospodarstva,  ki po-
jasnuje gospodarske pojave in uredbe ter odkriva
zakone, po katerih se ravna gospodarsko življe¬
nje (teoretični del narodnega gospo¬
darstva);

2. iz narodno-gospodarske politike,
ki nas uči, kako se praktično uporabljajo načela,
katera odkriva teoretično narodno gospodarstvo,
obenem pa kaže pota in sredstva, kako more
zlasti država najprimerneje posegati v narodno
gospodarstvo;

3. izfinančneznanosti,  ki nas uči, kako
naj država (dežela, občina) najprimerneje ureja
svoje državno (deželno, občinsko) gospodarstvo;

4. iz gospodarske zgodovine,  zgodo¬
vinskega dela narodnega gospodarstva in

- VI —

5. iz nar odno - go s p o da rs ke slov¬
stvene zgodovine.

Naša knjiga govori o narodnem gospodarstvu,
kateremu je radi ložjega razumevanja pride-
jana kratka zgodovina narodnega gospodarstva
in narodno-gospodarskega slovstva.

Narodno gospodarstvo je še mlajša veda,
katera dela težave zlasti radi tega, ker še marsi¬
kateri pojmi niso stalno določeni (vrednost, glav¬
nica i. t. d.), ker imajo razni pojmi drugačen,
širji ali ožji pomen, nego si jih predstavljamo
v navadnem življenju, in ker posamezna dejstva,
katera je treba razmotrivati, niso natančno ome¬
jena. Poleg tega dejansko gospodarsko življenje,
vzgoja in izobrazba, politična in verska strem¬
ljenja uplivajo na motrilca narodno-gospodarskih
pojavov, kar je večkrat na poti objektivnemu pre-
sojevanju.

V slovenskem jeziku pa je bilo še posebno
težavno spisovanje takega narodno-gospodarskega
dela, ker je bilo treba orati ledino in sta zlasti
terminologija in stilizacija prouzročali marsika¬
tere težkoče. Tudi mi radi oddaljenosti od večjih
kulturnih središč ni bilo mogoče uporabiti toliko
tujejezične literature, kakor sem si želel v korist
svojemu delu

Moj glavni namen je bil, ustvariti temelj na
katerem bode mogoče delati dalje na polju na-
rodno-gospodarske vede, katera mora prodreti v
vedno širje sloje našega naroda; pomanjkljivosti
dela občutim sam najbolje.

- Vil -

V svojem spisu sem se pred vsem naslanjal
na ta-le dela: Dr. Mih. V. Vuič,  Načela narodne
ekonomije; Fr. Fiedler,  Lehr- und Lesebuch
der Nationalokonomie; Charles Gide,  Principes
d’ Economie politique, in Eugen P h i 1 i p p o v i c h,
GrundriB der politischen Okonomie.

Razven tega sem poleg raznih skriptov in
monografij še uporabljal: dr. Janez Ev. Krek,
Socijalizem, Fran Mil o bar.  Izabrana poglavlja
iz narodnoga gospodarstva, Isaev,  Načala poli-
tičeskoj ekonomii, Conrad, Elster, Lexis &
Loening,  Handworterbuch der Staatswissen-
schaften, Roscher,  Grundlagcn der National-
okonomie, N e ur at h, Elemente der Volkswirt-
schaftslehre, Menger.  Grundsatze der Volkswirt-
schaftslehre, L. Cossa,  Primi elementi di Eco-
nomia sociale, in P. Leroy-Beaulieu,  Prečiš
d’ economie politique.*)

V. Ž.

*) Drugi viri. so navedeni v spisu samem.

Uvod.

Osnovni pojmi.

1. Potrebe.

Človek ima potrebe, dokler živi. Te potrebe
ga silijo, da začne misliti na to, kako bi jih za¬
dovoljil. Ako je lačen, mora skrbeti, da potolaži
lakoto, ako je v mrzli zimi na planem, išče, da bi
prišel v toplo zavetje. Potrebe so pa različne.
Vsakdo mora jesti, ako hoče ohraniti svoje življenje,
tudi obleka in stanovanje je potrebno za človeka
v naših krajih. Take potrebe, ki so za življenje
neobhodno potrebne, imenujemo naravne po¬
trebe (eksistenčne). Pa celo prTteli naravnih
potrebah vidimo, da so različne v različnih dobah
in na različnih krajih zemlje. Obleka n. pr. je v
vročih krajih notranje Afrike že razkošje, kakor
morda pri nas svilena obleka mesto volnene.

Z razvijajočo se omiko rastejo tudi potrebe,
ki niso tako za življenje neobhodno potrebne,
temveč le bolj oslajajo življenje. Take potrebe ime-

l

2

rmjemo kulturne potrebe . Človek se vzgoji v
teh potrebah, postale so mu večalimanj svojstvene.
Ako mora bogat Američan večkrat potovati v Ev¬
ropo radi izpremembe življenja, je že vrhunec
kulturnih potreb. Tudi lazenje po visokih gorah je
postalo kulturna potreba.

Naravne in kulturne potrebe se pa morajo
razvijati enakomerno. Ako kaka delavka po cele
dni pije le kavo, da more ob nedeljah obleči lepše
krilo in svilen robec, imenujemo to nespamet;
ako učenjak tisočake daje za knjige, sam pa hodi
umazan ali celo raztrgan, imenujemo to pretira¬
vanje kulturnih potreb.

Navadne naravne potrebe se ponavljajo ne¬
prestano. dočim kulturne potrebe lahko počivajo
več let in se slednjič pojavijo z elementarno silo.
Zgodi se pa tudi, da postane človeku to, kar je
poprej smatral za potrebno, zoprno. Bogataš, ki je
preživel v razkošju in velikomestnih zabavah več
let, se rad naseli v kakem mirnem kraju, da ne
sliši dosti od mestnega življenja.

2. Dobrine.

Sredstva ali stvari zunanjega sveta, s katerimi
svoje potrebe zadovoljimo, imenujemo dobrine
(Gut) in ono delovanje, ki redno meri na
to, da si preskrbi takih sredstev (dobrin),
se zove gospodarstvo.

Vseh stvari zunanjega sveta ne moremo ime¬
novati dobrine (Gilter), ker niso vse sposobne, da
bi zadovoljevale človeške potrebe. Golazen, kakor

3

kuščarji v naših krajih, niso dobrine, pač pa v
onih krajih, kjer jih jedo.

Istotako se zahteva od dobrine, da je do - -/
segljiva,  da se more podvreči človeški oblasti.
Nebesna telesa se ne morejo smatrati za dobrine.

Tudi moramo vedeti ,  da so stvari sposobne i*
za zadovoljitev naših potreb, sicer so za nas brez
pomena. Elektrika je šele s preteklim stoletjem
postala dobrina. Besedo dobrina  lahko torej
označimo po tem, kar smo navedli zgoraj na¬
tančneje.

Dobrine so ona v človeški oblasti
se nahajajoča sredstva, katera je človek
spoznal za sposobna, da mu zadovolje
potrebe.

Nekatere stvari se nahajajo v taki množini,
da človeku ni potreba nič skrbeti zato, da bi mu
jih zmanjkalo. Take stvari so n. pr. zrak, voda,
pragozdi za obmejne stanovalce i. t. d. Imenujemo
jih tudi svobodne  ali  p ro  s te  dobrine, ker so
vsakomur na razpolago; druge dobrine pa, katere
se nahajajo le v omejeni in nezadostni množini z
ozirom na sedanje in dogledne bodoče potreb¬
ščine, pa zovemo gospodarske dobrine.

V prihodnjem bomo govorili le o tej vrsti
dobrin.

3. Vrednost

Vsaka dobrina nima enakih svojstev, da bi
zadovoljili? naše potrebe; nekatere dobrine cenimo
v tem oziru višje, druge zopet manj.

l*

4

Oni pomen, katerega ima kaka stvai za nas
glede na zadovoljitev naših potreb, imenujemo
vrednost  stvari. Vrednost ni nobena lastnost
dobrine, temveč le odnošaj stvari nasproti potrebi.
Po svoji naravi je vrednost nekaj imaterijalnega
in podvržena raznim izpremembam.

Vzroka vrednosti dobrine sta pa korist  do¬
brine," 't. j. ona zmožnost, katero ima, da se more
porabiti za človeške potrebe, ter težava,  katera
je spojena s pridobitvijo dobrin, ki se nahajajo
v stvarstvu le v omejeni množini.

. V gospodarstvu rabimo stvari (dobrine) ali
v ta namen, da jih takoj potrošimo (jed) ali pa
zato, da si zanje nabavimo drugih stvarih ali
dobrin (denar): zato govorimo tudi o porabni
vrednosti ter o menjalni ali o prometni
vrednosti.

4. Gospodarstvo.

Gospodarstvo skrbi za to, da človek dobiva
dovolj dobrin, ki so mu potrebne za udovoljitev
njegovih potreb. Ko bi dobrine kar ležale v naravi,
bi se nam ne trebalo brigati za drugo, kakor da
jih pobiramo in morda še shranimo zase.

Kfarava pa v največ slučajih zahteva od nas
še več. Mi moramo stvari predelavah', ako jih ho¬
čemo napraviti užitne, moramo jim premeniti ob¬
liko, oziroma s pomočjo produkcijskih
dobrin napravi jam o užitne dobrine. To
postopanje zovemo produkcijo ali pri¬
dobivanje dobrin.  Vsaka produkcija pa za-

5

hteva zopet, da se porabijo produkcijske
dobrine  in zahteva tudi delo.  Gospodarsko •&,
pa je samo tako postopanje, če je produkt vsaj
toliko vreden, kakor produkcijske dobrine in de¬
lavna sila, ki sta se rabila za izdelek.

Skupno vrednostprodukcijskih do¬
brin in dela, ki je potrebno, da se na- <$ r
pravi novo  dobr>,, zovemo stroške do¬
brine.

Vrednost, katero imajo dobrine, ki so nastale
s produkcijo, imenujemo donos.  Ta donos ima
pa ali večjo vrednost, kakor so jo imeli one do¬
brine, katero smo porabili pri produkciji z vred¬
nostjo dela vred ali pa tudi ne. O čistem do¬
nosu  govorimo le v prvem slučaju.

Dohodke  imenujemo svoto onih vrednosti,
katere sme gospodareč človek porabiti, ne da bi
pri tem trpel njegov imetek. V navadnem življenju
si mislimo pri dohodkih vedno nekaj stalnega in
ponavljajočega, v narodno-gospodarskem oziru to
ni potreba. Vedno pa govorimo o dohodkih le z
ozir m na subjekt, kateremu pripadajo, dočim je
donos  v zvezi s predmetom, kateri ga daje.

Produkcija ni samo izdelovanje dobrin, tem¬
več tudi vzdrževanje istih, namen produkcije je pa
konsumpcija ali trošenje.

Čim več se izdeluje, tem več se lahko troši.

Iz tega vidimo, da sta produkcija in konsumpcija
v vzajemni zvezi. Vse gospodarstvo obstoji v teh
dveh, oziroma treh činiteljih in bi gospodarstvo
lahko tudi označili tako, da je to ono po '
nekem načrtu se vršeče delovanje, ki

6

meri na to, da neprestano izdeluje, vz¬
držuje in troši gospodarske dobrine.

Če gospodarstvo služi le potrebam, posamez¬
nika, imenuje  se  posamezno gospodarstvo,
če pa obsega več oseb, govorimo o skupnem
gospodarstvu. Nekako skupno gospodarstvo je
tudi državno  gospodarstvo, ki služi potrebam
skupine ljudi, ki so združeni v državno celoto.
Temu gospodarstvu podobno je gospodarstvo
občin, okrajev, dežel. Taka gospodarstva se ime¬
nujejo tudi prisilna,  ker se ne ustanove pro¬
stovoljno, temveč po neki oblasti.

Narodno gospodarstvo pa imenu¬
jemo splošnost onih naredb in naprav,
ki zadevajo po prometu združena  gospo-,,
darstva^kakega naroda.?,) K*-- Kr.

*C*' '
/ ‘C f-rC-

I. Predpogoji uspešnega razvoja
gospodarstva.

1. Zunanja narava

je bistveni materijalni pogoj vsakemu gospo¬
darstvu. Ona daje .pros tor gospodarstvu, nudi
mu svoje snovi  in svoje ši le. .

Že podnebje  vpliva'na čudovit način na A.
gospodarstvo narodov. Večni led in pa tropična
vročina provzročujeta, da je ljudstvo na skrajnem
severu in skrajnem jugu povsem otopelo, da mo¬
remo ondi govoriti le o večnem mrtvilu v go¬
spodarstvu in omiki. Tudi pod zmernim podnebjem
imamo različne pasove, ki vplivajo odločujoče
na gospodarstvo. Tako ima vinska trta le dolo¬
čene svoje kraje in z največjim človeškim naporom
ni možno trte presaditi v mrzle visoke kraje, da
bi ondi uspevala. V novejšem času podnebje tudi
močno vpliva na to, katere kraje si ljudje zbero
za letovišča po leti ali za zdravilišča po zimi.

Zemljepisna lega  je vzrok, da so nekateri Z.
kraji cveteli že od’ panuivcka, v drugih se je pa

8

človek naselil šele, ko ni dobil več prostora v
ugodnejših krajih. Italija in Grška sta radi morja,
katero ju obkrožuje, radi razvitosti obrežij, radi
mnogih rek v notranjem imeli že pred tisočletji
visoko kulturo, dočim so narodi v sarmatski ali
donavski nižavi še živeli v prvotnem stanju. Go¬
rata dežela, ki ne more imeti občil, kakor ravna
pokrajina, se med seboj bistveno razločujeta.
Odločilnega pomena je tudi ge o logična  se¬
stava tal, tako na površju kakor v notranjščini.
Opozarjamo samo na rodovitnost in nerodovitnost
polja, na razne zaklade v zemlji kakor rude, pre¬
mog, petrolej.

Snovi  so namenjene za uporabo, in sicer
neposredno ali posredno ter so zato boljalimanj
koristne. Nekatere lahko takoj povžijemo, kakor
sadove divjih rastlin, druge moramo zopet vjeti
i. t. d. kakor živali, dalje moramo zopet nekatere
preosnovati, da jih moremo uporabiti.

Naravne jjjjl e ,so ali o rg a n i č n e, kakor ve¬
getativna sila rastlin ali neorganične,  kakor
težnost, elastičnost i t. d.

2. Prebivalstvo.

Prebivalstvo je gotovo najvažnejši činitelj v
naravnem gospodarstvu, ker bi brez njega sploh
ne bilo narodnega gospodarstva.

Prebivalstvo se imenuje skupno stanovalstvo
ene dežele. Prebivalstvo zavzema' v narodnem
gospodarstvu tako važno mesto, ker pre dstavlja
delo, eno glavnih podlag produkcije, ono tudi do-

9

loča  vrsto in množino potreb. Število prebivalstva
še določa po ljudskem štetju. Po postavi o ljud¬
skem štetju z dne 29. marca 1869. so se vršila
v Avstriji štetja 1. 1869. 1880., 1890. in 1900.
Prirastek prebivalstva je v Nemčiji znašal od 1.
1815. do 1891. 24 milijonov. Stanje prebivalstva
je ali absolutno ali relativno,  in sicer ob¬
sega absolutno  stanje vse stanovalce v državi
na dan popisa brez ozira na gostost naselitve v
posameznih krajih, relativno  je pa množina
prebivalstva z ozirom na gostost, tj. množino,
ki odpada povprečno na en km 2 .

V gospodarskem oziru je velikega pomena '•
tudi razmerje med obema spoloma  in pa raz-/
merje po starosti  prebivalstva.

Priroda se je pobrigala za to, da je med
moškim in ženskim spolom nekako ravnotežje;
v Evropi uči statistika, da se pač narodi nekoliko
več moške kakor ženske dece, tako da pride na
1000 ženskih 1006 moških otrok, ali razmerje se
po večji umrljivosti otrok in drugih okolnostih
moškega spola kmalu izpremeni tako, da imamo
v splošnem celo več ženskega prebivalstva kakor
moškega, in sicer je razmerje 1000 proti 1024.

Navadno se to razmerje smatra za nepovoljen
pojav v socijalnem in gospodarskem oziru, ker se
s tem množi število, neomoženih oseb, raste šte¬
vilo nezakonskih otrok in mnogo žensk in otrok
pade na hrbet države ali občine. Po našem mnenju
to naziranje ni pravo. Ženski naj se poda prilika
za izobrazbo, s tem si bo najlažje utrdila svoj
socijalni in gospodarski položaj. Upoštevati je

10

dalje razmerje po starosti prebivalstva. Razloču¬
jemo v tem oziru tri dobe: dobo razvoja in
učenja, dobo dela in dobo počitka.  Obi¬
čajno se dogaja, da se narodi več otrok, kakor
pa umre starih ljudi. Ako se to vrši počasneje,
potem imamo večje število za delo sposobnega
prebivalstva kakor neproduktivnega.

Statistika nam kaže, da pride na Francoskem
na 100 produktivnih oseb 45 neproduktivnih, na
Nemškem na 100 produktivnih 61 neproduktivnih.
Ta razlika po starosti je posebnega pomena pri
zakonodajstvu o šolah, vojaški obveznosti i. t. d.

Gostost prebivalstva  ima pomen zato,
ker se navadno misli, da en kraj more preživeti
toliko ljudi. To pa je samo v onih krajih, kjer
je doma poljedelstvo brez izvoza, v industrijskih
krajih s cvetočo izvozno trgovino je pa gostost
prebivalstva bolj podrejenega pomena. Na km 2
pride ljudi v Belgiji 212, na Japonskem 107,
Nemškem 91, v Avstriji 64, v Rusiji 19.

Oni pojavi v prebivalstvu, po katerih se šte¬
vilo istega izpreminja, se imenuje gibanj e pre¬
bivalstva. Naravne  izpremembe donašajo
porodi in smrt, socijalne pa pri-  in
i z s e 1 j e n j e.

Običajni predpogoj porodom je ženitev.  Šte¬
vilo porok v raznih dobah je različno. Največ so
pri tem koraku merodajni gospodarski odnošaji.
Poprečno pride v Evropi n a 2000  prebivalcev 15
porok na leto.

Koliko otrok odpade na oženjeni par, ni lahko
preračuniti. Približno se je izračunilo, da pride na

11  —

Nemškem na en par 4'4 otrok, na Francoskem
3'2 otrok.

Plodovitost žene ni odvisna ne od socialnega,
ne od geografskega in tudi ne od gospodarskega
položaja ali podnebja.

Nezakonskih porodov se je v teku enega de¬
setletja naštelo v Avstriji 12°/„, v Nemčiji ll°/ 0 ,
v Italiji 7’2%. V krajih, kjer je ženitev vsem
prosta, je ta odstotek mnogo manji n. pr. v Ru¬
siji 2-9, v Grški F3 in v Srbiji celo 0*5°/ 0 .

Umrljivost prebivalstva je ponajveč odvisna
od zdravstvenih in gospodarskih odnošajev.

Že v zgodovini starih narodov beremo o
ljudskem preseljevanju,  isto opažamo tudi
v srednjem veku; vendar o pravem izseljevanju
moremo govoriti šele od preteklega stoletja sem z
razvojem prometnih sredstev.

V narodno - gospodarskem oziru razlikujemo
troje vrst izseljevanja, in sicer 1.) medkrajevno
(i nte  r 1 oka  1 n o) seljenje. Tu opažamo zlasti, da
se delavstvo iz dežele prav rado naseljuje v indu¬
strijskih mestih. Posledica temu je večkrat, da
kmetu delavcev primanjkuje ali so pa delavci pre¬
dragi, v mestih pa naslaja delavski proletarijat;
dalje opazujemo 2.) i z s el jev a n j  e v .tuj e dr¬
žave  v svrho daljšega ali krajšega bivanja. To
izseljevanje po našem mnenju ni škodljivo za do¬
movino, temveč večkrat koristno. Veliko naših
Dolenjcev, zlasti Belokranjcev zapušča dom in se
naseli v Ameriki, da si pridobi nekoliko pre¬
moženja in s tem zopet v red spravi svoje do¬
mače gospodarstvo.

12

Najpogubneje v političnem in tudi gospodar¬
skem oziru je pa 3.) trajno izseljevanje  v
tuje države. Pri tem se izgubi po navadi vsak stik
s prvotno^ domovino, izgubi se tudi polagoma na¬
rodnost. Žalibog, da uprav pri Slovencih in Hrvatih
vsak dan opazujemo, kako najboljše moči za¬
puščajo največ radi slabih gmotnih razmer v
domovini svojo rodno zemljo in se trajno nase¬
ljujejo onkraj oceana.

Odkar so države prenehale izdajati prepovedi
za izseljevanje, množi se to vedno bolj in zlasti
Jugoslovani moramo v tem oziru s skrbjo gledati
v bodočnost. Prostost izseljevanju temelji v Avstriji
na državo-osnovnem zakonu z dne 21. decembra
1867., ki se je po vojnem zakonu iz leta 1868.
in 1889 deloma prenaredil.

3. Država.

Osebni predpogoj za narodno-gospodarskiraz¬
voj je človeška družba,  zlasti pa še država.
Družbo tvorijo ljudje, ki stopajo v medsebojno
zvezo po navadah in običajih, posebno pa še po
rodbinskih, stanovskih ali čisto gospodarskih od-
nošajih, država je pa združba ljudi, ki
predstavljajo na ven omejeno ozemlje,
v notranjem jih pa veže enako pravo,
'■ista narodnostali vsajistazgodovinska
* preteklost.  Država jamči za red in varnost na¬
sproti notranjim in unanjim nasprotnikom. Njena
glavna naloga pa obstoji v tem, da pospešuje in
čuva javno blaginjo.

13

Zato se mora večkrat korist posameznikov
žrtvovati občni koristi, kar vidimo zlasti pri raz¬
lastitvah (eksproprijacijah). Tudi je dolžna država,
da gospodarski promet državljanov z zakoni spravi
v posebne oblike; tako nastane iz gospodar¬
skega  kupa ali prodaje pravni  posel.

Najvažnejši upliv na gospodarsko življenje
ima država s tem, da pobira davke.

4. Osebna svoboda in svoboda prometa.

Osebna svoboda  obstoji v tem. da
človek more svoje dušne in telesne sile uporabiti
sebi v prid na kakršnikoli način, samo da pri
tem ne trpi javna blaginja ali se ne prekoračijo
državne postave. Popolno osebno svobodo je do-
nesla šele francoska revolucija in leto 1848., ker
do one dobe so bili posamezni stanovi, kakm
kmetski, popolnoma odvisni od gospodarjev v po¬
litičnem in gospodarskem oziru. Tudi obrtniki so
bili združeni v „cehih“, ki so močno prikrajševali
osebno svobodo posameznikov.

Z osebno svobodo vred se je dosegla zvečine
šele v preteklem stoletju tudi svoboda pro¬
meta,  t. j. pravica posameznika, da se sme naseliti,
kjer mu ljubo, ter svoboda v gospodarskem de¬
lokrogu. Dočim pa je osebna svoboda skoro ne-
prikrajšana, zahtevala je občna blaginja, da se je
svobodni promet vendar na neke strani moral
omejiti. Tako so nastali zakoni o patentih, o var¬
stvenih znamkah, o delavskih pogodbah i. t. d.

14

Z osebno svobodo je nerazdružno zvezana
5. Zasebna lastnina

Zgodovinski razvoj gospodarstva pričenja s
skupno lastnino.  Razne okolnosti, največ pa
vedno razmnoževanje prebivalstva, so donesle
zasebno lastnino  Najprvo se opaža to pri
premičninah, zlasti pri orožju in orodju. Nepremič¬
nine so se dalje obdržale v skupni lastnini in tudi
še dandanes imamo gospodarske pojave, ki zelo
spominjajo na nekdanjo skupnost imetja kakor
„mir“. na Ruskem in „zadruge“ na Hrvaškem.

Ali kakor se more pravo delo razviti prav
šele po osebni svobodi, tako se more razviti ka-
pitalizovanje le pod pogojem, da človek ve, da bo
sad svojega truda užival po svoji volji, da bo ne¬
omejen gospodar tega, kar je zaslužil, da bo torej
zasebni lastnik.

Ves gospodarsko-zgodovinski razvoj meri na
to, da se zasebna lastnina kolikor možno utrdi,
in naši pravni nazori, ki se zrcalijo v državnih
zakonih, temelje na podlagi zasebne lastnine.

Zasebno lastnino so hoteli različno opravičiti.
Tako imamo za to naravno teorijo, teo¬
rijo dela, teorijo okupacije in legalno
teorijo.

Socializem in komunizem, ki sta se kot nauka
pojavila v prejšnjem stoletju, pa zahtevata skupno
lastnino  in sicer komunizem v vseh zade¬
vah,  socializem v mehkejši obliki pa le skupnost
produktivnega imetka.

15

6. Dedinsko pravo.

Naravno spopolnilo zasebne lastnine je de¬
dinsko pravo, katero daje pravico lastniku, da
sme določiti tudi, kaj se ima po smrti goditi z
njegovim imetjem, oziroma da že postava določa,
komu naj pripada imetek, ako ni zapustnik na¬
pravil poslednje volje. Tudi dedinsko pravo ome¬
juje v nekaterih ozirih neomejeno oblast nad imet-
kom in sicer na korist družbe (težave pri napravi
fidejkomisov) ter v namenu, da varuje naravne in
gospodarske razmere rodbine (nujni delež).

Še bolj nego proti zasebni lastnini se bojuje
socializem proti dedinskemu pravu. In res je to
vzrok, da se večkrat v eno roko steče ogromno
bogastvo, čeprav se ne more reči, da bi je ravno
tak dedič s svojim delom zaslužil.

Vendar pa bi na drugi strani videli, da bi se
prav malokdo brigal, da bi si z velikimi, večkrat
zelo nevarnimi podjetji pridobival imetek, ako bi
videl, da ves njegov trud po smrti pripade tujim
ljudem, in nima njegova volja pri izbiranju de¬
dičev nič odločevati.

II. Pridobivanje dobrin (produkcija).

Narava nam nudi marsikatere stvari, katere
brez vsakega truda lahko porabljamo zase, kakor
vodo, zrak, sadje v tropičnih krajih. Take stvari
zovemo tudi naravne  dobrine. Druge vrste do¬
brin pa ne moremo kar brez vsega porabljati; v
zadovoljitev svojih potrebščin jih moramo šele
predelovati, oziroma z delom napravljati. Take
stvari se imenujejo umetne  dobrine.

Ker naravne dobrine nikakor ne zadostujejo,
da bi naše potrebe popolnoma zadovoljile, mora
človek skrbeti za to, da si napravi kolikor več
umetnih dobrin. Delavnost, ki povzdiguje na¬
ravne in napravlja umetne dobrine, zovemo pri¬
dobivanje dobrin ali produkcijo.  Nikakor
pa človek umetnih dobrjn ne ustvarja  ali na¬
pravlja n o v i h stvorov. Človek le obstoječe snovi
predelava, oblikuje in spreminja.

Pri vsaki produkciji moremo govoriti o teh¬
niškem in gospodarskem  postopanju. Teh¬
niško postopanje meri na to, da vporabnost
danih snovi s predelavo povečuje, gospodarsko
pa na to, da vrednost  dobrin z ozirom na go¬
spodarsko načelo zvišuje.

17

Z ozirom na ti dve strani produkcije si razla¬
gamo tudi pojma plodnost (produktivnost)
in donosnost (rentabiliteto).  Produktivna
je vsaka produkcija, ki napravlja nove dobrine, da
ž njimi zadovoljimo svoje potrebe. Rentabilna ali
donosna je pa le tista produkcija, ki je gospo¬
darsko  uspela, ki je torej dosegla večvrednosti,
nego se je porabilo za njo.

A.  Podlage produkciji.

Splošno se imenujejo narava, delo in
glavnica  kot podlage produkciji. To razdelitev
skušajo tudi zgodovifisko utemeljiti. Pri lovskih,
pastirskih in ribiških narodih je bila narava od¬
ločujoč činitelj pri gospodarstvu, v starem in
srednjem veku delo in v sedanjosti glavnica. Po
našem mnenju je delo edino  podlaga produkciji,
ker narava se more uporabiti pri gospodarstvu le
z delom, večkrat celo s silo, in glavnica je šele
posledica dela in pa narave. Vendar bomo radi
preglednosti ostali pri razdelitvi, ki je navadna v
vseh narodno-gospodarskih knjigah.

I. Narava.

Že pri predpogojih uspešnega gospodarstva
smo omenili naravo. Pri tem pa ne mislimo samo
na zemljo, na kateri živimo in ki nam daje snovi
in svoje sile, ki jih uporabljamo v gospodarstvu,
temveč na vse stvarstvo, ki obdaja človeka. Saj
si skuša človek pod svojo oblast spraviti tudi sile,

2

18

ki niso neposredno na našem planetu. On upo¬
rablja solnčno svetlobo, da ustvari novo podobo
raznih predmetov (pri fotografiji) in tudi solnčna
gorkota se da izkoristiti pri obrtnih podjetjih.

Znameniti francoski nacijonalni ekonom Leroy-
Beaulieu je zapisal velepomembne besede: L’ egalite
est une simple idee de 1’ homme; la nature ne la
realise nulle part! (Enakost je samo človeška
ideja; narava je ne uresničuje nikdar.)

V resnici vidimo večkrat naravnost ogromno
razliko, če se ozremo v ta ali oni kraj in ta raz¬
lika ima merodajni upliv na gospodarstvo.

Pri podnebju  čutimo prav dobro to razliko.
V tropičnih krajih, kjer raste kruh kakor sadje,
kjer vroče solnce samo skrbi, da človek shaja
brez odeje, kjer tudi mraz človeka ne sili, da bi
skrbel za svojo streho, ne vidimo nikjer posebne
kulture. Ljudje se ne brigajo dosti za to, kaj bo
prinesla prihodnjost, oni žive bolj podobno ži¬
valim nego človeku. Tudi na njihove duševne
zmožnosti upliva podnebje. V teh vročih krajih
žive ljudje brez spomina, po navadi ne vedo, kaj
se je dogodilo par ur preje. In če se pokažejo
naravne sile v vsej svoji grozovitosti, če potresi,
povodnji uničijo cele pokrajine, ljudje stoje topi
vsem tem pojavom nasproti. Niti na mar jim ne
pride, da bi s svojo močjo ukrotili te divje sile,
da bi si podvrgli vodne moči i- t. d. Samo v
zmerno toplih krajih, kjer človek z naporom pri¬
deluje svoj kruh, se je moglo razviti pravo pre¬
mišljeno gospodarstvo. Pa tudi pri nas v tako-
zvanem zmernem pasu opazujemo velik razloček

19

med podnebjem, kar upliva tudi na gospodarstvo.
Na Dolenjskem pridelujemo vino, na Gorenjskem
ne raste trta. Zrak, ki nas sicer vse obdaja, je vendar
zelo drag. Koliko meščanov pohiti vsako leto
ven na deželo, da se navžije svežega zraka. Pod¬
nebje je mnogo uplivalo, da so nekateri kraji kot
letovišča in zdravišča dobili svetoven glas, da
so ljudje v kraju obogateli. Omenimo samo
Gleichenberg in Lošinj.

Merodajna za uspešno gospodarstvo je tudi
zemljepisna lega.  Stari Grki in Feničanje so
bili po svojem stanovališču navezani na morje,
Angleži so postali gospodarji na morju, ker jih
je lega njihove domovine silila naprej po morju,
Amerika se je v 500 letih tako razvila, da danes
prekaša v marsičem Evropo, pri čemer je veliko
uplivala lega dežele, preprežene na vseh straneh
s plovnimi rekami. Na ljubljanskem barju gotovo
ne more živeti toliko ljudi, kakor v rodovitni
vipavski dolini, tudi Bled s svojim jezerom, Bohinj
s svojimi gorskimi velikani je sam na sebi ka¬
pital, katerega zastonj iščemo kje drugod.

Velepomembna za gospodarstvo je ge o lo¬
gična sestavina zemeljskega površja
in njene sredine.  Ni zastonj izrekel Franklin
besede: Premog (in kanali) je napravil Anglijo
za to, kar je sedaj. Ne samo rude, premog, sol,
ki se nahajajo na posameznih krajih, uplivajo na
razvoj gospodarstva, zlasti še industrijo, tudi dru¬
gače je od sestavine zemlje veliko odvisno go¬
spodarsko blagostanje kakega kraja ali dežele.
Črna prst na Ruskem rodi toliko pšenice, da se

2 *

20

lahko v večji množini izvaža, dočim naši peščeni
kraji komaj prežive kmeta. Od geologične kako¬
vosti zemeljskega površja in njenega osredja je
veliko odvisna tudi gostost prebivalstva kake de¬
žele. Ne pravimo zastonj, da se polovica prebi¬
valstva na Češkem preživi od tega, kar se nahaja
v zemlji, ker velika množina raznih rud in pre¬
moga je deželo privedla do tolikega bogastva.

Vsak človek mora imeli gotov del zemelj¬
skega površja,  da na njem stanuje in pa da
si na njem prideluje živila, ki jih potrebuje. Ker
se število prebivalstva vedno množi, treba si je
zmeraj več neobdelanega sveta podvreči, da služi
človeškim potrebam in gotovo ni čisto nepotrebno
vprašanje, ali bo vedno dovolj prostora na zemlji,
da se bo moglo preživiti neprestano rastoče pre¬
bivalstvo. Res je sicer, da se z razširjanjem kul¬
ture povzdiguje donosnost zemlje, da se n. pr.
z raznimi umetnimi sredstvi provzroči, da zemlja
rodi veliko več, nego če se pusti nepognojeno
ali pognoji z navadnim gnojem, toda čez gotovo
mejo se ne bo moglo iti. Gotovo pride čas, da
se bo človek moral zadovoljiti s 13 milijardami
hektarjev zemeljskega površja, ker novega neob¬
delanega sveta ne bo več dobiti. Toda ta čas je
še tako daleč, da se današnji znanosti še ni treba
baviti s tem vprašanjem.

II. Delo.

Delo je up oraba v čl oveš kih sil za
neki gotovi učinek.  Človek je sicer vedno

21

vezan na naravo z njenimi snovmi in silami, toda
narava samaodsebe nič ne podari; povsod je
treba nekega truda, če hočemo uživati darove, ki
jih donaša narava. Tudi jagod, sadja in drugih
takih stvari ne dobimo brez dela.

Vsako delovanje ni delo v gospodarskem po¬
menu. Znameniti državnik Gladstone je vsak dan
sekal drva, in vendar ne smatramo tega pri njem za
delo, temveč za zabavo. Delo namreč mora
biti le sredstvo za dosego kakega na¬
mena, ne pa namen sam.  Zato lovec, ki se
telesno gotovo zelo trudi, ko lovi divjačino, ka¬
tero potem podari svojim prijateljem, ne dela
v gospodarskem pomenu, temveč se le zabava,
dočim njegov gonjač dela, ker se trudi, da bi do¬
segel neki namen, da bi namreč kaj zaslužil,
s čimer bi mogel zadovoljiti svoje gospodarske
potrebe.

Dalje je tudi pri delu pogoj, da se praviloma
ponavlja.  Isto dejanje more biti po svojem namenu
in po pravilnosti, kakor se redoma vrši, razvedrilo
ali pa delo. Tak razloček vidimo pri diletantih in
pa pri možu po poklicu, pri plesalcu ali pri ple-
salnem učitelju, pri hribolazcu ali pri gorskem
vodniku, pri šetalcu in pa pri pismonoši i. t. d.

Res je, da imajo časih veliki umetniki, dobri
rokodelci ali pridni kmetje pri svojem delu nekak
užitek, toda vobče je neki napor združen z vsakim
delom.

Ravno ta napor je uzrok, da si človek skuša
svoje delo olajšati, je skuša skrajšati; odtod ves

22

napredek v industriji, odtod dalekosežne iznajdbe
na vseh poljih.

Sicer si pri delu navadno predstavljamo neko
gibanje človeškega telesa, zlasti uporabo človeških
rok, toda pri vsakem še toli mehaničnem delu
deluje tudi duh ali razum. Učeni Srb Jurij Kri¬
žanič je že 1. 1661. zapisal stavek, da le roke
in razum store človeka za človeka.  Zato
se tudi delo ne more strogo ločiti v duševno
in telesno.

Z ozirom na nalogo, katero ima delo pri
produkciji, moremo razločevati:

1. delo onega, ki odkriva nepoznana svojstva
narave ali pa iznajduje nova sredstva in načine
za izdelovanje gospodarskih dobrin (učenjak,
izumitelj);

2. delo onega, ki vodi in nadzoruje produkcijo
(podjetnik);

3. delo onega, ki izvršuje posamezna opravila,
ki so potrebna pri produkciji (delavec).

Po svojem zgodovinskem razvoju se običajno
gospodarsko delo deli v te vrste: 1. Pr isva-
janje prostih dobrin.  Semkaj spada lov, ri-
barstvo, trganje sadja in kopanje rude (in sicer
najbolj za lišp). To je najprimitivneja stopnja
gospodarstva. 2. Proizvajanje surovin,  to
je vodstvo narave, da donaša potrebne sirovine.
Temu se prišteva živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo,
vinogradništvo. 3. Kemično in mehanično
predelovanje  snovi, kakor pri obrtih, indu¬
striji in umetnosti. Slednjič pride še 4. duševna
produkcija, 5. prenos dobrin  (trgovina) in

23

6. vrhovna uprava vsega gospodarstva (državna
varnost osebe in imetka).

Govori se dalje tudi o produktivnem in
neproduktivnem  delu, ako namreč donaša
delo vsaj toliko dobrin, kolikor se jih je porabilo
pri produkciji ali pa ne.

Nazori o produktivnosti posameznih vrst dela
so se v teku zgodovine zelo menjavali.

Fiziokrati*)  so smatrali le poljedelstvo (in
rudarstvo) za produktivno, češ, da samo polje¬
delstvo ustvarja prava bogastva, vse drugo delo
pa le upravlja snovi, ki jih je rodilo poljedelstvo.
Mer kan til isti**) so pa imeli zopet le one po¬
klice za produktivne, ki pomnožujejo stanje dra¬
gocenih kovin kakega naroda (rudarstvo, trgovina,
zlasti še izvoz). Celo Adam Smith,  čegar delo

*) Ustanovnik agrarno-fiziokratiške šole v narodnem go¬
spodarstvu je Q u e s n a y. telesni zdravnik francoskega kralja
Ludovika XV. (f 1774). On je učil, da more le popolna pro¬
stost produkcije in prometa pospeševati gospodarsko blago¬
stanje naroda. Značilne za njegov nauk so besede, ki se še
sedaj večkrat navajajo in katere je izrekel voditelj neke de-
putacije francoskemu ministru Colbertu na vprašanje, kaj naj
stori za njihovo mesto: „Laissez nous faire" (pustite nas pri
miru), t j država naj se ne meša v trgovino, potem se bo
izteklo vse dobro.

**)  V 16. in 17. stoletju, ko so države prehajale od na¬
turalnega gospodarstva na denarno, ko so stalne vojske in
vladarji zahtevali vedno več denarja, je bilo umevno, da je
ta razvoj gospodarstva, katerega sta zlasti pospeševali an¬
gleški protektor Croinwell in francoski minister Colbert našel
tudi. odmev v narodno-gospodarskem slovstvu, ki se prav¬
zaprav šele s tem časom pričenja Znamenitejši merkantilistiški
pisatelji so bili: Anglež Tomo Mun, Italijan S er r a, Francoz
Bfldin in Nemci Becher, SchrCder ter Sonnenfels.

24

je še dandanes v marsičem podlaga narodno-go-
spodarski vedi, je smatral le materijalno (meha¬
nično, telesno) delo za produktivno.

Francoski nacijonalniekonom Charles Gide
je navedel v svoji knjigi za vzgled, da je vsako
delo, ki smo je navedli zgoraj, produktivno izde¬
lovanje kruha.

Pri tem navaja, kdo je vse sodeloval, predno
smo dobili v svojo roko kruh, da ga zavžijemo.
Eden je oral, sejal, žel, vozil žito domov, drugi
zopet mlel, tretji pekel, pa vendar bi vsega tega
ne bilo, če bi v davnerp času nekdo ne odkril
svojstev pšenice ali rži. In tudi lastnik zemljišča
je gotovo pripomogel, da se je napravil kruh, če¬
prav morda sam ni delal. Ne sme se pozabiti
tudi na delo inženerja, ki je napravil načrt za
osuševanje polja, na stavbenika, ki je napravil
gospodarsko poslopje. Tudi to še ni dosti.
Treba je bilo poljskega čuvaja, ki je preganjal
potepuhe, državnega pravdnika, ki je obtožil po¬
tepuha, sodnika, ki ga je obsodil, vojaka, ki je
branil žetev pred napadi. Pa tudi učitelja, ki je
učil kmeta in njegove hlapce osnovne pojme po¬
ljedelstva, zdravnika, ki je skrbel za njihovo zdravje,
ne smemo pozabiti. Celo pesnik in umetnik, ki
vzbujata s svojimi umotvori veselje do poljedelstva,
nista brez pomena. Od navadnega delavca do
vladarja v državi, vse je v nekaki zvezi pri pro¬
dukciji posameznih gospodarskih dobrin.

Gotovo je jako težko določiti, kateremu delu
gre prednost pri produkciji gospodarskih dobrin,
saj je n. pr. oni, ki je izumil, kako se izdeluje

25

kosa ali lemež, vsaj toliko pripomogel do pro¬
dukcije, kakor kosec ali pa orač.

V vsem narodnem gospodarstvu se mora za¬
htevati prava razdelitev med posameznimi deli in
posameznimi poklici. Kaj pomaga železnica v ka¬
kem kraju, kjer ni pogojev za prevažanje ali izva¬
žanje? Nasprotno je pa lahko po naravi zelo
obdarjena pokrajina na prav nizki gospodarski
stopnji, če ji manjka transportnih sredstev, da bi
mogla s primernimi stroški svoje pridelke spraviti
v promet. Lep zgled nam nudi naša Bela Krajina,
kjer se že toliko let brezuspešno poganjajo za
železnico. Splošno se opaža v modernih državah,
da veliko preveč ljudi sili v malo trgovino in pa
v javne službe, nasproti pa kmetijo zapuščajo
najboljše moči.

Ne smemo pri produktivnosti tudi prezreti,
da tisto, kar je morda za posameznika produktivno,
večkrat za človeško družbo ni. Če kdo koga ogo¬
ljufa ali mu kaj ukrade, ima pač od tega dobiček,
ali v splošnem to ni produktivno delo ker se
ž njim množina obstoječih dobrin ne poveča.
Nenravna dejanja so v narodnem go¬
spodarstvu neproduktivna.

Produktivnost dela zavisi tudi od zmožno¬
sti  za d e I o. Na to pa vplivajo pri posameznem
človeku njegove telesne  (fizične) sile  in pa
bolj ali manj  razvite duševne  (intelektuvalne)
sile. Ne samo pri posameznih ljudeh, temveč
tudi pri posameznih narodih se čutijo te razlike
po zmožnosti za delo. Tako se računa, da en
angleški poljedelski delavec napravi več v desetih

26 —

urah nego dva ruska v sedemnajstih urah. Naporno
delo zahteva večjega natezanja duha in telesa, zato
se mora tak fiziološko - psihološki potrošek sile
nadomestiti tudi s krepko hrano in s počitkom.
Pravijo, da angleški delavec napravi dvakrat toliko
kakor nemški in štirikrat toliko kakor ruski. Zato
pa angleški delavec tudi dvakrat bolje živi kakor
nemški in mogoče desetkrat bolje nego ruski.

Človek ne dela vse svoje življenje; odšteti je
otroška leta in leta starostne onemoglosti. Tista
dežela si stoji najbolje glede produktivnosti dela,
kjer je največ ljudi v dobi med 20. in 60. letom,
v takozvani koristni starosti, ali v dobi polne de¬
lovne moči. V Evropi se nahaja 46 62 odstotkov
vsega prebivalstva v tej dobi, v letih s polovico
delovne moči (od 15. do 20. ter od 60. do 70. leta)
15'08%, v nedelovnih letih (do 15. in nad 70)
36'30 odstotkov. V tem pogledu stoji na prvem
mestu Francoska, ker ima v dobi polne delovne
moči 52'80'Vo vsega prebivalstva, za njo pride An¬
gleška s 47 6%, Nemška s 46'90°/ 0 , Rusija s
45'95°/o, Severna Amerika s 45‘60 / 0  odstotki. Tudi
razmerje med spoloma je za produktivnost dela
večjega pomena.

Če je človek tudi v najboljih letih, vendar ne
more delati neprenehoma, on mora imeti čas za
spanje in za zavživanje, in skušnja uči, da se pro¬
duktivnost dela nič ne zviša, če se čas enodnev¬
nega dela podaljša. Časih seje delalo po 14 do
15 ur na dan, toda z delavsko organizacijo se je
doseglo skrajšanje na 10 in 11, v Avstraliji celo
na 8 ur. Tudi človek ne more delati vse dni v

27

letu. Ni je države na svetu, kjer bi ne imeli nekaj
praznikov. Na Angleškem in v Ameriki se z vso
strogostjo pazi na nedeljski počitek, na Franco¬
skem, kjer se za to ne zmenijo dosti, pa delavci
v ponedeljek delajo „plavega“, kar se tudi v naših
krajih prav pogosto dogaja. Vobče se pa vidi, da
je ravno v najmanj kulturnih deželah največ pra¬
znikov in sopraznikov. Na Francoskem imajo n. pr.
60 prazničnih dni v letu, v protestantskih deželah
75. na Ruskem in na slovanskem jugu pa 100 do
150. Poleg zmožnosti za delo govorimo tudi o
veselju do dela in o pridnosti.  Čimbolj
smo' si svesti svojih dolžnosti, čimbolj gotov nam
je neki cilj pri našem delu in čim več zahtev sta¬
vimo na življenje, tem večje je naše veselje do
dela ali naša pridnost.

Zato je pa nad vse važen delovni zistem,
pri čemur si mislimo vse one razmere, ki odlo-
, čujejo glede dela delujočih oseb, in v tem raz¬
ločujemo zlasti neprosto in prosto delo.
Suženj ali srednjeveški tlačan, ki sta delaja za
svojega gospodarja, ne da bi sama imela kaj od
svojega dela, gotovo nista delala s tisto pridnostjo,
s katero bi delalatedaj, ko bi del zaslužka pri¬
padal njima samima. Najbolj produktivno je ono
delo, kjer je delavec deležen tudi dobička pri
podjetju, vendar se pa ta zistem ne more povsod
uporabiti. Po navadi se sedaj dela proti časovni
mezdi ali mezdi od kosa (akordno delo). Za
počasnega delavca je bolj ugodna časovna mezda,
toda spretnemu delavcu je ljubša mezda od
kosa, ker tu zasluži več, kakor bi zaslužil,

28

če bi se njegovo delo računalo le po delovnih
urah. Ali tudi akordno delo ima svoje slabe strani.
Zlasti brezvestni delavci" hite na vse'' načftie pri
tem delu, da bi le več zaslužili, pri tem ne gle¬
dajo dosti na kakovost izdelka. Na drugi strani
pa zopet upanje po večjem dobičku zapelje de¬
lavca, da ne pazi dosti na svoje telesne moči in
se v kratkem času uniči s prevelikim naporom.
Primerjaj delavce v naših tovarnah, ki tako radi
delajo „nadure“.

Čim večja je kultura kakega naroda, tem
raznovrstneje delo se potrebuje. Uporaba strojev
in naravnih sil je učinila, da je človeku treba
bolj voditi delo nego mehanično delati. Ker se
človeške potrebe vedno spopolnujejo, življenske
zahteve vedno rastejo in je produkcija vedno bolj
zamotana, se rabi vedno več izobraženih iz¬
šolanih ali kvalificiranih delavcev.
Žalibog pri nas Slovencih uzgoja še ni tako urav¬
nana, da bi naši delavci postali dostikrat kaj več
nego navadni težaki. Bolje plačana mesta v to¬
varnah imajo večinoma tujci, pa tudi pri roko¬
delskih obrtih nismo dosti na boljem.

III. Glavnica.

, Gotovo se o nobenem pojmu v narodno¬
gospodarski vedi ni toliko pričkalo kakor o pojmu
besede »glavnica". Gide  je v svoji nacijonalni
ekonomiji napravil prav značilen uvod k pomenu
tega izraza. On pravi, da je bil Robinzon, najsi
se o njem pripoveduje na ta' ali oni način, vendar

29

v vseh povestih tako srečen, da je iz svoje razbite
ladje, ko je bil zanesen na pust otok sredi oceana,
rešil nekoliko orodja. Vsi pisatelji teh robinzo-
nad priznavajo torej, da bi Robinzon ne mogel
živeti, čeprav je imel dovolj zemlje in tudi zdrave
roke, če bi ne imel nekaj orodja, ki ga je uspo-
sobljalo, da je mogel z uspehom obdelavah zemljo.
Poleg narave in dela je torej bil potreben še
tretji činitelj — to je bila glavnica.

Po navadi se sedaj pojmuje pod ime¬
nom „glavnica“ skupina produktov, ki se
uporablja za nadaljno produkcijo.

Glavnice ločimo: 4  V produktivno  in
užitno glavnico.  Produktivna glavnica je ona,
ki služi v to, da dobimo z njeno pomočjo kako
novo vrednost. Užitna glavnica je pa ona, od
katere kdo samo obresti uživa.

Produktivna glavnica je sestavljena:

a ) iz snovi produkcije  (surovine in po¬
možne snovi),

b ) iz orodja za produkcijo  (stroji in
orodje, koristne in delovne živali),

c) iz prostorov za produkcijo  (de¬
lavnice, tovarne),

č)  iz shramb  za  izdelke  (skladišča,
skednji),

d)  iz sredstev za prevažanje  izdelkov
(ceste, železnice), 1

e ) iz zboljšavanja zemljišča  (melio¬
racije, nasipi, cevi. ploti, pa tudi gnojenje).

Glavnico delimo tudi v: 2. Stoječo in kro¬
žečo (trdno in tekočo, naprav n o in ob-

30

ratno), to pa po tem, ali jo moremo uporabiti
‘ enkrat ali večkrat.  Tako se n. pr. stroji upo¬
rabljajo večkrat in se le polagoma obrabjjajo, su¬
rovine pa moremo porabiti le enkrat. Žito mo¬
remo izdelati v kruh le enkrat. Pri tem pa moramo
upoštevati, daje  merodajno le uporaba  glavnice,
kajti kako hišo moremo smatrati pri špekulantu
kot krožečo, sicer pa kot stoječo glavnico.

Ako je produkcija plodovita in razumna, se
mora krožeča glavnica pokazati v blagu, ki se pro¬
izvaja. Krožeči glavnici prištevamo: a)  surovo blago
v svojih prvotnih oblikah: žito, sladkorni trs,
kože itd.; b)  pomožne snovi, ki se pri produkciji
izrabijo, ne da bi se pokazale v isti obliki, kakor
n. pr. drva, premog pri parnem obratu i. t. d.;
c) dovršene ali skoro dovršene izdelke, ki so do¬
ločeni za nadaljno produkcijo v trgovini.

Že človek v prvotnosti je rabil glavnico, da
se je mogel razviti. Brez glavnice, to je brez orodja
lahko trgamo prosto rastoče sadeže, trgamo veje
od dreves, toda s tem še ne moremo zado¬
stiti vsem svojim življenskim potrebam in najsi
bomo še na tako nizki stopnji omike. Pračlovek
je rabil orodje, da je pobijal živali ali lovil ribe
ter si kopal podzemske jame, kamor se je zatekel
ob vremenskih nezgodah. To orodje se je z raz¬
širjajočo omiko, z rastočimi potrebami vedno spo-
polnjevalo. Glavnica^ v prvih vrsti orodje, je tako
važnega pomena, da po njem razdelujemo posa¬
mezne dobe človeštva. Tako se govori o kamniti
dobi,  da se označi barbarsko stanje, ko je človek
rabil le grobo kovano kamenje za orodje; nato je

31

sledila bronasta doba in po tem železna
doba, ko je človek obvladal najkoristnejšo in
najbolj razširjeno kovino in si jo prilagodil, da
mu služi. Zatem se je pričela doba strojev,
kompliciranega orodja, ki ga je gonila sprva človeška
roka in žival, pozneje veter ali voda, še pozneje
par, plin, elektrika i. t. d.

Že zgoraj smo omenili, da je glavnica pro¬
dukt dela. Glavnica je pa tudi produkt varčnosti,
pri čemer človek to, kar mu preostane nad vsak¬
danjimi potrebami, spravi za bodočnost, ko se bo
ta prihranek rabil. Da je varčnost bistveni pogoj
za spravljanje in pomnožitev glavnice, o tem
ni dvomiti. Ali da bi mogel samo z varčnostjo
najmarljivejši delavec postati milijonar, tega ne
more trditi nihče. Mnogo evropskih, ameriških in
drugih milijonarjev je prišlo do svojega bogastva
bodisi s silo, bodisi s srečno špekulacijo. Res je,
da je bilo mnogo sedanjih ameriških milijonarjev
v mladosti revnih in so pričeli svojo karijero
s prav malimi sredstvi. Vsak od njih je pričel
z varčevanjem in postal tako mal kapitalist. Ali
komaj je občutil par sto dolarjev v žepu, že se
je vrgel na špekulacijo. Siromak ali navadni
srednji posestnik mora  varčevati, ker drugače ne
more vzdrževati sebe, še manj pa svojo rodbino;
o šolanju otrok niti ne govorimo. Bogatinu ni
treba štediti, zanj zadostuje, da ne trosi po ne¬
umnosti denarja, pa bo vsak dan bogateji.

Vsekako je nujno potrebno, da se v narodu
budi smisel za delo in varčnost, da skrbe pravne
naprave v državi za to, da se prihranjena glavnica

32

tudi lahko varno naloži, da vlada mir v državi
sami in tudi mir na ven in da ne nastanejo pre¬
veliki razločki med posameznimi glavničnimi imo-
vinami. Zdrav srednji stan najbolj pospešuje na¬
biranje glavnic.

Kot kapitalistični način proizva¬
janja  oznamenujemo ono organizacijo produkcije,
pri koji ima glavno ulogo glavnica. Zgodovina
kaže, da se produktivna glavnica vedno bolj zbira
v rokah posameznikov, ki delavcem izplačujejo le
pogojeno plačo, ves dobiček pa zahtevajo zase.
Zato se zahteva odprava zasebne lastnine na
produktivnih sredstvih.

B.  Organizacija produkcije.

/. Vrste produkcije.

Zgodovinska šola v narodnem gospodarstvu
šteje po navadi pet stopenj, po katerih se je raz¬
vijal obrt, to je delo, s katerim se pridobivajo
materijalne dobrine za vzdržavanje in izpopolnje¬
vanje človeške narave.

a)  Rodbinsko in hišno gospodar¬
stvo.  To vrsto gospodarstva nahajamo pri
prvotnem človeku, pa tudi v starem veku in v
začetku srednjega veka. Vsaka rodbina proizvaja
toliko, kolikor potrebuje zase ali kolikor zavžije
sama. O menjavanju ali delitvi dela se more v
tej dobi le prav malo govoriti. Seveda si pa mo¬
ramo rodbino predstavljati nekoliko drugače, kakor
dandanes. V starem veku so spadali v rodbino

33

tudi neštevilni sužnji, ki so izvrševali vse obrti,
v srednjem veku pa razni tlačani.

b)  Rokodelstvo, izvrševano po roko¬
delcu.  To je druga stopnja v narodno-gospo¬
darski organizaciji, ki se je razvila v srednjem
veku. Proizvajalec ne dela več zase ali za svojo
rodbino, temveč za splošnost, t. j. za odje¬
malce.  On dela s svojim blagom in s svojim
orodjem, on je mojster. (Pač opazujemo še danes,
Še bolj seveda pa v srednjem veku da rokodelec
ni lastnik sirovine, katero misli predelati, da hodi
v „štero“.) Mojster dela le po naročilu ali vsaj
za majhen trg v katerem stanuje, in pazi strogo
na to, da mu kdo drug ne prevzame tega razpe-
čevališča. Zato se pa druži z drugimi rokodelci,
da se medsebojno podpirajo in branijo drug dru¬
gega. Tako so nastali razni cehovi,  ki so bili
tolike gospodarske važnosti do zadnjih stoletij.

c)  Domače delo  Ne dela se več za od¬
jemalce ali za trg, temveč za podjetnika.  S tem
se prikaže nova oseba, ki označuje sedanjo dobo
narodnega gospodarstva. Rokodelci imajo pač
svoje orodje, toda ne več svojih sirovin, katere
jim daje trgovec, tudi ne smejo več prosto raz¬
polagati s svojimi izdelki, za prodajo teh izdelkov
skrbi trgovec.

č)  Manufaktura.  Podjetnik združi vse
svoje delavce, ki so bili poprej raztreseni,
v svoji delavnici, kar mu je gotovo v veliko
korist, ker more delo previdno razdeliti med po-
sameznime delavce po njihovih spretnostih ali nji¬
hovi nadarjenosti. Delavec sedaj ni več lastnik

3

34

sirovin, pa tudi ne orodja, tudi ne dela doma,
temveč s podjetnikovim blagom v podjetnikovi
delavnici.

Ta podjetnik pa mora biti že velik kapi¬
talist,  da more preskrbeti vse, kar rabijo delavci.
Ta preobrat se je pričel okoli 16. stoletja z veli¬
kimi boji proti mogočnim obrtnim zadrugam
(cehom).

d)  Tovarna.  To je stopnja moderne indu¬
strije, v kateri živimo. Pričela se je ta doba
s časom, ko se je pričel uporabljati par v obrtu
in prometu. Produktivnost se je silno povečala,
vedno večje glavnice so se porabljale in tako je
nastal oni gospodarski red, ki ga imenujejo soci-
jalisti kapitalističen,  z vsemi svojimi slabimi
pojavi: delavske nezgode, kronično brezdelje,

nadprodukcija in krize, nagromadenje ogromnega
premoženja v rokah posameznikovih in na drugi
strani stradajoč proletarijat.

Ne smemo pa misliti, da so se pri tem po¬
prejšnje stopnje produkcije popolnoma porazgubile,
kajti še vedno nahajamo preostanke hišnega gospo¬
darstva v nekaterih kmetskih'hišah, kjer se n. pr.
natke platno, ki se porabi za domače perilo.
Toda tako gospodarstvo vedno bolj pojenjava.
Istotako dobimo še rokodelce, in sicer še prav
mnogo, ki delajo le za odjemalce, kakor v srednjem
veku. Ravnotako obstoji še vedno domače delo
in manufaktura.

V sedanji dobi je za organizacijo produkcije
merodajna 1. obl ika podjetja,  t. j. način, kako
se druži glavnicam delo  z ozirom na osebo

35

podjetnika; 2. oblika obrata, t. j. dru¬
ženje  glavnice in dela z ozirom  na  pro¬
dukcijo samo.

4_Po obliki podjetja razlikujemo  A)  posa¬
mezna in B) dTUŽ/aT) na podjetja.

A.  Pri posameznem podjetju je po¬
sameznik z vso svojo glavnico in s svojimi
osebnimi lastnostimi odgovoren za uspeh pod¬
jetja. On dobi ves dobiček, pa tudi on trpi vso
zgubo. Posamezno podjetje  zahteva od pod¬
jetnika posebne marljivosti, energije, vstrajnosti,
previdnosti in vestnosti; podjetnik mora svoje
podjetje vedno prilagoditi potrebam in torej
strogo paziti, kako se te vrste in spreminjajo.
Zato pa pri tem odločuje le njegova volja, on
ni vezan na nobeno stran, temveč se lahko prosto
giblje, kakor misli, da najbolj zastopa svojo
korist.

Posamezni podjetnik ima .najbolj priliko raz¬
viti vse svoje sposobnosti. Zraven je pa od nje¬
govega podjetja odvisno vse njegovo družabno
stališče, njegov ugled in njegova čast, ker ga mo-
ralično sili, da posveti vse moči podjetju. Ker je
pa uspevanje podjetja mnogo odvisno od nje¬
govih sodelavcev, zato je tudi njegovo razmerje
proti delavcem večkrat povsem različno od dru¬
žabnega podjetja.

B Družabna podjetja.  Veliko podjetij
ni več v rokah posameznikov, temveč so se tekom
zgodovine razvile razne gospodarske oblike, po
katerih se združuje glavnica in delo  več
oseb, ali pa vsaj samo glavnica. Take družbe

3 *

36

zavise posebno od pravnih naprav v posameznih
državah, ker pravo določa pogoje, pod katerimi
dobe družbe značaj pravne osebe, t. j. da smejo
obstajati kot družbe in imajo vse pravice in
dolžnosti, kakor posamezna podjetja.

Naš trgovinski zakonik pozna štiri vrste
takih družb,  dalje imamo razne zadruge
po zadružnem zakonu iz leta 1873. in slednjič
družbo z omejeno zavezo  po postavi z
dne 6 marca 1906, št. 58 drž. zak.

Oglejmo si posamezne vrste bolj natančno:

1. Javna (odprta) družba obstoji iz
združenja delavne moči in premoženja
posameznih družabnikov.  Sicer družabnik
»e- vtakne vsega svojega premoženja) v podjetje,
toda vendar mora biti z vsem svojim premo¬
ženjem porok za obveznosti družbe. Vsak dru¬
žabnik ima pravico delati v podjetju in tudi pravo-
veljavno podpisovati za podjetje, vendar pa se
lahko odpove tem pravicam, ne da bi se pri tem
iznebil svojih dolžnosti, da je porok za družbo.
Občinstvo mora vedeti, kdo jamči za obveznosti
družbe in kdo ima pravico družbo zastopati;
zato zahteva postava, da se morajo vsi družab¬
niki vpisati v trgovinski vpisnik (register). Zraven
se morajo vpisati tudi tiste osebe, ki smejo družbo
pravno zastopati.

Take javne družbe nahajamo že prav zgodaj
v zgodovini, in sicer so se najpoprej družili rod¬
binski člani ali sorodniki v obrtne ali trgovske

37

namene. (Že v 13. stoletju se bere o javnih družbah
menjalcev in trgovcev.) Kot uzrok za snovanje
takih družb moremo navesti to - le: delo in vednost
posameznikov ne zadošča več; glavnica in kredit
se zviša, če pristopi več oseb; oče vzame svo¬
jega sina ali zeta za družabnika, ali bratje in
sestre ali sorodniki združijo svoj denar ali pre¬
puste podedovano premoženje podjetju (rod¬
binske ustanove).  V sedanjem času so sete
vrste družbe udomačile tudi pri manjših podjetjih.
Ker je pri takih družbah za uspešno delovanje
merodajno medsebojno zaupanje, ki sloni posebno
na prijateljskih odnošajih, se po navadi ne druži
veliko oseb, temveč običajno le dva ali trije. Ker
ni samo eno mnenje merodajno, je večkrat vodstvo
okorno, in so često posamezni družabniki pri
sklepanju različnega mnenja, nastajajo mnogokrat
nasprotstva in vsled tega razdružitve. Zlasti tedaj,
če kdo v družbo prinese svojo glavnico, drug pa
le svojo delovno moč (zmožnost), po navadi hitro
razpade družba.

2. Komanditna družba.  Te družbe ob¬
stoje iz javnih družabnikov (komplementarjev) in
pa iz takozvanih komanditistov. Prvi dajo osebno
poroštvo, drugi pa dajo denar, osebno pa niso
poroki. Podjetnik je lahko en sam, ki si izgovori
zase gotov dobiček ostalo pa dobe komanditisti.
Če podjetje propade, izgubi podjetnik vse, ko¬
manditisti pa le vplačane svote. Pogodba koman-
ditne družbe se mora vpisati v izvlečku v trgo¬
vinski vpisnik.

38

Vobče te vrste družbe niso posebno pri¬
kladne za obrt in trgovino. Zlasti trpi družba na
tem, ker morajo ne osebno odgovorni družabniki
imeti popolno zaupanje v komplementarje.

3. delniška (akcijska) družba  za¬
vzema najvažnejše mesto med vsemi vrstami
podjetij. Pri tej družbi so udeleženi družab¬
niki (delničarji)  le z neko ulogo (del¬
nico),  torej v najhujšem slučaju morejo izgubiti
le to ulogo, ker pred postavb niso delničarji, tem¬
več je le njihova delniška glavnica odgovorna za
obveznosti in pravice podjetja. V posameznih
državah odločujejo posebne postave o načinu,
kako se ustanavljajo delniške družbe, koliko del¬
ničarjev mora vsaj obsegati družba, koliko je naj¬
manjša delniška glavnica i. t. d. Istotako glede
uprave, rezervnega zaklada, najmanje višine del¬
nic i. t. d. (V Avstriji trgovinski zakonik in del¬
niški regulativ iz leta 1899., na Ogrskem trgovin¬
ski zakonik 1875, na Nemškem trgovinski zako¬
nik 1897, na Francoskem postava iz leta 1867. v
Italiji iz leta 1882.). Na Angleškem se po „Com-
panies Act“ iz leta 1862. vse združitve s skupno
glavnico razdele v delniške družbe z neomejenim,
z omejenim poroštvom in slednjič kakor pri nas
s poroštvom delnic samih (Companies limited [by
sharesj). Prve delniške družbe že srečujemo koncem
srednjega veka in sicer, kolikor nam je sedaj
znano, najprej v gornjeitalskih mestih in to po¬
glavitno v velikih denarnih in kreditnih zavodih,
kakor na primer v genovski banki, ki je bila usta¬
novljena leta 1407. Na to so se take družbe raz-

39

širile tudi po drugih deželah, zlasti v 17. stoletju
z ustanavljanjem velikih trgovinskih družb za sno¬
vanje in eksploatiranje naselbin; toda za vsako
tako družbo se je ustanovil posebni zakon kakor
n. pr. za nizozemsko - iztočno - indijsko družbo
leta 1602.

Pravo svojo obliko in sedanji gospodarski
pomen so pa dobile te družbe šele v pretek¬
lem stoletju, ko so se v posameznih državah
izdale posebne postave za vse take družbe, kakor
smo omernli zgoraj. Na Francoskem so se naj¬
prej uvedle na imetnika seglasečedelnice,
s čimer se je delnica približala glede lahkote
prenosa na druge osebe denarju in so se s tem
obenem odprla vrata vsem raznoterim borz¬
nim spekulacijam.

Pri delniških družbah se ne more več govo¬
riti o delavnosti delničarjev, tako da je podjet¬
nik popolnoma ločen od podjetja;  prvi
se pokaže le pri občnem zboru,  kjer presoja
donosnost podjetja potem, koliko obresti (divi¬
dende)  mu donaša njegova delnica. Občni zbor
voli tudi nadzorstvo  za podjetje in načel¬
stvo (direktorij ali upravni svet),  ki je
izvršujoči organ družbe, katero zastopa tudi na
ven. S tem kompliciranim sestavom pa se ob¬
enem zelo obtežuje enotnost vodstva; zato se
vobče delniške družbe priporočajo za taka pod¬
jetja, ki imajo enakomeren obrat in so lahko brez
enotnega vodstva. Tam pa, kjer je potrebno lahko
enotno vodstvo in je podjetje podvrženo raznim
konjunkturam, te družbe ne morejo posebno uspe-

40 -

vati. Delniške družbe so torej posebno ugodne
za transportna in bančna podjetja, pri podjetjih
za razsvetljavo Jerajev, za vodna in vodovodna
podjetja i.t. d. Če so se kljub temu take družbe
razširile tudi na raznovrstne druge panoge, je pač
umljivo, ker se ravno s takšnimi družbami naj-
ložje pridobi velika osnovna glavnica, ker je po¬
roštvo le omejeno in ker si marsikateri ljudje
skušajo pridobiti kolikor največ špekulacijskih
papirjev.

Koristi delniških družb bi bile te-le: 1. le
omejena odgovornost  za podjetje provzroča,
da se ta oblika uporablja pri velikih, tehničnih
podjetjih sedanje dobe (n. pr. železnice) zlasti,
ker se s tem 2. zmanjša riziko  za posameznika;
3. stalnost njena,  t. j. da ne zavisi od osebnih
izprememb (bolezni, smrti i.t. d.) in ni vezana na
usodo kratkega človeškega življenja; 4. javno
polaganje računov  vsled česar ljudje raji
svoj denar nalagajo v delniška podjetja kakor v
zasebna.

Ne smemo pa prezreti tudi senčnih strani
kakor so: komplicirana organizacija, zelo težavno
natančno nadzorstvo, dalje nevarnost, da družba
pod brezvestnim vodstvom zabrede v sumljive in
vratolomne špekulacije, kakor nas uči krizah 1873.
Ker imajo vse delniške družbe namen svoj obrat
kolikor možno razširiti, se s tem obtežujejo ali
celo uničujejo mali obrati. Omenjamo samo velike
pivovarne Puntigam, Goss i dr., ki skušajo po¬
polnoma izriniti naše domače pivovarne. Ravno
s tem, da odstranijo vsako konkurenco, mGrejo

41

delniške družbe postati monopolisti v posameznih
strokah.

Delniške družbe se smejo pri nas ustanav¬
ljati le zvladnim dovoljenjem; \ trgovinski vpisnik
se vpišejo z dovoljenjem trgovinskega ministrstva.

Delniške družbe so n. pr. pri Slovencih:
delniška družba združenih pivovaren Žalec in
Laški trg, Kreditna banka in stavbna družba
„Union“ v Ljubljani, Jadranska banka v Trstu.

Tu omenjamo šekomanditno družbo na
delnice. Pri tej je glavnica komand i ti¬
sto v razdeljena v delnice, ki se glase
na ime.  Komplementarji so poslovodje. Tudi te
vrste družbe nimajo nobenega pomena več v se¬
danjem gospodarskem življenju.

4. Tihe družbe  so take družbe, pri kate¬
rih vzame nekaj oseb poroštvo, drugi pa
dado denar po posebni zasebni po¬
godbi  in dobe zato nekaj dobička, ne pa ob¬
resti. Podjetnik je le eden; ta zastopa družbo,
zasebno pa sklene denarno pogodbo z drugimi.

5. Pr idob itne in gospodarske za¬
druge  (postava iz leta 1873,). Pri delniški družbi
se družijo kapitalisti, da"bi plodonosno uporabili
svojo glavnico, namen teh zadrug pa je, poma¬
gati tudi revnejšemu ljudstvu, da si z
združevanjem olajša svoj pridobitek in
svoje gospodarstvo.  Število članov ni dolo¬
čeno. Namen mora vsaka zadruga natanko dolo¬
čiti. Poroštvo udov je ali omejeno,  če se za¬
hteva pri morebitnih zgubah doplačilo v višini
en-, dva- ali celo večkratnega zneska deleža, ali pa

42

neomejeno, če združniki jamčijo za zadružne
obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Glede na namen razlikujemo več vrst zadrug.

a) Kreditne zadruge  (hranilnain posojilna
društva) imajo namen, razmere svojih članov v
gmotnem oziru zboljšati; zlasti spodbujati varč¬
nost in s svojim zadružnim kreditom preskrbo¬
vati svojim udom v gospodarstvu potrebna sred¬
stva. V ta namen sprejemajo in obrestujejo hra¬
nilne uloge (tudi od nečlanov) ter dajo svojim
članom posojila. Denarna sredstva so: zadružni de¬
leži, hranilne uloge ter zadružna izposojila. Tekom
časa so se nekatere zadruge razvile v pravcate
banke (kreditne banke).  Posebno oporo imajo
v zadružnih zvezah in v osrednjem de¬
narnem zavodu.

Razločujemo pa dva zistema teh kreditnih za¬
vodov, in sicer zistem Raiffeisen  ter zistem
Schulze-Delitsch.  Po Schulze-Delitschusmejo
sodelovati pri zadrugah vsi stanovi, dovoljuje se
le kratek kredit, število deležev naj bo kolikor
možno veliko, naj se izplačuje dividenda in na¬
stavljajo naj se plačani uradniki. Po Raiffeisnu
pa obstoje kreditne zadruge le za kmete, in sicer
naj se delovanje omeji le na kak manjši okraj
(na eno ali več sosednih občin), dajo se daljši
krediti, poroštvo zadrug je neomejeno, poslovni
prebitki se pridevljejo rezervnemu zakladu, na
menice se ne posojuje, delovanje v društvu je
vobče brezplačno, dovoljuje se le kaka nagrada
blagajniku i.t. d.

43

Pri nas na Slovenskem se je tekom zadnjega
desetletja ustanovilo prav veliko rajfajznovk, že
poprej pa mnogo kreditnih zadrug, ki stoje ne¬
kako v sredi med Raiffeisnovim in Schulze-Deli-
tschevim zistemom. Obe vrste zadrug prav lepo
napredujeta.

Rajfajznovke so še zlasti priporočati, ker so
pridobninskega davka oproščene; pa tudi druge
kreditne zadruge uživajo zelo važne olajšave glede
davkov in pristojbin, ako svoj delokrog omejujejo
le na svoje člane.

b)  Konsumna društva  imajo namen
svojim udom preskrbljevati dobro blago po niz¬
kih cenah, in sicer tako, da sama kupujejo
na debelo in prodajajo na drobno  svojim
udom (na Angleškem tudi neudom). Obratna glav¬
nica se snuje iz opravilnih deležev, iz zadružnih
izposojil ter iz rezervnega zaklada, ki se nabira
iz čistega dobička. Blago se sme prodajati le proti
gotovemu plačilu, kar se pa žalibog večkrat ne
upošteva, vsled česar so se pri nas na Sloven¬
skem z raznimi konsumnimi društvi zlasti na
kmetih napravile prav žalostne skušnje.

Blago se prodaja udom ali po tržnih ce¬
nah,  obratni prebitek se pa razdeli udom po
razmerju blaga,  ki ga je kupil posameznik,
ali se pa prodaja po najnižjih cenah,  in se
dobiček razdeli po razmerju vplačanih glav-
ničnih vlog.

Konsumna društva so se razširila posebno med
uradništvom ter med rokodelskimi in delavskimi
stanovi. Časih so združeni s konsumnimi društvi

44

h r ani 1 n i č n i oddelki, ki imajo namen dividende
udov plodonosno nalagati.

c)  Sirovinska in skladiščna društva.
Sirovinsko  društvo je podobno konsumnemu
društvu, ker ima namen nakupovati na
skupni račun na debel o sirovine, orodje
in posode, ki so potrebne za kak obrt
in to na drobno prodajati udom proti
goto v vini.

Čeprav so taka društva gotovo zelo koristna,
vendar se ne morejo nič kaj razširiti med obrt¬
ništvom; bolje je s podobnimi društvi med kmeti
(kmetijske zadruge za skupno nakupovanje umet¬
nih gnojil, strojev, semen i t. d.).

Skladiščna društva  imajo namen na pri¬
pravnih prostorih napravljati skladišča, v ka¬
terih se razstavlja in prodaja blago
društvenih udov.  Udje plačujejo ležnico in
neki odstotek od vrednosti prodanega blaga; zato
pa dobe svoj del od društvenega donosa in pa
obresti od svojih deležev.

č)  Stavbe  liske družbe  (Building Soci-
eties) nakupujejo z zadružnimi sredstvi stavbišča
in na njih grade poslopja, ki se ali oddajajo v
najem zadružnikom ali pa postanejo sčasoma last
zadružnikov.

d)  Produktivne zadruge  obstoje v tem,
da se združuje delo in glavnina zadružnikov na
ta način, da se skupno izdeluje ali nabavlja blago
in skupno spravlja v denar. Po navadi razloču¬
jemo dve skupini, in sicer 1.) one zadruge, pri
katerih odločuje v prvi vrsti produktivna de-

45

lavnost, n. pr. pri zadrugah strugarjev, mizar¬
jev, kjer pravo ročno delo izvršujejo le udje,
dočim se morejo sirovine (lesi. t.d.) dobivati tudi
odneudov; 2.) one zadruge, pri katerih ni toliko
merodajna produktivna delavnost, kakor snovi
same,  katere se predelujejo, vsled česar le udje
dobavljajo take snovi, dočim se za produktivno
delavnost uporabljajo tudi neudje. Za to vrsto
zadrug so značilne naše mlekarske in sirarske
zadruge, pri katerih se jemlje mleko le od udov,
za izdelovanje sira, masla in drugih mlečnih iz¬
delkov pa se tudi najamejo neudje.

V boljše razumevanje navajamo dve produk¬
tivni zadrugi.

Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v
Kropi in Kamni gorici spada v prvo vrsto teh
zadrug. Po zadružnih pravilih ima ta zadruga
namen železno, posebno žrebljarsko obrt v Kropi
in Kamni gorici pospeševati, in sicer s tem, da:

a)  skupno nakupuje sirovino, orodje in stroje
in jih prodaja samo svojim udom,

b)  postavlja stroje in druge obrtne naprave
v skupno uporabo, in sicer jih daje v najem iz¬
ključno le udom,

c)  izdeluje polizdelke in jih prodaja samo
udom in popolne izdelke za prodajo na skupni
račun,

č)  skupno prodaja izdelke udov,

d)  prevzema naročila na izdelke in ista raz¬
deli med ude,

e)  pospešuje strokovno izobrazbo udov,

46

/) vpeljuje izdelovanje novih železo-obrtnih
predmetov.

Mlekarska zadruga v Radomljah ima namen :

a)  vzdrževati potrebne zadružne prostore in
priprave za izdelovanje raznih mlečnih izdelkov,

b)  sprejemati od svojih zadružnikov mleko,

c ) razpečavati mleko in mlečne izdelke.

Kljub veliki gospodarski važnosti se produk¬
tivne zadruge med obrtniki niso mogle posebno
razviti. Največ je krivo temu pomanjkanje trgovske
izobrazbe in zadružnega duha ter pomanjkanje
glavnice; zato se večkiat morajo sprejemati udje,
ki ne izvršujejo nobenega dela, temveč vplačajo
le deleže (ud žrebljarske in železo-obrtne zadruge
v Kropi je n. pr. tudi deželni odbor kranjski).
Bolj uspevajo produktivne zadruge na kmetih.
Tako opažamo tudi na Slovenskem, da so se
n. pr. mlekarske in sirarske zadruge v prav krat¬
kem času zelo razširile in donašajo svojim udom
veliko poprej popolnoma neznanih dohodkov.

6. družbe z omejeno zavezo,  ki so na
Nemškem v veljavi že od 1. 1892. in štejejo že
milijardo glavnice, so se v Avstriji uvedle šele s
postavo z dne 6. marca 1906, št. 58 drž. zak
Te družbe stoje nekako med delniško in koman-
ditno družbo, toda pridejan jim je popolnoma
nov element, ki daje družbi vse bolj čvrsto živ¬
ljenje, kakor je v delniških ali komanditnih druž¬
bah ali celo v zadrugah. Ta element je tesna
osebna  navezanost družabnikov drug na dru¬
gega. Predmet te družbe more biti vsako zako-

47

nito dopustno podjetje, izvzete so samo zavaro¬
valnice in pa politična društva. Osnovna glavnica
ne sme znašati manj nego  20.000 K, ki se
porazdeli med ude družbe, in sicer sme vsak dru¬
žabnik ob ustanovitvi družbe prevzeti samo en \
delež,  ki ima znašati najmanje 500 K pri želez -
ničnih irr pomorskih podjetjih pa vsaj 200 K.
Organi družbe so: načelništvo  (poslovodje),
nadzorništvo, ki se mora  osnovati le tedaj,
ako znaša osnovna glavnica več nego en milijon
kron in če šteje družba več nego 50 družabnikov,
ter občni zbor.  Družba se more ustanoviti le
z notarsko družbeno pogodbo in se vpisati v trgo¬
vinski vpisnik, za kar pa ni treba ministrskega
dovoljenja, kakor pri delniških družbah.

Tudi ima ta družba v primeri z delniško
družbo izdatne davčne olajšave. Lahko se skli¬
canje občnega zbora opusti tedaj, če vsi dru¬
žabniki pismeno izjavijo, da se strinjajo s sklepi,
ki jih je ukreniti v posameznih slučajih, ali pa.
da so zadovoljni, da se bo sklepalo pismeno.

Za svoje delovanje si more družba v družbeni
pogodbi zagotoviti posebna doplačila,  katera
je preračuniti v razmerju z deleži.

Na Slovenskem imamo dosedaj šele eno tako
družbo z omejeno zavezo, in sicer puškarstvo
Peter Wernig v Borovljah, snuje se pa hotelsko
podjetje „Triglav“.

7. Prigodne družbe  (sindikat, konsorcij,
posel a meta) se napravijo od slučaja do slu¬
čaja, da z združeno glavnico izrabijo kako ugodno
konjunkturo.

48

8. Javnepodjetbe imenujemo  p o d jetbe
takozvanih prisilnih vkupnih gospodar¬
stev, to so gospodarstva, države, dežele,
občine i. t. d. Splošno je tudi pri takih obratih
merodajno gospodarsko načelo, da se doseže z
najmanjšimi produkcijskimi sredstvi največji uspeh,
toda vendar opazujemo med temi in zasebnimi
podjetbami velik razloček, ki ga provzroča vrhovno
vodstvo  podjetbe in pa delovno razmerje
pri podjetbi. Pri javnih podjetbah sodelujejo pač
delavci, ki se sprejemajo in odpuščajo, kakor pri
zasebnih, ali poleg njih obstoji še posebna
vrsta uradnikov,  kojih dohodninske in služ¬
bene razmere se ne uravnavajo po kaki za¬
sebni pogodbi, temveč po postavnih določilih, ki
vežejo oba dela. S tem preneha biti gospodarski
interes ona gonilna moč, ki vodi delavce: na nje¬
govo mesto stopijo drugi činitelji: čut dolžnosti
in časti, stanovske koristi, odlikovanja i. t. d.

Vrhovno vodstvo pri javnih podjetbah tvori
v državi ali v deželi parlamentarno zastopstvo, ki
je sestavljeno iz zastopnikov raznih stanov in
najraznovrstnejših strank, ki imajo večinoma raz¬
lične težnje; zato se pa večkrat pogreša enotno
vodstvo, kakor pri delniških družbah.

Javne podjetbe so se razširile tam, kjer so
si zasebna podjetja skušala pridobiti nekak mo¬
nopol, kjer se obrat po vsej državi ali deželi
mora vršiti enotno ali enakomerno, kjer zaseb¬
nikom radi gotovih neuspehov ni kazalo razviti
delovanja in kjer se javni interesi združujejo z
zasebnimi. To se vidi posebno pri občilih (že-

49

leznica, pošta, brzojav in telefon) ali za občine
pri preskrbovanju vode in razsvetljave. Poleg
tega pa so še posebej omeniti ona podjetja,
katera je država ali dežela vzela v svoje roke iz
finančnih razlogov  (n. pr. državni tobačni
in solni monopol, na Ruskem tudi monopol na
žganje).

Po obliki obrata  samega razlikujemo
maleinvelike Gbrateali obrate na drobno
in debelo,  in sicer ne samo po veličini obrata ali
produkcije — torej po številu delavcev, konjskih
silah strojev, visokosti obratne glavnice, vrednosti
izdelkov — temveč tudi po gotovih tehničnih,
gospodarskih in socijalnih momentih. Značilni
znaki za mali obrat  so ti-le: a)  produkcija
se ne razteza tako, kakor bi se tehnično mogla;
b)  izdeluje se le za krajevne potrebe in po ve¬
čini za stalne odjemalce; c)  pri nakupu in pro¬
daji se ne računa dosti s špekulacijo; d)  delo
se ne deli na več panog; e)  izdeluje se veči¬
noma z navadnim orodjem in ne s stroji, čeprav
bi bilo to mogoče; f)  podjetnik ne prekaša po
izobrazbi dosti svojih delavcev in dela tudi sam
z delavci vred.

Pri velikem obratu (obratu na de¬
belo)  pa opazujemo te-le  znake: a)  produkcija
se zelo razteza; zlasti se dela z veliko obratno
glavnico v razmerju z vrednostjo posameznega
izdelka; b ) ne razpečava se samo na domačem
trgu ; c) špekulacija pri nakupu in prodaji; č) delo
se deli v raznovrstne panoge in po tem se tudi
delavci ločijo po posameznih stopnjah zvedenosti

4

50

in izobraženosti; d)  dela se s tehnično spopol-
njenim orodjem, zlasti s stroji; e)  podjetnik delo
le vodi, in sicer ponajveč v trgovskem oziru, dočim
je tehnično delo večkrat delo za plačilo; zato
pa obstoji zlasti še radi velike obratne glavnice
načelna in stalna razlika med podjetnikom in
delavcem.

Tip malega obrata pri ob rtu je roko¬
delstvo in velikega  obrata tovarna.

Pri trgovini in pri kmetijstvu  se
kaže razloček med malim in velikim obratom v
višini uporabljene glavnice, v različnem vodstvu
in v socijalnih nasprotstvih. Trgovina  ne dela
s stroji in tudi pri kmetijstvu  nima stroj raz¬
meroma tolikega pomena kakor pri obrtu.

Moderno gospodarstvo vedno bolj teži po
velikem obratu, kar posebno pospešujejo velika
prometna sredstva sedanje dobe (železnice, paro-
brodi, brzojavi, telefoni i. t. d.) velike glavnice in
neštevilno delavstvo, ki je navezano na stalno
delo za plačilo, posebno pa še razpečavanje v
tujino (izvoz).

Posledice tega razvoja pa segajo prav glo¬
boko v naše gospodarsko in tudi socijalno in
politično življenje. Z velikim obratovanjem se
zviša produktivnost podjetbe zlasti zato, ker se
more z razdelitvijo dela in pa s stroji izdatno
zvišati množina in tudi kakovost izdelkov. Stroški
produkcije se zmanjšujejo, ker nekateri stroški
ne rastejo sorazmerno z velikostjo obrata, kakor
n. pr. nadzorovanje, in ker se surovine lahko ku¬
pijo ceneje in je tudi kredit cenejši. Zato se lahko

51

izdeluje veliko ceneje nego v malem obratu, kar pa
ni vselej koristno v narodnem gospodarstvu. Na
trgu so cene nizke le, dokler je prosta konku¬
renca. Zato se pa ravno veliki obrati večkrat
združujejo v kartele, truste i. t. d., o katerih bomo
govorili pozneje, in sicer v ta namen, da bi lahko
prosto določevali cene svojim izdelkom. Veliki
obrat pa tudi s tem, da izdeluje ceneje, uničuje
male obrate, ki ne delajo pod tako ugodnimi
razmerami, in s tem sili vedno več samostojnih
podjetnikov, da se pridružujejo četi nesamostojnih
delavcev.

Glavnice se nabirajo vedno bolj v rokah po¬
sameznikov, srednji stan se izgublja, „kapitalizem“
se razcvita.

Vendar pa ima veliki obrat vsocijalnem
oziru tudi dobro stran, da je delovno razmerje
pri njem po navadi bolje nego pri malem obratu,
ki mora ž njim tekmovati. Vsa socialno¬
politična in vsa soci j alno  - r ef  o rm  n a
dela so se šele pričela pri velikem obratu, njemu
ima zahvaliti svoj postanek tudi socijalni de-
m okratizem.

Večkrat govorimo tudi o ekstenzivnem
(raztežnem) in intenzivnem (močnem)
obratu, zlasti pri poljedelstvu. Inten¬
zivni obrat uporablja dražja in izdat¬
nejša, ekstenzivni obrat pa cenena in
manj izdatna produkcijska sredstva
(n. pr. pridelovanje sladkorne pese na tem in
paša na onem zemljišču).

4 *

52

2. Združevanje in delitev dela pri produkciji.

Razločujemo enovito in sestavljeno
združevanje pri delu.

Pri enovitem združevanju izvršuje več oseb
eno in isto delo. Na ta način se prej kaj doseže
kakor pri posamniku, če dela sam. Mnogo del,
ki bi jih posameznik ne izvršil v sto ali tudi
tisoč dneh, se izvrši v enem ali dveh dneh, če
delata dva ali jih dela več skupaj. Pri sekanju
dreves pri vzdigovanju tovorov, pri žetvi i. t. d.
napravi v istem času pet mož skupaj veliko več
kakor bi se ta čas napravilo, če bi delal vsak
posamič. Že tako združevanje zmanjšuje stroške
in množi produkt.

Veliko večje važnosti je pa sestavljeno
združevanje ali delitev dela v pravem
pomenu besede.  O tem združevanju govo¬
rimo tedaj, kadar se delo med posamezne de¬
lavce tako razdeli, da raznovrstne naloge enega
dela opravljajo razni delavci.

Prva taka oblika se nam kaže pri delitv i
dela po spolih,  iz česar slede jako važne gospo¬
darske posledice. Če se je vprašalo Indijance v
Ameriki, zakaj da se ženijo, odgovorili so: da
nam žene iščejo drva, nosijo vodo ali tovore. V
času rodbinskega gospodarstva, o katerem smo
govorili zgoraj, si je mož pridržal takozvana ple¬
menita opravila, kakor lov, vojevanje, žene so pa
morale skrbeti za gospodinjstvo, poleg tega'pa
so bile prave tovorne živali;  tudi zemljo

53

so morale one obdelovati.*) Žena je bila prva
sužnja in prvo pravo suženjstvo, ki se je pričelo
s tem, da so ujetnike v vojski proglasili za
sužnje, pomenja obenem prvo stopnjo ženskega
osvobojenja, ker ženam ni bilo treba več izvrše¬
vati najtrjega dela, namreč treti žitno zrno in
vrteti mlinske kamne.

Že v starem veku se je pričela delitev dela
po poklicih in po rokodelstvu. Gotovo je bila
pri tej delitvi merodajna osebna spretnost, ki se
je prenesla s podedovanjem. Kakor hitro se je
pa pričelo suženjstvo, tedaj se je ta delitev vršila,
kakor je bilo po volji gospodarju ali pa, kakor
je naneslo naključje. Ob času „cehov“ v srednjem
veku se je posebno razvila delitev v obrtih. Vsak
ceh je opravljal le eno vrsto dela in posamezne
cehovske postave so skrbno čuvale, da je vsak
ostal le pri svojem opravku.

Prava tehnična delitev dela pa je
nastala v dobi man u fak turnega gospo¬
darstva,  ko je podjetnik zbral svoje delavce,
ki so bili dosedaj raztreseni, v isti delavnici.
Vsako delo je namreč cela vrsta premikanj. Vsako
tako premikanje se razloži v več kolikor možno
enostavnih dejanj in vsako tako dejanje prepusti
drugemu delavcu, tako da ima vsak delavec
vedno opraviti le s tem razdeljenim delom. Prvi
nacijonalni ekonom Adam Smith je kot vzgled
za delitev dela navedel izdelovanje igle, ki se je

„Cura agrorum feminis delegata" (skrb za njive je
izročena ženam), pravi Tacit o Germanih.

54

za njegovega časa razdelilo v 18 operacij. Sedaj
pa se opravlja pri takem izdelovanju že 72 do
92 posebnih del. Pri izdelovanju črevljev se rabi
v modernih čevljarskih tovarnah 16 vrst delavcev,
pri izdelovanju finega sukna celo 34 vrst raz¬
ličnih delavcev za posamezne dele pri izgotavljanju.

Sestavljeno združevanje ali delitev dela v
pravem pomenu besede lahko delimo v dve vrsti:

1. Delitev raznovrstnega pridobnin-
skega delovanja  z ozirom na potrebe, na
snov, na orodje, na tehnično delovanje med po¬
sameznimi osebami ali raznimi kraji. V vasi je
gostilničar večkrat obenem mesar, pek, trgovec,
trafikant, poštar i. t. d.; v mestu je po navadi
vse to ločeno; mesar, pek, gostilničar i. t. d. so
tu raznovrstni stanovi. Tudi pri državni upravi
vidimo tako delitev.

2. Delitev dela v ožjem smislu  skuša
vsa opravila, ki so potrebna za kak izdelek, ko¬
likor možno razkosati in take posamezne dele
poveriti posameznim osebam. V vsaki tovarni
lahko vidimo polno zgledov za to delitev.

Delitev dela pomnožuje produktiv¬
nost dela na neverjeten način.  Uzrokov
za to je več.

1. Najbolj zamotano delo se pri delitvi raz¬
deli v več prostih premikanj, ki so posamezno
prav lahka, kar produkcijo zelo olajšuje.
Slednjič se celo pride do take točke, ko je delo
tako enostavno, da ni treba več človeka zraven,
temveč ga lahko nadomestuje stroj.

55

2. Delitev dela pospešuje spretnost  pri
posameznih poklicih. Človek, ki vedno opravlja
isti posel, ga gotovo opravlja hitreje in boljše,
nego tisti, ki vedno menjava svoje delo. A. Smith
navaja za vzgled izdelovalce žrebljev, ki morejo
na dan napraviti do 2300 kosov žrebljev (pri¬
merjaj žrebljarje v Kropi, Kamni Gorici in Želez¬
nikih), dočim jih kovač, ki le časih izdeluje žreblje,
napravi komaj 800 do 1000 na dan, kovač, ki
poprej ni izdeloval žrebljev, le kakih 200. Kako
vaja, oziroma vedno isto delo upliva na spretnost,
vidimo tudi lahko pri računskem uradniku, kate¬
remu je seštevanje največjih številk prava igrača.

3. Prihranek na času.  Delavcu ni treba
vedno menjavati prostor in orodje; on opravlja
vedno svoje posebno delo in rabi vedno isto
orodje, ki torej nikdar ne počiva.

4. Skrajšanje učne dobe.  Čim eno¬
stavneje je delo, katero mora kdo opravljati, tem
ložje in v tem krajšem času se ga nauči; saj so
še vedno veljavne besede Say-eve: Najkrajša pot
do cilja se najde najložje, Če je cilj sploh blizu
in se ga ima vedno lahko pred očmi.

5. Delitev dela omogočuje, da vsak dela po
svojih zmožnostih  in da se tudi slabotneži,
starci in otroci lahko uporabljajo pri produkciji,
kar opazujemo zlasti pri domačih obrtih.

Ne smemo pa prezreti tudi senčnih
strani,  ki so združene z razvito delitvijo dela.
Te slabe strani opazujemo najbolj jasno v velikih
mestih. Korenina vseh tiči v tem, da delavec dela
neprestano le eno reč in tako postane preveč

56

enostranski, navadni stroj. Njegova duševna
moč gine, delavec ne more prestopiti od enega
dela k drugemu; kajti zna le, kar se je naučil,
drugega nič. Ob času gospodarskih kriz je to
silno nevarno za delavca, ki zna samo nekaj enega
dela, ne pa vsega. Ravno ta napaka se pokaže
takrat, kadar delavec po kaki nezgodi izgubi delo.

Industrijska delitev dela časih tudi ovira na¬
ravno delitev pri opravilih, ker ženi vzame njeno
naravno opravilo pri gospodinjstvu in pri otrokih
ter jo tira v tovarno.

Da se tem slabostim odpomore, treba je de¬
lavni čas skrajšati za toliko, da se duh preveč
ne napne in slednjič otopi. Deseturni delovni čas
se mora smatrati popolnoma zadostnim tam, kjer
je delo zelo razdeljeno. Če je delovni čas krajši,
ostane delavcu več časa, ki ga lahko porabi za
nadaljno dušno in telesno izobrazbo; zato so v
delavskih krajih zelo priporočati izobraževalna
društva pa tudi telovadba, da se človek povsod
enakomerno razvije. Ustanavljanje telovadnih
društev v industrijskih krajih je neprecenljivega
pomena za tovarniške delavce. Tudi naj bi se
delavec, kateremu je skrajšan delovni čas, navajal
na to, da skrbi za rodbinsko življenje doma,
da svoje otroke vzgaja pošteno.

Pogoji za delitev dela  so pri raznih
vrstah produkcije različni. V splošnem lahko
trdimo to-le:

1. Če naj bo delitev dela uspešna, mora se
tudi delo lahko razdeliti v posamezne

57

dele,  katere opravlja posamezni delavec. Tako
je pri poljedelstvu za delitev merodajen letni
čas, ne moremo pa dela razdeliti tako, da bi en
delavec vsako leto le sejal, drugi zopet le žel,
tretji oral i. t. d. Tudi pri takozvanih umetelnih
obrtih se delo radi enotnosti ne more razdeliti
med več oseb. Čimbolj se razvijata znanost in
tehnična izobrazba, tembolj se širi delitev dela.
Tako nahajamo sedaj že pri zdravilstvu in pri
tehniki najraznovrstneje specijaliste.

2. Vsak specijalist prevzame s svojo posebno
stroko tudi nevarnost, da mu delo izpodleti; zato
je treba pri delitvi dela posebnega pod j etn ega
duha.

3. Če hoče kdo n. pr. prodajati le kake po¬
sebne stvari, mora za to tudi imeti zadosti od¬
jemalcev; trg ali razpečališče  mora biti
zadosti velik. Na kmetih ne bo nihče otvoril pro¬
dajalne samo za otroške igrače; prodajalne dra¬
gih kamenov nastajajo samo v velikih mestih,
kjer se more pričakovati, da je dovolj oseb, ka¬
tere si lahko privoščijo tako razkošje.

4. Delitev dela pa zahteva tudi dosti ve¬
liko glavnico,  ker z delitvijo se produkcija
zelo pomnoži, za kar se pa porabi mnogo surovin
in kar povzroča velike delavske mezde.

Z delitvijo dela so nastali razni poklici./V
objektivnem zmislu razumemo pod tem imenom
gospodarska delovanja, ki so med seboj enaka
n. pr. črevljarska dela, v subjektivnem zmislu pa

58

ono gospodarsko delovanje, ki daje redno preživ¬
ljanje. Število poklicev vedno bolj narašča, čim
bolj se širi omika V Avstriji se je naštelo leta 1890
pet poklicnih razredov, ki se razdele v 29 skupin
in 173 vrst poklicev.

Govori se tudi o stanu,  če je s poklicem
združena posebna zavest, da se pripada k temu
ali drugemu poklicu (n. pr. vojaški, uradniški, roko¬
delski, trgovski stan). V prejšnjih časih je tudi
pravo  razločevalo razne poklice, s katerimi so
bile združene posebne zasebno- pa tudi javno¬
pravne pravice (privilegiji). Ko so se porazgubile
te posebne pravice, je vendar še ostala delitev
po raznih stanovih.

Če motrimo poklicne skupine s stališča, katero
zavzemajo v družbi, kak upliv imajo v državi in
kako moč v gospodarskem oziru, pridemo do
delitve po razredih.  Čim več velja v družbi
bogastvo, čim večjo moč in upliv dobiva posest
v družbi in državi, tembolj odločilen po¬
men dobiva moment posesti  pri razdelitvi
v razrede.

Veliki industrijalci in mali obrtniki
pripadajo pravzaprav istemu poklicu, ločijo se pa
po velikosti posesti.  Enakost poklicev gine,
razredi  se družijo in organizujejo v dva bojna
tabora, v tabor posedujočih  in tabor nema-
ničev. Glavnica in delo  sta bojna klica, ki
značita nasprotstvo med razredi.

59

3. Stroji.

aJ  Nekoliko zgodovine.*)

Moderna tehnika se je pričela razvijati koncem
18. stoletja (predilni in parni stroj), potem je nastal
zopet nekak presledek do 1. 1830., izpopolnjevala
se je v dobi železničnih gradb (1840—1860) in
dospela okoli 1870. in v poznejših letih na svojo
sedanjo višino.

Pač je veter  najcenejši vir sile, toda upo¬
rabiti se ne more dosti, ker ne veje enakomerno.
(Mlin na veter ima le 77 delovnih dni v letu).
Ladije jadrnice se morajo zato vedno bolj umi¬
kati parnikom. Evropska trgovska mornarica je
štela 1. 1875. še jadrnice z 12 milijoni ton proti
trem milijonom ton parnikov, toda 1. 1902. samo še
7 milijonov proti 22 milijonom ton parnikov.
Tudi voda  kot vir sile ima marsikatere napake,
ker je njena uporaba odvisna od vremena in let¬
nega časa; razen tega pa potrebuje visokega
padca, da se večkrat z obrtom ni možno pre¬
seliti na tak kraj. Elektrika  pa kljubuje lahko
vsem tem neprilikam. ker se sila lahko zbira in
se oddaja na velike daljave.

Z iznajdbami James Watta  (1764, 1782)
se pričenja doba para.  Z njegovim parnim
strojem  se je prihranilo že precej kuriva; toda
stroj se je vedno izboljševal. Iznajditelj loko¬
motive je Jurij Stephenson  (1825), parne

') Po Fiedlerju.

60

1 a d i j e Robert Fulton (1807)  in  parnika
na vijak Erikson (1827).

Do leta 1850. so se gradili parni stroji do 30
konjskih sil, sedaj jih imamo že s 15.000 konj¬
skimi silami in se rabi pri njih proti 1. 1850. le
7 36  premoga. Proti vodi in vetru ima parna
sila to prednost, da ni vezana na poseben kraj
in odvisna samo od cene kuriva. Ker se za ku¬
rivo rabi večinoma premog, se bliža vedno bolj
nevarnost, da sčasoma usahnejo viri, v katerih se
dobiva premog. Že sedaj ga nadomestuje po¬
nekod petrolej, bencin, segreti zrak ali vodni
pritisk. Elektrika  v družbi z magneti  z m o m
se pa še vedno izpopolnjuje. V prvi vrsti se rabi
še vedno za razsvetljavo (tudi na Kranjskem
imamo že mnogo mest z električno razsvetljavo),
toda tudi kot vir sile  si pridobiva vedno
širjih tal.

Knkor so se izpreminjale te sile (voda, par,
elektrika) tako se je pri produkciji vršil preobrat
za preobratom z raznimi iznajdbami. Pri tek¬
stilni industriji  omenjamo le tkalčev čol¬
niček, mehanične statve,  ki so se najprej
uporabile pri bombaževim in se izredno brzo ši¬
rile, da se je 1. 1895. v Evropi naštelo že 75 mi¬
lijonov vreten za bombaževino, in se raztegnile
tudi na tkanje lanene preje in volne. Od 1. 1846.
se uporabljajo šivalni stroji, 1. 1877. jih je bilo
na vsem svetu 4 milijone.

Pri fužinarstvu  opazujemo prvi napredek
v 18. stoletju, ko so se povečali plavži in sta se

61

pričela rabiti premog in koks namesto oglja.
Bunsen, Siemens, Bessemer, Martin  so
imena, ki pomenjajo vsako zase naravnost pre-
kucijo v fužinarstvu. Ko se je moglo jeklo  pri¬
dobiti naravnost in v velikih množinah, od tedaj
se je pričela prava revolucija na polju železne
industrije (1879—1880). Produkcija surovega
železa z jeklom  vred se je zvišala od 12
milijonov ton 1. 1870. na 27 milijonov ton 1. 1890.

Pa tudi pri kemičnih obrtih  (papirna
industrija, tiskarne, razsvetljava), prometnih
obrtih  in pri km  e t i j st  v u (umetno gnojenje,
melijoracije, poljedelski stroji, racijonalna reja) se
je z raznimi iznajbami v teku zadnjega polstoletja
izvršil ogromen napredek.

b)  Narodno-gospodarski pomen strojev.

Delitev dela je napredovala le v onih in¬
dustrijah, v katerih se uporabljajo stroji. Stroji
se pa morejo rabiti samo tam, kjer se delo lahko
razdeli v enostavna, enakomerna dejanja. Zato
ima stroj največji pomen pri prometu.  Promet
je pa v ozki zvezi s trgovino,  na katero sicer
drugače ne upliva posebno močno napredek v
tehniki, ki se je pa ravno z napredkom v pro¬
metu razširila v svetovno, mednarodno.  Ve¬
like važnosti je stroj pri ob rtu,  zlasti še pri
tekstilni industriji. Pri rudarstvu  izvršuje
glavno delo rudar, postranska dela stroj. Tudi
pri kovinski  industriji je še velikega pomena
ročno delo, posebno glede, finih izdelkov. Pri

62

poljedelstvu, gozdarstvu in hišnem
gospodarstvu stroj primeroma  ni toli¬
kega pomena, brez pomena je pri
umetniku.

Koristi, ki jih donaša uporaba stroja, moremo
prav preceniti šele, če se v duhu pomaknemo
nazaj v dobo, ko so se še vse dobrine izdelo¬
vale z roko ali z orodjem, ki je povekšavalo moč
človeških udov. Najtežavneja dela,  ki so
človeka približala živini, opravlja stroj z lahkoto.
Omenimo le delo rimskih sužnjev, ki so gonili
mlinske kamene, ujetnike na galerah, pihače v
glažutah i. t. d. Koliko je pa del, katerih bi člo¬
vek sam ali s pomočjo živali sploh ne mogel
izvršiti,  če bi mu  ne pomagal stroj! (Veliko
kladvo v tovarni za kovine napravi s težo 8 do
10.000 kg 200—300 udarcev v eni minuti; s
strojem se dolžina 1 milimetra razdeli v 30.000
enakih delov; s stroji, s katerimi se tiskajo že-
leznični vozni listki, se napravi do 70.000 ko¬
madov na dan). In vendar se pri vsej hitrosti,
s katero dela stroj, dela vedno enako;  utru¬
jenosti, kakršno občuti vsako živo bitje, stroj
ne pozna. S strojem se more vsak izdelek ne¬
skončno pomnožiti.  S tiskovnim strojem
more sedaj 10 stavcev in 5 tiskarjev napraviti
toliko, kakor pred petimi stoletji 200—300.000 pre¬
pisovalcev (kopistov). To je pa tudi vzrok, da
tam, kjer se morejo rabiti stroji in so surovine
poceni, z uvedbo strojev cene izdelkom
na neverjeten način padejo.  Če je imel kdo
v srednjem veku, ko so pisali knjige le po sa-

63

mostanih, kakih 50 zvezkov, imel je že celo pre¬
moženje; danes se dobe vsi Šekspirjevi zbrani
spisi za par kron.

Kljub tej naravnost ogromni koristi, ki nam
jo dajo stroji, so se vender pri vseh iznajdbah
pojavili razni predsodki pri ljudeh, ki so večkrat
celo s silo hoteli preprečiti, da bi se uvedli stroji
v kakem podjetju. Tako so zahtevali prepisovalci,
da naj se prvi knjigotiskar naravnost iz cerkve
izobči, na Nizozemskem so ribiči razdejali prve
parnike, na Harzu je morala policija ščititi iz¬
najditelja lesenega mehu, da bi ga ne pobili raz¬
jarjeni delavci, ki so izdelovali usnjene mehove
za pihanje.

To nasprotovanje si lahko razlagamo. Saj
neposredno res vzame vsaka iznajdba pri strojih
nekaterim delavcem zaslužek, ki so ga imeli do-
sedaj. Toda to ne traja vedno, saj so človeške
potrebe neskončne in čim več se izdeluje, tem
raznovrstneje želje ima človek, ki jih skuša ures¬
ničiti. Če par nogavic stane le 1 krono, dočim
je poprej, ko se še ni delalo s strojem, stal
3 krone, si bo marsikdo za preostajajoč denar
nabavil kaj drugega ali pa kupil 3 pare nogavic.
Kakor smo že zgoraj omenili, napravi nekaj
tiskarjev sedaj toliko, kakor v srednjem veku več
stotisoč kopistov. In vendar je dandanes na tisoče
več ljudi ki imajo opraviti s tiskom (pisanjem),
kakor v srednjem veku. Poleg tega pa ne smemo
prezreti, da se za izdelovanje in popravljanje,
kakor tudi za upravljanje strojev rabi na stoiisoče
delavcev, ki bi se sicer morali pečati s čim drugim.

64

Nasprotniki strojev in velikega obrata sploh,
ki ga posebno označuje delo s stroji, so tudi
mali obrtniki, češ, da jim dela veliko konkurenco.
Tudi to se nam zdi pretirano. Res je, da se s
stroji izdeluje ceneje, kakor sploh veliki obrat
more delati ceneje, ali zato je po našem mnenju
edina rešitev, da se mali obrat približuje
velikemu obratu — da se družijo po¬
samezni obrati  in s tem dobe ugodnosti ve¬
likega obrata pri nakupovanju surovin, pri upo¬
rabi strojev in pri razpečavanju izdelkov. Socijalne
neprilike, ki so nastale zlasti v velikih industrijskih
središčih, so pač deloma posledice uporabe strojev,
toda na drugi strani ima zopet prav narodno¬
gospodarski pisatelj Bastiat,  ko pravi, da dan¬
danes v dobi strojev tudi najnavadnejši delavec več
izdelkov na dan porabi in potroši, kakor bi
jih mogel izdelati v tisočih letih, če bi delal sam.

Posledice moderne velike tehnike  (po-
vzdiga splošnega blagostanja, lahek promet, raz¬
širjajoča se izobrazba, finejši užitek življenja) ob¬
čutijo tudi delavci Sicer pa opozarjamo na to,
kar smo zapisali pri delitvi dela, ki je skoro ne-
razdružno zvezano s porabo strojev.

C. Uravnava produkcije.

I. Tekmovanje {konkurenca).

Dokler se je delalo le za domače potrebe,
kakor v dobi takozvanega hišnega ali rodbinskega
gospodarstva, napravilo se je le toliko, kolikor se
je rabilo. Ko so pa nastale obrtovalnice, ki niso

65

bile navezane le na določene odjemalce, temveč so
skrbele, da kolikor mogoče več producirajo, ker
so delale za promet, tedaj so se tudi kmalu poka¬
zale gospodarske neprilike, ki so nastale radi
nadprodukcije.

Francoska revolucija je s postavo z dne
17. marca 1791. postavila načelo prostosti dela,
ki se je kmalu uveljavilo v vseh evropskih državah.
Vsak sme producirati toliko, kolikor se mu ljubi.
Pri tem mu je merodajno le to, da je njegovo
gospodarstvo uspešno, da more pokriti stroške
produkcije, poleg tega pa še imeti kolikor možno
velik dobiček. Ker pa pri uspešni produkciji ne
bo ostal sam, temveč se bo prijelo take vrste
produkcije vedno več oseb, ki bodo tudi skušale
doseči dobiček, bo množina izdelkov vedno rastla.
V tem razmerju pa ne bo rastlo število od¬
jemalcev; zato bodo skušali producentje kakovost
in cene svojim izdelkom znižati, da bi privabili
več kupcev. Nastalo botekmovanje  (konkurenca)
med producenti. Cena izdelkom se bo vedno bolj
približevala vrednosti produkcijskih sredstev, ki
so bila potrebna za izdelek. S konkurenco postaja
produkcija tudi vsak dan raznovrstneja in obsež-
neja, delitev dela se vedno množi, glavnica in
kredit se vedno bolj širita.

Gotovo je, da bi se brez gospodarskega tek¬
movanja ne bili mogli doseči nikdar tako veliki
uspehi, kakor so zabeleženi v zgodovini XIX
stoletja.

Nasprotno pa vidimo pri prosti konkurenci
tudi več slabih strani. Pri prostem tekmovanju

5

66

se dela posebno  s špekulacijo.  Če ta spodleti,
uniči lahko več eksistenc, zlasti takih, ki nimajo
toliko glavnice, da bi mogli preboleti kak večji
udarec; na drugi strani pa zopet uspešna špeku¬
lacija večkrat brez posebnega dela donese ogromna
bogastva. Ker so pri velikem obratu produkcijski
stroški primeroma manjši nego pri malem, veliki
obrati ložje vodijo konkurenčni boj. Toda obrati,
ki delajo pod težjimi razmerami, se ne udajo
takoj, temveč se skušajo z vsemi sredstvi ob¬
držati na površju. Ta konkurenčni boj vojli do ne-
gospodarskih izdatkov  (n. pr. za” reklamo)
ali do nepoštenih sredstev,  ker se vzdržujejo
konkurenčne cene s poslabševanjem kakovosti, s su-
rogati, s ponarejanjem in goljufijo, mesto da bi se
za isto ceno dajalo boljše blago, ali pa se zni¬
žale cene, če se kakovost izdelka poslabša (ne¬
pravo ali nelojalno tekmovanje).  Ker od¬
jemalci ponajveč ne vedo za razmerje med stroški
produkcije in cenami izdelkov, zlasti še ne,
ko se kakovost poslabša, raste nevarnost, da se
produkcija sploh poslabša in v boju zmagajo tisti,
ki so delali z nepoštenimi sredstvi. Slednjič mo¬
ramo kot slabo stran konkurence omeniti še, da
se pri produkciji ne gleda na to, kaj bi bilo naj¬
koristneje v narodnem gospodarstvu, temveč kaj
bi bilo najbolj donosno za zasebno gospodarstvo
(n. pr. pomanjkanje dobrih delavskih stanovanj
pa preobilica palač).

V socijalnem oziru  je tekmovanje ko¬
ristno, ker se ž njim lahko opomorejo vrli in
’ marljivi delavci in pri tekmovanju posameznik

67

razvije vse svoje gospodarske in duševne moči.
Toda na drugi strani zopet vidimo, da delavci
tekmujejo s svojimi tovariši; zato so pa večkrat
sami krivi, da se jim plača zmanjšuje. Uprav
konkurenca provzroča, da delodajalec večkrat ne
more imeti človeških ozirov do delavstva, če bi
tudi hotel. Delavec se brez ozira na njegovo
zdravje in izobrazbo izrablja, kolikor se sploh
more. Ko pa nastane kaka kriza v gospodarstvu,
se na mah lahko uniči več tisoč delavskih eksistenc.

Prosto tekmovanje omejujejo razne naravne
razmere (lega kraja, naravne sile, prometne raz¬
mere) in družbene  razmere, kakor posest, le
omejen trg, podjetbe s stalnimi odjemalci, osebne
lastnosti in družitev v svrho izključenja tekmo¬
vanja (koalicije).  Poleg tega pa pozna pravo
več omejitev, kakor so patenti, varstvene ca¬
rine, zakoni o delavskem varstvu in
o de ru št vu, stavbeni in zdravstveni pred¬
pisi, posebni tarifi in takse  i. t. d.

II. Monopoli in karteli.

Spredaj naštete omejitve prostega tekmovanja
se nahajajo vedno in povsod. Če pa postanejo
tako močne, da je producentom ali posestnikom
dobrin zasigurana produkcija ali razpečavanje
dobrin brez vsake konkurence,  tedaj govo¬
rimo o monopolu. Naravni monopol  na¬
stane, če je pridobivanje kake vrste blaga na¬
vezano na poseben kraj (kakor pri posebnih vrstah
vina) in se zato produkcija ne more zvišati nikjer
drugod, kakor le na tem posebnem kraju.

5 *

68

Umetni monopoli nastanejo po zasebnih po¬
godbah, prikrivanju tehnike in z državnimi na-
redbami (državni monopol),  iz finančnih pa
tudi drugih vzrokov kakor pri tobaku, soli, smod¬
niku i. t. d. Naravni in državni monopoli morejo
biti trajni,  dočim zasebni monopoli trpe le
nekaj časa.  Monopol more postati splošen,
kakor Rothschildov monopol živega srebra od leta
1835, do otvoritve kalifornskih cinoberskih rud¬
nikov. Krajevni  monopol je vezan samo na
kraj produkcije.

Čim važneja je monopolska dobrina, čim
bolj je razširjena njena uporaba, tem nevarneji
more postati monopol za splošnost (n. pr. mono¬
poli na živila , stanovanja i. t. d.). Moč monopo¬
listov moremo streti le na ta način, da se taki
dobrini odpovemo, kar se more zgoditi le tedaj,
ako shajamo tudi brez njih ali jih moremo na¬
domestiti z dobrinami drugače kakovosti (surogati).

Ker pri monopolu ni treba skrbeti, da bi
se blago ne prodalo po visokih cenah, nastane
nevarnost, da nastopi v tehničnem razvoju nekako
mrtvilo, stagnacija, in da pri tem trpi ves gospo¬
darski napredek.

Karteli  so zveze podjetnikov z namenom,
da bi v korist združencev oslabile ali odstranile
upliv svobodnega tekmovanja in si pridobile
ugodnih pogojev za produkcijo ali razpečavanje.

Sprva so nastale kartelne zveze, ki so se na¬
našale le na postranske stvari pri produkciji ali
razpečavanju, na pr. glede plačilnega roka, glede
kredita i. t. d. Pozneje so pa postale take zveze.

69

vedno močneje, tako da merodajno vplivajo na
raztezanje produkcije ali razpečavanje,
kakor tudi nacene pri gospodarstvu. Pri
produkciji kartel ali a)  omejuje produkcijo po¬
sameznih kartelirancev ali pa b)  omejuje skupno
produkcijo kartela, ki se razdeli na posameznike.
Glede omejitve razpečavanja  se ali odkaže
razpečavališče (trg) ali se razdele dajajoča naro¬
čila po posebnem prodajnem kontorju  na
kartelirance ali pa se od vseh kartelirancev vlože
ponudbe, toda tisti, ki pride na vrsto, vloži naj¬
ugodnejšo ponudbo in zato tudi dobi produkcijo
(submisija);  ta karteliranec pa more tako pro¬
dukcijo tudi razdeliti med druge.

Glede cene  se more določiti:

a)  da ne sme noben ud prodajati pod ugo¬
tovljeno ceno;

b)  da se del prodajne cene odda v skupno
blagajno, iz katere se plačujejo izvozne premije
ali odškodnine kartelirancem, ki so iz kakršnega¬
koli uzroka pri produkciji zaostali.

S karteli se uravnava produkcija,  ker
se skrbi za to, da se izdeluje le toliko, kolikor
se more razpečati, da je produkcija donosna. Pri
tem pa trpe tisti, ki hočejo napraviti nove pod-
jetbe enake vrste, kajti nasproti mogočni zvezi
kartelirancev ne morejo uspešno tekmovati. Zato
je pa tudi vedna nevarnost, da nastajajo s karteli
umetni monopoli.  Stalnost produkcije tudi pro-
vzroča. da imajo delavci stalno delo in da lahko
delajo pod ugodnejšimi pogoji, nego v podjetbah,
ki so vedno v nevarnosti, da jih zadene kaka

70

kriza. Zato pa nasprotno postajajo vedno bolj
odvisni od svojih podjetnikov, ki so zvezani v
kartelu in lahko zabranijo neljubim delavcem
vstop, v vsako podjetbo.

Čim hitreje se je razvijal veliki obrat, tem
preje so nastali karteli v posameznih državah.
Na Angleškem jih najdemo že na koncu 18. sto¬
letja, na Francoskem po revoluciji, na Nemškem
in v Avstriji pa šele v zadnjem četrtletju pre¬
teklega stoletja.

Obroči  (Ringi) so združevanja špekulantov
v ta namen, da pokupijo blago na trgu in tako
zvišajo cene blagu, ker ni več dovolj ponudnikov.
Tako postopanje je gotovo kvarno, ker vede do
monopolnih cen. Tako sta bila pri nas in na
Ogrskem obroča za turšico in oves ter obroč za
baker.

Pri kartelih ohrani posamezni kartelirani pod¬
jetnik še vedno svojo gospodarsko samo¬
stojnost.  Drugače je pa pri fuzijah, trustih,
kjer se posamezne podjetbe tako spoje med sabo,
da imajo enotno vodstvo in upravo  in tako
zgube svojo samostojnost. Na njihovo mesto
stopi popolnoma novo podjetje.  Domovina
trustov so Zedinjene države severoamerikanske.

Leta 1881. so se združile dosedaj kartelirane
podjetbe, ki so se pečale s čiščenjem in preva¬
žanjem petroleja ter pridelavanjem odpadkov na
ta način, da so se delnice  izročile nekemu
svetu zaupnikov,  za kar so se izdali posebni
zaupni listi  (Trusts Certificates). Upravo pod-

71

jetb, ki so pa po imenu  še ostale, je imel svet
zaupnikov.

To je bil takozvani trgi st v ožjem po¬
menu.  Ko so pa v zadnjem desetletju pretek¬
lega stoletja posamezne izmed Zedinjenih držav
postavno prepovedale take truste, tedaj so se
začele podjetbe popolnoma spajati (Indu-
strial Combinations).  To se je zgodilo na
ta način, da se je namesto razpuščenih trustov
osnovala nova delniška družba  ali pa so
se pokupile različne podjetbe  in se tudi
pretvorile v eno delniško družbo.  Tako se
je tudi na ven pokazalo le eno podjetje.

S fuzijami (trusti) je možno gospodarsko
proizvajati na najpopolnejši način in uporabljati
vsak tehnični napredek. Tudi je pri trustih vsa
uprava enotna, enoten delovni načrt, delovni red,
obratna oprava in vsa finančna uprava.

S trusti se morejo produkcijski stroški iz¬
datno znižati in produktivnost dela zvišati in tako
podjetbi zasigurirati večjo donosnost.

Poleg teh koristi, ki jih donašajo trusti, mo¬
ramo omeniti velikansko škodo, ki je posle¬
dica ustanavljanja trustov. Saj že ustanovitev
trustov uniči mnogo podjetb, ki se niso izka¬
zale kot produktivne. Tako je ostalo pri ustano¬
vitvi trusta za whisky izmed 80 obratov le 12;
podobne razmere so nastale z ustanovitvijo slad¬
kornega trusta. Toda nove podjetbe se ne finan¬
cirajo z glavnico, ki bi odgovarjala dosedanjemu
donosu, temveč se poleg prednostnih delnic iz-

72

daja še brezštevilno navadnih delnic, ki so samo
za špekulacijo, brez notranje vrednosti, ali večkrat
pogubonosnega pomena za mnogo ljudi, ki za¬
upajo vanje. Še vse'bolj kakor pri navadnih kar¬
telih se ustvarjajo s trusti monopoli, pri čemer
trpi ne le produkcija, temveč zlasti konsumenti,
ki so navezani na cene, ki jih neomejeno dolo¬
čajo trusti.

Ta odvisnost od trustov se čuti zlasti še
zato, ker so v trustih združena ne le občila,
kakor železnice, brzojavi, telefoni, pošte, temveč
tudi najvažnejše industrijske panoge (za premog,
železo, petrolej, bombaževino, usnje) in posebno
še stvari, ki so nam vsakdanja potreba. Celo
gledališka in zavarovalna podjetja obsegajo trusti.
L. 1901 ustanovljeni trust za jeklo ima glavnico
1200 milijonov, petrolejski trust 97 in bakreni
trust glavnico 75 milijonov kron.

III. Delavska društva.

Če se združujejo podjetniki, je pač umevno,
da isto skušajo doseči delavci, da zastopajo
svoje koristi nasproti delodajalcem. V stro¬
kovnih društvih (Gewerkvereine,  na
Angleškem Trade Unions,  na Francoskem
Syndicats professionel^s)  se združujejo
delavci enakega obrta z namenom, da bi enotno
postopali nasproti podjetnikom glede delovne
pogodbe, glede plače, delovnega časa, obrafa
i. t. d. S tem skušajo doseči one koristi, ki bi si
jih posamezni delavec, ki, sam sebi prepuščen,

73

tekmuje z drugim, ne mogel izvojevati. Če vsi
delavci stavijo enake pogoje, ko napravljajo de¬
lovno pogodbo s podjetnikom, morajo podjetniki
računati z vso skupnostjo  in ne le s posa¬
meznim delojemalcem. Na mesto osebnih  (indi-
viduvalnih) pogodb posameznih delavcev s pod¬
jetnikom stopi skupna pogodba  organizo-
vanih delavcev s podjetnikom ali z organizovanimi
podjetniki ali vsaj osebne pogodbe, ki stoje pod
nadzorstvom organizovanih delavcev.
Delavci niso več v nevarnosti, da bi jim izpod¬
kopavali plačo oni tovariši, ki so brez dela; oni
lahko varujejo svoje gospodarske koristi nasproti
podjetnikom, v kolikor to dopušča splošni go¬
spodarski položaj. Taka društva delujejo tembolj
uspešno, čimbolj so razširjena, če se krajevna
društva družijo v zaveze in te zopet v deželne
zveze. Tudi se delokrog strokovnih društev
lahko razširi na take naprave, ki delavcem sicer
koristijo, kakor na konsumna društva, skupne
ljudske kuhinje ali izobraževalna društva. Če ho¬
čejo strokovna društva uspevati, ne smejo vpra¬
šati po narodnem, političnem ali verskem nazi-
ranju svojih članov, lidini smoter jim mora kiti
skupni nastop proti podjetnikom, .kadar gre za
koristi delavstva.

Najbolj so se razširila taka društva na An¬
gleškem, kjer so se pričela ustanavljati že v 18.
stoletju in sicer v začetku le ob času štrajkov.
Ko se je pa leta 1825. dovolila svoboda združe¬
vanja, so se razvila v trajne zveze. L. 1900. je na

74

Angleškem bilo 1272 takih društev z 1,905.116
člani. V splošnem se sodi, da je kaka petina an¬
gleških delavcev organizovana. Njihovi dohodki
so znašali 1. 1900 blizu 2 milijona, njihovi stroški
okoli poldrug milijon in njihovo premoženje pri¬
bližno 3% milijone funtov šterlingov. Dve tretjini
teh društev zavarujeta tudi svoje člane za po¬
grebne stroške, polovica vseh društvenikov je
zavarovana za podporo ob bolezni, dve tretjini
za čas brezdelja, ena tretjina za nezgode in one¬
moglost. Angleška strokovna društva imajo le
eno blagajno za razne podporne namene; iz te
se izplačujejo podpore za štrajkujoče člane. Šte¬
vilo članov se je pa zadnja leta zmanjšalo zlasti
zaradi nastopajoče in razširjajoče se brezposelnosti,
da se je štelo 1. 1905 le 1148 strokovnih orga¬
nizacij z 1,886.755 člani. Največja strokovna orga¬
nizacija je še vedno organizacija rudarjev, ki
šteje pol milijona članov in ima 1,108.000 šterl.
premoženja.

Na Nemškem  imajo velik pomen H i r s c h-
Dunkerjeva društva,  ki niso mednarodna.
L. 1902 so štela že 102.851 članov. Dele se na
krajevna društva. Socialistična strokovna
društva so štela 1902 1. 61 centralnih zvez s
733.206 člani. Dohodki so znašali 1902 1. 11,
izdatki pa 10 milijonov mark.

Tudi avstrijsko  delavstvo se vedno bolj
oklepa svoje stanovske organizacije, temelječe na
razredni zavesti proletariata. L. 1905 so štela ta
strokovna društva 323.099 članov. Po deželah,

75

kjer prihajajo v poštev Slovenci, se deli orga¬
nizacija takole:

Dalmacija je sploh najslabeje organizovana
med vsemi deželami v Avstriji. Od ostalih dežel,
kjer bivajo Slovenci, je najslabeje organizovana
Kranjska, tako da jo je prehitela celo sosedna
Koroška. Najboljša je pač organizacija na Šta¬
jerskem.

Dežela

službujočih delavcev organizovaDih

Kranjska
Štajerska
Istra . .
Koroška .
Dalmacija

Češka ima n. pr. 872.321 službujočih delavcev,
a organizovanih 94.325. Dunaj ima 321.705 služ¬
bujočih delavcev, a organizovanih 97.198, torej
več kot 30%.

76

V denarnem oziru so izdale avstrijske stro¬
kovne organizacije leta 1905.:

Za potovalno podporo . . .
v slučaju brezposelnosti . . .
podpora za bolezni, invalidnost,
vdove in sirote ter pogreb-

ščina. 738.923

podpora v sili . -f . . . .  141,291 _

Skupno torej . . . 1,732.285 K 49 b

118.154 K 32 h
733.915 „ 88 „

45

84

Strokovna organizacija razpolaga v enem letu
s približno 4,600.000 K dohodki in približno
3,800.000 K izdatki. Premoženje je znašalo kon¬
cem 1. 1905 okoli 6 milijonov kron.

Nekatera strokovna društva (železničarji) stoje
pod krščansko socialnim vodstvom. O teh društvih
bomo več govorili v posebnem oddelku.

HI. Kroženje dobrin/

A.  Izmenjava, vrednost, cena.

Moderna produkcija dela ponajveč zato, da
svoje izdelke oddaja naprej; le prav jnajhen
del produkcije ostane za domačo porabo. Crevljar,
ki napravi po sto parov čevljev na leto, naredi
jih zase in svojo rodbino le nekaj parov, vse
drugo je namenjeno za izmenjavo,  kar znači
prenos dobrine od osebe na osebo.  V
dobi rodbinskega gospodarstva se izmenjava še
ni poznala. Kar se je pridelalo ali naredilo v
rodbini, to je ostalo tudi doma. V rokodelski
dobi so se pač posamezne dobrine izmenjavale,
toda vsa izmenjava je bila omejena na ozki trg
od okolice ločenega mesta. Šele v času manu¬
fakture se počne izdelovati v prvi vrsti za izme¬
njavo. Izmenjava sloni na delitvi dela, ker so z
delitvijo dela nastale razlike v posesti, v
zmožnosti za pridobivanje dobrin, mno¬
žini produkcije, v potrebah in višini
potreb posameznih gospodarstev.

Razločevati moremo tri vrste izmenjav: iz¬
menjavati se more pridelek (izdelek) s pri-

78

delkom; ali izdelek z delom, ali pri¬
delek z osebno službo.

Pogoj izmenjave je lastnina. Z izmenjavo se
skušajo  izenačiti koristi izmenjalcev. Pa vendar
lahko rečemo, da imata oba dela pri izmenjavi
dobiček, ker vsak za svojo dobrino dobi drugo
dobrino, o kateri sodi, da mu lažje zadovolji po¬
trebe nego ona dobrina, katero je zamenil ali
pa da bi ga več stala nego tista, katero je oddal.

Dobrine, ki so določene za izmenjavo, se
imenujejo blago.  Trg  nazivljemo kraj, kjer se
redno zbirajo izmenjevalci blaga (kupci in pro¬
dajalci) in tudi take sestanke same. Če se iz¬
menjava vrsti za izmenjavo. govorimo o prometu,
kroženju dobrin ali cirkulaciji dobrin.

Promet more biti dvojen:

1. enovit (mena, naravna mena),  to
se pravi: izdelki ali pridelki se zamenjujejo za
izdelke ali pridelke.

2. sestavljen (kup in prodaja),  to je
izdelki, ki služijo neposredni , porabi, se zame¬
njavajo za druge, ki so pa le sredstva, s katerimi
se morejo pridobiti druge dobrine.

Ovire,  ki jih mora promet premagati, lahko
obstoje vpomanjkljivi organizaciji  gospo¬
darstva, v pravnih razmerah  (varnostne ca¬
rine), ali pa tudi v tehničnih in naravnih te¬
žavah  (oddaljenost producentov od konsu-
mentov). Prvi dve oviri se moreta odstraniti le s
izpremembo organizacije, oziroma z državnim

79

uplivom. Tehnične ovire premagujejo občila.
Če pa ovira promet nepoznanje potrebščin, ima
skrbeti trgovina,  da posreduje med producenti
in konsumenti.

Merilo pri izmenjavi dobrin daje vrednost.
Že spredaj smo omenili, da razlikujemo porabno
' in menjalno vrednost. Tako morejo očala za
kratkovidnega človeka imeti prav veliko porabno
vrednost, čeprav imajo prav majhno me¬
njalno vrednost (ali navadno rečeno: se ku¬
pijo prav poceni). Nasprotno imajo pa briljanti
prav nizko porabno, toda visoko menjalno
vrednost. Porabna vrednost se neprestano iz-
preminja, kakor se izpreminja potreba ali želja,
iz katere je nastala. Menjalna vrednost se na¬
pravi na trgu in se imenuje tudi prometna ali
tržna vrednost. Kaki so razlogi, ki določajo
vrednost? O tej točki se je pisalo in prepiralo
v narodno-gospodarskih knjigah toliko, kakor o
malokaterem drugem gospodarskem pojavu. Naš
namen ni, razpravljati podrobneje o tem vprašanju,
temveč povemo le misli, ki so nekak posnetek iz
vsega, kar se je dosedaj dognalo v tem oziru. Po¬
rabna, tudi subjektivna  vrednost imenovana, se
razvija iz treh elementov: 1. iz potrebe  ali ve¬
ličine požel j en j a po dobrini, 2. iz doseg¬
ljivosti in 3. presoje onih ovir, ki so na
poti izmenjavanju dobrine.  Da ima kaka
stvar vrednost, je predvsem potrebno, da ustreza
želji kake osebe in da je treba nekega napora,
da se stvar dobi ter da se more prenesti od
osebe na osebo. Ni potreba, da bi vsi ljudje po-

80

želeli tako stvar, dovolj je, če jo žele imeti le ne¬
kateri. Ta stvar je lahko koristna, kakor kruh,
meso, obleka, ali prijetna, ker ustreza naši ne-
čimernosti, kakor so diamanti ali pa vzbuja kak
poseben čut, n. pr. spomin pri pogledu na po¬
dobo. Toda najsi bo kaka stvar še tako koristna,
vendar nima nobene v red nosti, če jo narava nudi
v toliki meri, da jo lahko uporablja ali uživa
vsak, n. pr. zrak, ki ga dihamo, solnčno svetlobo.
Neka težava mora biti toraj združena z dosego
dobrine. Dobrina se pa mora tudi z večjo ali
manjšo težavo prenesti od sebe na drugo, če
hočemo, da ima vrednost v narodno-gospodarskem
oziru. Zdravje je pač velika dobrota, dobrina po¬
sebne vrste, ki nudi človeku, ki je zdrav, mnogo
koristi, toda ne more se prenesti na drugo osebo
in nima narodno - gospodarske vrednosti.

Če prenesemo zgoraj naštete tri elemente na
prometno, tržno, menjalno ali objek¬
tivno  vrednost, jih lahko označimo tako. da ta
vrednost zavisi od odnosa med ponudbo in
vpraševanjem  (Angebot und Nachfrage) in od'
velikosti produkcijskih stroškov.  Prvi ele¬
ment potreba ali poželjenje, se javlja namreč v
društvu  — v gospodarstvih, ki so združena po
prometu — kot vpraševanje  po dobrini, drugi
element redkosti ali dosegljivosti se nam kaže
izpremenjen kot vsakdanja ponudba dobrin,
in tretji element subjektivne vrednosti se pre¬
tvarja v društvu v ocenjevanje vrednosti
ali stroškov, ki so potrebni za repro¬
dukcijo dobrin (dela).

81

Cena  je množina dobrin, ki se pri izme¬
njavi dobi za kako dobrino. . Ker je denar splošno
menjalno sredstvo,  moremo označiti ceno
kot ono denarno vsoto, ki se izda za
kako dobrino.  V ceni se izraža menjalna
vrednost  dobrin, vendar pa ne moremo reči,
da bi bila cena menjalna vrednost sama. V ceni
se pač izražajta vrednost, toda ne vselej v po¬
polni meri. Če pravimo, da se je ta in ta stvar
prodala pod svojo ceno, mislimo s tem, da pre¬
jeta svota ne odgovarja ceni, ki bi jo stvar po
splošnem mnenju morala imeti. V takem slučaju
pri določevanju cene ne odločajo samo gospo¬
darski momenti, temveč tudi razne izvengospo-
darske in negospodarske okolščine, ki so komu
na poti, da ne more svojih gospodarskih koristi
varovati v polni meri. Taki momenti kakor šege
in navade, zmota, prevara, dejanska in pravna
sila, razmerje do bližnjega, so^prav velikega po¬
mena pri določevanju cene. Če bi se cene de¬
lale le po razmerju gospodarskih koristi, potem
bi bilo pač lahko določiti vzroke, ki ceno ugo¬
tavljajo.

Če ne upoštevamo slučajev, ko se cene do¬
ločujejo s silo (s postavo, staksami),  temveč
imamo pred očmi prosto pogodbo,  kar je
običajno v modernem narodnem gospodarstvu,
moremo torej govoriti o gospodarskih in
negospodarskih vzrokih, ki določajo
ceno.

Gospodarski vzroki so ti-le:

6

82

A.  Ponudba in vpraševanje, in sicer
tako, da cena pada, čim večja je ponudba, in
da cena raste, čim večje je vpraševanje.

Kaj pa odločuje o ponudbi in vpraševanju?

Pri ponudbi je merodajno za ceno:

1. število prodajalcev;

2. množina blaga, ki ga ponujajo;

3. ona vrednost, katero prodajalci pripisujejo
svojemu blagu;

4. oni pomen, ki ga prodajalci pripisujejo
menjalnemu sredstvu z ozirom nase.

Pri vpraševanju pa določa ceno:

1. število tistih, ki bi radi kupili;

2. množina blaga, ki si ga požele;

3. ocenitev vrednosti blaga po tistih, ki ho¬
čejo kupiti;

4. oni pomen, ki ga kupovalci (ponudniki)
pripisujejo menjalnemu sredstvu (denarju)  z
ozirom na svoje potrebščine.

Pri vpraševanju se omeni lahko, da je vedno
večje, čimbolj raste prebivalstvo v posameznih
krajih, čimbolj se širi omika, ki prinaša vedno
več potreb, koje je treba zadovoljiti. Tudi pri po¬
nudbi odloča množina prebivalstva in kulturno
stanje, posebno pa še upliva tehnična izobrazba
in gospodarski interes, s tem v zvezi so pa pravne
in socijalne razmere (prosto tekmovanje).
Merodajen uzrok so pa tudti

B.  Produkcijski  s t r o š k i. Z opazovanjem
se je našlo, da cene dobrin rastejo, če rastejo

83

produkcijski stroški in da te padajo, če se
manjšajo tudi produkcijski stroški, pri čemur ime¬
nujemo produkcijske stroške to, kar se izda pri
pridobivanju dobrin, prištevši v kraju običajni
dobiček.

Če se blago lahko pomnoži, kakor se hoče,
se cena dolgo časa ne more preveč oddaljiti od
produkcijskih stroškov. Kajti če cena izdatno po¬
skoči, ker je mnogo vpraševanja po blagu, tedaj
se bo oglasilo več ponudnikov, ki bodo ceno
zopet spravili na tisto v  mejo, ki odgovarja pro¬
dukcijskim stroškom. Če pa cena pade pod pro¬
dukcijske stroške, se tudi ne more dolgo časa
držati, ker se morajo tisti, ki so prodajali „pod
ceno“, sčasoma umakniti in se tako zniža število
ponudnikov, kar je zopet uzrok, da cena poskoči.

Sploh pa more cena rasti le toliko časa,
dokler ne pride nad mejo vrednosti, ki jo
stavijo kupci (zgornja meja).  Če bi vrček
piva stal 2 kroni mesto 20 vinarjev, bi kmalu
vpraševanje po pivu tako ponehalo, da bi
se morale pivovarne zapreti. Za produkcijske
stroške pa ne poznamo nobene spodnje meje,
ker s izpremembo potrebščin  večkrat cene
dobrin tako padejo, da niti od daleč ne morejo
pokriti produkcijskih stroškov (izpremenjena
moda).

Merodajni pri določevanju cene so 1. naj¬
nižji produkcijski stroški,  torej produk¬
cijski stroški onih obratov, ki proizvajajo pod
najugodnejšimi pogoji, ker bi ti lahko pokrili
vse potrebščine. Toda 2. tudi produkcijski

6 *

84

stroški onih obratov, ki delajo pod naj¬
neugodnejšimi pogoji, morejo biti odločilni
pri ceni, ako gre za blago,  ki se ne more
poljubno pomnožiti. Poglejmo le kmetijske
pridelke ali kmetijsko prirejo kakor n. pr. mleko,
jajca, meso i. t. d. Ker se vse potrebščine ne
morejo zadovoljiti po onih obratih, ki delajo pod
ugodnimi pogoji (dobra zemlja, mali prevozni
stroški, stroji i. t. d.), se morajo pritegniti tudi
oni obrati, ki niso v takem ugodnem položaju.
(Dragi delavci!)

C. O medsebojno odvisnih cenah
govorimo, če so cene več dobrin v taki med¬
sebojni odvisnosti ali vsaj v taki medsebojni
zvezi, da cena ene dobrine upliva na ceno druge.
Take slučaje vidimo:

1. Pri skupni produkciji več dobrin.
Pri več produkcijah se namreč poleg glavnih pro¬
duktov proizvajajo še pristranski. (N. pr.: Kdor
izdeluje volno, ki jo dajo ovce, dobi poleg volne
tudi meso in kožo.)

2. Pri raznih produkcijah, ki jih ima

en podjetnik  (n. pr. -■ zemljiški posestnik, ki
se peča z živinorejo, mlekarstvom, poljedelstvom
in gozdarstvom). \

3. Pri transportnih podjetbah,  zlasti
z veliko napravno glavnico, kakor pri železnicah
in parobrodnih podjetbah. Tu ni mogoče določiti
stroškov, ki jih provzroči posamezna dobrina ali
posamezna oseba, temveč morajo vsi, ki upo¬
rabljajo taka občila, skupno nositi vse stroške.

85

4.  Pri mali trgovini. V takih slučajih ne
odločajo produkcijski stroški za vsak posamezni
produkt, tudi ne ponudba ali vpraševanje glede
posameznega produkta, temveč skupni donos iz
vseh produktov, kateri mora znašati vsaj toliko,
da more biti rentabilna glavnica, ki se je naložila
v vse te med seboj zvezane produkcije.

V splošnem opazujemo glede cene posa¬
meznih vrst dobrin to-le:

Svet (zemlja)  raste v ceni posebno v indu¬
strijskih in kupčijskih krajih, ker raste stalno
tudi vpraševanje. V Londonu poskoči cena vred¬
nosti sveta na leto na 93 milijonov kron. Tudi
v naših domačih industrijskih krajih n. pr. na
Jesenicah, v Zagorju, v Trbovljah vidimo, kako
urno raste cena posameznih stavbišč, to je zemlja,
ki je prikladna za stavbe. Isto opažamo v no¬
vejšem času tudi v krajih, kjer se razvija tujski
promet, kakor n. pr. v Opatiji, v Gradežu, na
Bledu in v zadnjem času tudi v Bohinju.

Pri poljedelskem zemljišču  upliva na

ceno

a)  čisti donos,  ki je odvisen od uporabe
zemljišča (vrt, vinograd, njiva, travnik) in kako¬
vosti zemlje (ilovnat, peščen svet);

b)  deželna obrestna mera  (če znaša
obrestna mera le 4 odstotke, bo vrednost zemlje
večja, nego če bi znašala 5 odstotkov);

c) razmerje med ponudboin vpraše¬
vanjem.  V Ameriki je zemljišče veliko ceneje

86

nego na Angleškem, čeprav je zemlja v Ameriki
rodovitnejša;

č)  pravne in kreditne razmere v deželi ali
državi.

Kmetijski pridelki  večinoma v ceni
padajo, ker pri določevanju cene niso merodajni
produkcijski stroški one dežele, v kateri se ti
pridelki porabijo, temveč tudi produkcijski stroški
onih pokrajin, iz katerih se še dobivajo taki pri¬
delki, da pokrijejo domačo potrebščino. Ker pa
n. pr. v Ameriki veliko ceneje pridelujejo žito
nego pri nas, so padle cene žitu tudi v naših
krajih. Marsikak kmet se bo še spominjal časov,
ko je za mernik pšenice dobil več nego še en¬
krat toliko kakor sedaj. Drugače je pa pri mesu
in mleku, ki nikakor redno ne padata v cenah.

Obrtnijski izdelki  postajajo redoma
vedno ceneji in sicer pada cena tembolj, čimbolj
pri produkciji prevladuje delitev dela in glavnica
nad surovinami. Zato je cena fino izdelanega
sukna primeroma veliko bolj padla nego cena
grobega blaga. Z razvijajočo se omiko in tehniko
postaja delo vedno bolj produktivno; produkcijski
stroški se manjšajo in zato so cene vedno bolj
nizke; zlasti pa še upliva na nje ceneni trans¬
port in vedno hujša konkurenca.

Od 1. 1876. do 1896. je padla na svetovnem
trgu cena pri železu od 92 na 62 mark pri me-
terskem centu, pri bombaževini od 132 na 62
mark, pri. volni od 480 na 274, pri svili od 5600
na 3900, pri sladkorju od 56 na 19, pri papirju
od 100 na 42 l / 2 -

87

Kjer pa pri produkciji prevladuje surovina,
se z razvijajočo se omiko cena večkrat celo zvi¬
šuje. Drva dobimo najceneje v gorskih krajih,
kjer ni velike delitve dela, pa surovina poceni.

B)  Denar.

L Pomen in zgodovina.

Če se blago zamenjava za blago, se kmalu
pokažejo razne neprilike. Če ima n. pr. kdo sol,
katero bi rad zamenjal za tobak, mora dobiti
najprej osebo, katera bo za-se za koristneje smat¬
rala tobak nego sol ali pa bo sol potrebovala.
Že to je jako težavno. Še težje pa bo najti ono
množino posameznega blaga, katera bi bila po
mnenju menjalcev ravno primerna, da se zanjo dobi
drugo blago. Čimbolj se je širilo izmenjavanje
dobrin, tembolj so se čutile take neprilike. Zato si
je že prav zgodaj mena razdelila v dvoje dejanj,
kup in prodajo,  s pomočjo neke dobrine, katero
so ljudje prostovoljno pripoznali kot sredstvo
za primerjanje vrednosti in za plače¬
vanje.  To izmenjavo posredujočo dobrino ime¬
nujemo denar.

Ne smemo pa misliti, da so se za denar
vedno rabile le kovine, zlasti dragocene kovine,
kakor se rabijo večinoma sedaj. Lovski narodi
so se posluževali največkrat kož kot denarja,
ker so kože v tedanjem času imele še posebno
veliko vrednost za oblačilo in so se tudi ložje
hranile in ložje iz roke v roko prenesle, nego
kak drug pridelek ali izdelek. Tako beremo v Jo-

88

bovi knjigi, „kako bi človek dal kožo za kožo,
celo vse, kar ima, samo da reši svoje življenje".
Pri Estlandcih znači beseda raha  denar, dočim
je pri sorodnih Laplandcih ohranila svoje prvotno
ime koža.  Na Ruskem je do Petra Velikega ve¬
ljala posebna vrsta kože za novec v prometu
s pastirskimi mongolskimi plemeni. Stari pisatelji
(kakor n. pr. Seneka) pravijo, da so v prvotni
dobi tudi pri Kartažanih, Grkih in Rimljanih kože
krožile kot novec.

Da so pastirski narodi  dolgo časa upo¬
rabljali živino kot novec, ne dokazujejo le jezi¬
koslovci, temveč tudi zgodovina sama. Latinska
beseda p e c u n i ajjj(denar) se izvaja od besede
pecus  (čreda). Ker se je živina štela po glavah
(koliko glav živine imaš?) (capita), se more po¬
vsem sigurno reči, da odtod tudi izhaja beseda
kapital.  Sanskritsko ime rupya  za denar pri¬
haja gotovo od besede rupa,  t. j. živina. Odtod
tudi jugoslovanske „rubije“ in ruski „rublji". V
prometu med Sibirijo in Mongolskim se še danes
samo deloma uporablja srebro, deloma pa še
vedno živina in surovine, zlasti kože.

Pri poljedelskih  narodih vidimo prav po¬
gosto, da se vrednost določa z žitom, kar lahko
opazujemo še dandanes v Bosni in na Bolgar¬
skem, kjer se desetino plačuje z žitom. Pri starih
Perzih je žito veljalo dolgo časa za denar, pa
tudi v novejšem času na Ruskem, Danskem in v
Izlandiji. Poleg žita najdemo na raznih krajih in
v raznih časih tudi druge stvari, ki so služile za
novec, tako n. pr. sol v Abesiniji, na Sumatri in

89

v Mehiki in še dandanes na kitajsko-birmanski
meji; v stari Mehiki tudi kakao in bombaže-
vino,  v prvih naselbinah v Virginiji tobak  (še
v 17. stoletju), suhe ribe  v Izlandiji in Novi
Fundlandiji i. t. d. Tudi razne vrste nakita, zlasti
redkeje in fineje školjke  so se na raznih pri¬
morskih krajih rabile za denar. Celo sužnji  so
se ponekod porabljali kot novec.

Med vsemi takimi predmeti pa so se posebno
odlikovale kovine,  ki so tudi pri neizobraženih
narodih večinoma že prav zgodaj izpodrinile vsake
druge vrste novca in postala skoro izključno
menjalno in plačilno sredstvo.  V to ko¬
vine (zlasti še dragocene kakor srebro in zlato)
usposabljajo njihova fizičnasvojstva, njihov
blesk, barva, deljivost;  svojstva, ki se sicer
prav poredkoma nahajajo.

1. Kovine so posebno prikladne, da zaao-
volje človeške potrebe.  Nekatere vrste, ka¬
kor železo in baker, se rabijo za najraznovrstneje
obrtnijske izdelke; druge zopet ugajajo člove¬
škemu nagonu, ki se kaže pri vseh narodih in
pod vsakim podnebjem, namreč nagon po lišpa-
nju (zlato in srebro). Pa tudi pri obrtih se drago¬
cene kovine zelo uporabljajo.

2. Kovine se lahko dele,  in sicer ne samo
tehnično, temveč tudi gospodarsko. Dočim vidimo
pri dragih kamenih, da izgube neprimerno veliko
na svoji vrednosti, če jih razdelimo na več delov
in bi svota vseh teh delov daleko ne veljala to¬
liko, kakor enota, ki se je razdelila, opazujemo
pri kovinah ravno nasprotni pojav. Če se zlato

90

razdeli na 100 delov, bodo ti deli skupno ravno
toliko vredni, kakor prvotni kos zlata. Tudi je
vsak del povsem sličen dragemu.

3. Kovine, zlasti pa še dragoceni kovini zlato
in srebro, ki prideta kot novec najbolj v poštev,
se odlikujejo tudi po svoji trpežnosti.  Zlato
in srebro ohranita najdalj neizpremenjene svoje
fizične in kemične lastnosti (niti se ne izto-
pita, [izvzemši v posebnih kislinah] niti ne izgu¬
bita svojega bleska) in se le — po dolgi rabi ne¬
koliko obdrgneta ali izgubita pri svoji teži. Železo
na zraku zarjavi, dočim na zlato in srebro nima
zrak nobenega upliva.

4. Ker imata zlato in srebro že v prav majhnih
delih vrednost, se tudi lahko prenašata  iz
krajev v kraj. Srednje močan človek more nesti
kakih 30 kil na svojih plečih. Za 1 krono se dobi
kakih 30 kg  premoga, naš 20kronski  zlati novec
pa tehta samo okoli 6’/* grama.

5. Zlato in srebro imata razmeroma najbolj
stanovitno  vrednost. Ker se ti dve kovini ne
moreta organično spojiti z zrakom in vodo, se
lahko ohranita dolgo časa in pri tem ne izpre-
menita svoje tvarine. Če bi imeli n. pr. žito za
novec, imeli bi vedno velike izpremembe v vred¬
nosti, ker bi se to leto pridelalo prav veliko,
drugo leto mogoče prav malo in bi se žito ne moglo
ohraniti več let. Celo druge kovine, kakor železo,
sčasoma razpadejo v prah. Zato se pa tudi na
svetovnem trgu ne pozna posebno, če se v ka¬
kem kraju dobi naenkrat večji zaklad zlata. Proti

91

množini zlata, ki se že nahaja na zemlji bodisi
izkovancv denar ali pa v drugih oblikah, se zdi
to prirastek le kakor studenec, tekoč v veliko reko.
Da pa kaki posebni novi zlati ali srebrni viri
vender uplivajo na ceno zlata ali srebra, videlo
se je pri odkritju kalifornskih zlatih rudokopov.

6. Zlato in srebro se dasta tudi jako težko
ponarediti.  Blesk, specifična teža, barva, trdota
in še posebno njihov zvok se lahko takoj spoznajo.

Vse te lastnosti so uplivale, da so se dra¬
gocene kovine nekako naravnim potem razvile
v novec, k čemur ni bilo začetkom treba nobene
posebne pogodbe ali državne oblasti. Zato naj¬
demo denar iz kovin že okoli 1500 let pred Kri¬
stusom pri Hebrejcih, pozneje pri Feničanih,
Perzih, Grkih in Rimljanih. Grki so se najprej
posluževali železnega denarja (Likurg!), pri Rim¬
ljanih je bil najstarejši novec iz bakra, ker je
bilo v Italiji največ bakra. Tudi svinec, bron, pla¬
tina (na Ruskem) in nikelj se je rabil za denar,
ali vendar so bile te kovine vedno bolj podre¬
jenega pomena z ozirom na zlato in srebro, ki
obsegata v polni meri vsa ravnokar našteta
svojstva.

2. Vrednost denarja.

Če govorimo o vrednosti denarja, mislimo
navadno le na prometno vrednost, ker je porabna
vrednost dragocenih 'kovin z razvijajočo se omiko
stopila v ozadje. S prometno vrednostjo denarja

92

se označuje vsota dobrin, ki se morejo v pro¬
metu dobiti za denar. Po navadi se govori, da je
denar drag, če se blago ceno prodaja in da je
denar poceni, če se blago drago prodaja. Uzroki
za ta pojav so isti, kakor smo jih navedli pri
razpravljanju o ceni, torej razmerje med ponudbo
in vpraševanjem ter produkcijski
stroški.  Že skušnja uči to. Ko se je odkrila
Amerika, je prišla velika množina zlata in srebra
v Evropo, zato je srebrni in zlati denar izgubil
precej na svoji vrednosti, cena raznovrstnemu
blagu je poskočila na 200 do 300 odstotkov.
Da se cena srebra in zlata tudi izpreminja, vi¬
dimo še posebno pri razmerju vrednosti, ki ob¬
stoji med tema dvema dragocenima kovinama. Na
koncu 15. stoletja je znašalo to razmerje 1:11
ali 1 g  zlata je bil vreden toliko kakor 11 gra¬
mov srebra. Ko so se pa v Peru in Mehiki do¬
bile velike množine srebra, se je to razmerje na
korist zlata začelo izpreminjati. (Leta 1594. že
1 : 117). Dolgo časa je obstajalo razmerje 1 : 16.
V juliju 1893. pa je pričela vrednost srebra hudo
padati, ker so v Indiji ustavili kovanje srebra;
tako da imamo že 1. 1893. razmerje 1 : 26 43,
1. 1894. 1 : 32-58, 1. 1898. 1 : 35 14 in 1. 1900.
1 : 33-03.

Vprašanje se ravna po ^potrebah in po pla¬
čilni zmožnosti kupovalcev. Ge ima kaka dežela
le malo prometa, ne bo rabila tudi .dosti pro¬
metnih sredstev, med katere spada posebno tudi
denar. Če nima dosti drugih dobrin, jih tudi ne
bo mogla zamenjati za denar. Ponudba se pa

93

ravna, če ne upoštevamo izprememb v kaki kratki
dobi, zlasti po produkcijskih stroških. Ker so
produkcijski stroški pri zlatu in srebru na raznih
krajih zelo različni, se ravna prometna vrednost
novca po onih najslabših virih, ki se še morajo
uporabiti, da se more pokriti splošna potrebščina.

Produkcijski stroški pri denarju so:

1. stroški dragocenih kovin samih,

2. stroški za kovanje novca.

Za dežele, ki nimajo srebrnih ali zlatih rud¬
nikov, so stroški dragocenih kovin odvisni od
produkcijskih stroškov onih dobrin, ki se morajo
zamenjati za dragocene kovine, ki pridejo iz drugih
dežel in pa še od onih stroškov, ki jih provzroča
prenos kovin iz druge dežele.

Če primerjamo dve deželi, v katerih je promet
razvit, opazimo lahko, da ne potrebujeta
enake množine zlata in srebra, tudi če bi imeli
primeroma enako število prebivalstva. Ne le pro¬
met kot tak, temveč še posebno hitrostprometa
upliva na vprašanje po denarju, ker tisti denar,
ki je zaprt v blagajnah, za promet sploh ne živi.
Čim naprednejša je kaka dežela, tem manj denarja
leži v zasebnih blagajnah, temveč se ulaga v go¬
spodarska podjetja in javne denarne zavode,
s katerih posredovanjem zopet prihaja med pro¬
ducente.

Važnega pomena pri potrebi denarja so tudi
denarni nadomestki  (surogati), kakor so pa¬
pirnat denar, bankovci, menice, čeki in giro-promet.

94

V deželah, kjer so razvite kreditne in bančne za¬
deve, se zato ne rabi nič več denarja kljub temu,
da se promet vedno množi in vedno hitreje razvija.
Tajco se v Londonu dandanes komaj 4 odstotkov
vsčh plačil vrši v kovanem denarju.

3. Državna ureditev denarja.

Država upliva na denar na dva načina, in
sicer s tem, da odredi 1. katero blago ali ka¬
tera kovina se ima smatrati za denar  in 2.
kako naj bo tehnično  urejen denar. Postavna
določitev onega blaga (kovine), ki naj
velja za postavno plačilno sredstvo,  se
imenuje vrednota ali valuta.  Ker ima država
pravico določiti kovino, katera se mora splošno
pripoznati kot plačilno sredstvo, more biti vred¬
nota v raznih državah različna. Kjer država pro¬
glasi zlato  za splošno plačilno sredstvo (denar),
imamo zlato vrednoto,  kjer je splošno pla¬
čilno sredstvo srebro,  tam govorimo o srebrni
vrednoti,  kjer pa se rabita dve kovini kot denar,
in sicer tako, da je vsak primoran vzeti denar v
tej ali oni kovini, n. pr. v srebru ali zlatu, tam
imamo dvojno vrednoto ali bimetalizem.
Kjer imajo dvojno vrednoto, tam mora biti tudi
določeno razmerje vrednosti, v katerem si stojita
kovini, ki se rabita kot denar, t. j. v sedanjih
državah zlato in srebro. Kjer se zlato in srebro
rabita kot postavno plačilno sredstvo, ne da bi
se postavno določilo razmerje med vrednostjo
obeh kovin, tam se govori o vzporedni vred¬
noti.

95

Časih rabimo besedo vrednoto tudi v takem
pomenu, da ž njo zaznamujemo računsko
enoto,  ki se rabi pri denarju posameznih
držav. Tako slišimo večkrat izraz kronska
vrednota  (tudi veljava).

Država ima pravico določiti vsebino posa¬
meznih denarnih kosov. Taki kovani denarni kosi,
kojih vrednost je državno zajamčena, se imenu¬
jejo novci.  Država ima izključno pravico ko¬
vati denar  (takozvani novčni  regal), ali
vsakemu je dovoljeno prinesti zlato v šibikah ali
palicah v državno kovnico  in si dati izkovati
novec (kovanje na zasebni račun).  Za tako
kovanje se pobira kovna pristojbina ali
kovni  na  (brassage). Ta znaša v Avstriji za 1 kg
čistega zlata 6 kron. Na Angleškem in v Zedi¬
njenih državah se za kovanje zlata ne pobira
nobena pristojbina. Kjer imajo srebrno ali dvojno
vrednoto, se tudi srebro more kovati na zasebni
račun.

Država ima pred vsem paziti na to, da je
vrednost, katera je označena na novcu (imenska
vrednost)  ista kakor vrednost kovine same (no¬
tranja vrednost), ker po Greshamovem  za¬
konu, o katerem bomo govorili pozneje, „slab
denar prežene dober denar, dober denar pa ne
more pregnati slabega denarja".

Pri kovanju denarja država najprej določi
razmerje kovanih novcev proti gotovi enoti zlata.
Ta odnošaj se imenuje novčno merilo.  Po av¬
strijskem zakonu z dne 2. avgusta 1892, št. 126
drž. zak., s katerim se je uvedla kronska vred-

96

nota, se more iz 1 kilograma suhega zlata nako-
vati 3280 kron, in sicer 164 kosov za 20 kron
ali pa 328 kosov za 10 kron. Pa tudi teža vsa¬
kega novca je natančno določena. Desetkronski
zlati novec ima y ss8  kg  zlata, ali vendar tak novec
tehta nekoliko več, ker se zlatu primeša nekoliko
bakra, da je novec trji (zlitina).  Razmerje
teže kake dragocene kovine k teži zlitine se
imenuje čistina.  Zlato, ki se nahaja v kakem
zlatem novcu, se imenuje jedro  (Korn), vsa teža
novca (zlitine) se pa zove teža  sploh (Schrot).
Tako določa zgoraj imenovani avstrijski zakon,
da naj ima kos za dvajset kron surove teže
6775067 in čistinske teže 6 09756 gramov, kos
za deset kron pa surove teže 3 3875338 in či¬
stinske teže 3‘04878 gramov. Po navadi odpade
od skupne teže kakega zlatega novca ena dese¬
tina ali dvanajstina na primešano kovino. Av¬
strijski zakon pravi (čl. III.): Deželski zlati novci
se kujejo v zmesnem razmerju 900 tisočink
zlata in 100 tisočink bakra; torej znaša primes eno
desetino. --Na Angleškem in Ruskem ima zlati
novec eno dvanajstino primesi.

Kljub vsemu tehničnemu napredku se vender
dogodi pri kovanju kaka prav majhna pomota,
da se novci ne morejo do pičice natančno kovati
z določeno surovo in čistinsko težo; zato novčni
zakoni določujejo mejo, za koliko se more pri
kovanju „grešiti“, ne da bi novec izgubil svojo
imensko vrednost. Avstrijski zakon dovoljuje ojL-
stop (remedium, toleranca),  kateri ne sme
presegati v surovi teži 2 tisočinki, v čistinski teži

97

pa 1 tisočinko. Dvajsetkronski zlati novci, ki so
se kovali leta 1894, so. tehtali 62598 - 899 kg,  do-
čim znaša postavna surova teža 62598'902 kg,
torej pri 9 milijonih kosov 3 grame razločka!

Zlato kroži  po svetu in pri tem večkrat iz¬
gubi nekoliko miligramov svoje teže? Ali ga
potem država še pripozna za novec z imensko
vrednostjo? Tudi v teh slučajih država določa
neko mejo. Večkrat omenjeni avstrijski zakon
pravi: Prestopna teža  kosa za dvajset kron

se določa s 674 gramov, kosa za deset kron pa
s 3-37 gramov (polna teža pri 20kronskem novcu
znaša 677 gramov, pri 10 kronskem zlatu 3'387
gramov).

Zlati novci, kateri se po navadnem obhodu
ne zmanjšajo pod to težo, sprejemajo se pri
državnih in drugih javnih blagajnicah in v za-
sebnejn prometu za polnotežne pri vseh plačilih.

Če se novec pri kroženju toliko obrabi, da
pride pod takozvano prestopno težo (torej 20-
kronski zlat pod 674 gramov), tedaj ga država
sprejme pri vseh svojih blagajnah, toda le pod
polno ceno. Če se pa pri kovanju prekorači od¬
stop ali toleranca, se novec sploh ne izroči pro¬
metu, temveč se vnovič prekuje.

Zlati novci so kovani p o ln o v r e dn o,  to
se pravi, vrednost, ki je označena na novcu, od¬
govarja tudi notranji vrednosti ali vrednosti jedra
(snovi). Če bi torej zlati novec raztopili ali ga
raztolkli na kose, bi dobili v prometu zanje to¬
liko, kolikor znači imenska ali nominalna
vrednost,  odbivši kovnino. Drugače je pa n. pr.

7

98

pri avstrijskem srebrnem goldinarju. Srebro, ki
ga vsebuje, velja v prometu le 058 goldinarja
Tudi pri nemškem tolarju,  čegar imenska
vrednost znaša 3 marke, je srebro, ki ga vsebuje,
vredno le 1 '45 marke.

Najsibo v kaki državi zlata, srebrna ali dvojna
vrednota, vendar bomo povsod opazili, da se za
majhne enote kujejo novci še iz druge kovine,
in sicer tako, da stoji nominalna vrednost visoko
nad notranjo vrednostjo kovine. Tak novec ime¬
nujemo drobiž.  Kjer obstoji zlata vrednota, tam
se rabijo srebrni in tudi bakreni, nikljasti ali bro¬
nasti novci za drobiž. Če tehta 20 kronski zlat
677 gramov, kakšen bi moral biti zlati novec,
da bi bil vreden le 20, 10 ali celo samo 1 ali
2 vinarja? V malem prometu je neobhodno po¬
treben drobiž.

Četudi se drobiž ne kuje polnovredno, ven¬
dar se ni bati, da bi v novčnem zistemu kake
države prouzročil kake neprilike, ako postava do¬
loča, da se sme kovati le gotova mno¬
žina drobiža, da nihče ni prisiljen spre-
j'e m ati drobiža nad določeno svoto in
da so zavezane vse javne blagajne, za
drobiž zamenjati zlate novce,  če se jim
izroči gotova svota drobiža. V Avstriji se sme
kovati drobiža za 414 milijonov kron, in sicer:

5 kronskih kosov za 128 milijonov kron
1  „ „ „ 200
nikljastega novca „ 60 „ „

bronastega „ „ 26 „ „

99

Poleg tega pa se sme imeti v prometu še
200 milijonov srebrnih goldinarjev.

Po plačilni zmožnosti,  katero imajo v
kaki državi posapiezne vrste novci, razlikujemo’:

1- Kurantne novce,  katere mora vsak
vzeti v plačilo v vsaki poljubni množini (pri nas
20- in 10kronski zlati novec ter srebrni goldinarji).

2. Drobiž,  ki je namenjen le za manjša-:
plačila. Nihče ni primoran sprejeti več nego 250
kron v petkronskih novcih ali 50 K v enokron-
skih novcih, 10 K v niklju ali več nego 1 K v
bronastem denarju. C. kr. državne blagajne
in uradi  pa so zavezani sprejemati pet- in eno-
kronske novce v vsaki množini, nikelj in bron
pa do 10 kron.

Omeniti moramo še denar, ki ga države ku¬
jejo samo za olajšanje prometa z inozemstvom,
kateremu pa država sicer ne podeljuje nobene pla¬
čilne zmožnosti (blago). Tak novec je n. pr. naš
levantinski ali Marije Terezije tolar
(križovec), ki velja za 2’105 srebrnega goldinarja,
nizozemski cekin  = 22-531 K, mehikanski
piaster  = 2-199 gld. Pri nas se poleg tega še
kujejo cekini  v vrednosti 11 K 29 v.

4. Vrednote posameznih držav.

a)  Zlata vrednota.

Pri zlati vrednoti se glavni novci  (tudi
kurantni novci)  kujejo samo v zlatu in sicer
tako, da  imenska vrednost  odgovarja popol¬
noma notranji vrednosti.  Srebrni novci so le

7 *

100

postranski denar, ki se rabi tudi za drobiž.
Srebrni novci se ne kujejo polnovredno,
tudi je njihova plačilna zmožnost omejena,
dočim se morajo zlati novci sprejemati neome¬
jeno. Na zasebni račun se morejo kovati le
zlati novci, srebrni novci se kujejo le do gotove
množine in se lahko vedno zamenjajo za zlati
novec. To je takozvana čista zlata vrednota.

Če se država nasproti drugim državam kaže
kot država z zlato vrednoto, ker svoje zunanje
obveznosti plačuje z zlatom, dočim se doma rabi
kot kurantni novec vsaj en srebrni no¬
vec,  potem govorimo o šepajoči zlati
vrednoti.

Prva država, ki je uvedla zlato vrednoto, je
bila Angleška,  kar se je zgodilo z zakonom z
dne 22. junija 1816. in sicer na ta način, da je
pričela kovati srebrni novec z lažjim novčnim
merilom in ga tako napravila za drobiž, poleg
tega pa določila, da nihče ni zavezan naenkrat
v promet vzeti več nego 40 šilingov v srebru.
Denarna enota je fu nt št eri ing o v ali kot novec
sovereign (L),  ki ima 20 šilingov  (s),  šiling
pa zopet 12 pencev  (d).  Sovereign ima 7*32239
gramov čistega zlata, kar bi dalo 24 017 kron ali
20-429 nemških mark. Sovereigni se kujejo v
kosih po 5, 2, 1 in % funta. Srebrni novci (5,
2V 2 , 2, 1 s, 6, 4, 3 d)  se kujejo kot drobiž v
razmerju 1 : 14-288. Iz brona se kujejo 1, 1% in
V 4  d.  Samo zlati novci se morejo kovati v po¬
ljubni množini ter imajo tudi neomejeno plačilno
zmožnost.

101

V angleških naselbinah obstoji veči¬
noma tudi angleški novčni zistem, samo o indijskih
drugačih denarnih razmerah bomo govorili poz¬
neje.

Na Nemškem  so do leta 1873. obstajali v
posameznih državah posebni novčni zistemi, ki
so se opirali na srebrno vrednoto. S postavo z
dne 9. julija 1873. (deloma že s postavo z dne
4. decembra 1871.) se je pa uvedla za vso državo
zlata vrednota,  toda vender se je obdržal sre¬
brni tolar (= 3 M)  kot kurantni novec, da mo¬
remo torej govoriti o šepajoči zlati vrednoti. Ku¬
jejo se zlati kosi po 20, 10 in 5 mark. 1 marka
(M)  ima 0-358423 g  čistega zlata = 1'1756 K.
Dalje se kujejo srebrni kosi po 5, 2, 1, V 2  in
Ve M,  ki imajo pa le do 20 M  plačilno zmožnost.
Iz niklja se kujejo kosi po 10 in 5 fenigov, iz
brona pa po 2 in 1 fenig.

Danska, Švedska in Norveška  so se
združile v Severno novčno zvezo  in sklenile
leta 1872., oziroma 1875., novčno pogodbo na pod¬
lagi nanovo uvedene zlate vrednote. Novčna
enota je kakor pri nas krona = 100 oerov. Dvaj-
setkronski zlat obstoji iz 8 0645 g  čistega zlata
in velja torej za 26'452 K.

Avstro-Ogrskaje  uvedla 1. 1892. šepajočo
zlato vrednoto. O njej smo govorili obširneje v
prejšnjem poglavju. Na zasebni račun se smejo
v Avstriji kovati le zlati kosi za 20 kron, na
Ogrskem pa tudi desetkronski zlati.

Na Ruskem  imajo zlato vrednoto od leta
1899. Novčna enota je rubelj = 100 kopejk. Kujejo

102

se zlati kosi po 15, 7%, 10 in 5 rubljev. Zlati
kos za 5 rubljev ima 5-8067 g  čistega zlata
19 046 kron 16-201 mark 20-001 frankov.
Plačilna zmožnost srebrnih novcev je omejena
pri večjih na 25, pri manjših pa le na tri rublje.

b)  Srebrna vrednota.

Glavna svojstva srebrne vrednote sota-le:

1. Vsaj en srebrni novec se mora kovati kot
glavni novec  (kurantni novec). Imenska
vrednost tega novca mora odgovarjati notranji
vrednosti. Tudi ima ta novec neomejeno pla¬
čilno zmožnost.

2. Kakor mora pri zlati vrednoti biti prosto
kovanje na zasebni račun za zlate novce, ravno
tako mora pri srebrni vrednosti biti dovoljeno
kovanje tega srebrnega  novca na zasebni
račun. S tem se namreč zasigura, da se vrednost
novca ravna po vrednosti, ki jo ima srebro v
prometu in se tudi izpreminja po tem.

3. Zlati novci  se smatrajo za blago
(trgovinski novci).

Z dunajsko novčno pogodbo iz leta 1857.
se je uvedla za Avstrijo in Nemčjo  čista
srebrna vrednota. Skupni novec je bil zvezni
t o 1 a r = Vso funta čistega srebra. Na severnem
Nemškem  je tvoril ta tolar tudi novčno enoto,
v Avstriji  pa se je koval goldinar = 2 / s  to¬
larja. Avstrija je stopila 1. 1867. iz novčne zveze
in nehala kovati zvezne novce. Kovanje srebra
(na zasebni račun) se je ustavilo 1. 1879. in pa¬
pirni goldinar je postal samostojni denar (papirna

103

vrednota).  Pripomniti moramo še, da se je
ob času novčne zveze koval tudi zvezni zlati
novec kot trgovinski novec in se nazival krona.

Tudi na Nizozemskem  so imeli od leta
1847. do 1857. čisto srebrno vrednoto. 1 holandski
srebrni goldinar (= 100 centov) = 9-45 gramov =
9*851 avstrijskega goldinarja. Od 1. 1875. se ku¬
jejo zlati kosi po 10 gold. kot kurantni novci,
da torej prihajamo v šepajočo zlato vred¬
noto, ki se je 1. 1901. tudi postavno uvedla, pri
čemur se je pa srebrni goldinar obdržal kot
kurantni novec.

V brit s ki Indij  i obstoji formalno še vedno
srebrna vrednota. Vrednotni novec je rupija, ki
tehta 11 -6 g  in se kuje s čistino n / n .  L. 1893.
se je pa ustavilo kovanje srebrnih rupij na za¬
sebni račun in angleška vlada skuša polagoma
uvesti zlato vrednoto. Začetkom leta 1900. je vlada
v Indiji imela na razpolago že za kakih 10 mi¬
lijonov funtov šterlingov zlata. Po postavi z dne
15. septembra 1899. ima sovereign neomejeno
plačilno pravico v vrednosti 15 rupij.

c)  Dvojna vrednota (bimetalizem).

Kjer obstoji dvojna vrednota, se morajo
rabiti zlati in srebrni novci kot glavni
in'kurantni novci  in morajo biti torej kovani
polnovredno. Istotako se mora zlato in srebro
kovati na zasebni račun in se zato mora določiti
stalno razmerje, ki naj obstoji med obema^ kovi¬
nama. Franco s ka, It ali j a, Belgija in Švica
(dežele latinske novčne zveze)  so sklenile

104

23. decembra 1865. novčno zvezo, h kateri je
pozneje pristopila tudi Grška. Pri tem se je
sprejel francoski novčni in vrednostni zistem, ki
sloni na zakonu z dne 28. marca 1803. Ta zakon
je ustanovil vrednost zlata in srebra po razmerju
1 : 157 2 . Novčna enota je frank, in sicer se kuje
iz 1 kilograma novčnega zlata 3100 frankov (či¬
stina 0 OO /iooo)- I z  srebra se pa kujejo kosi po
5 frankov, ki imajo kakor zlati novci neomejeno
plačilno zmožnost. Kos za 5 frankov vsebuje
22 5 g  čistega srebra (torej razmerje 1 : 15 1 / 2 ).

Ko je pa vrednost srebra zelo padla, sta
najprej Belgija in Švica ustavili kovanje srebrnih
kosov po 5 frankov, 1. 1878. je isto storila Fran¬
coska. Na zborovanju 1. 1878. se je sklenilo ko¬
vanje srebrnih kurantnih novcev za toliko časa
ustaviti, da se vse zvezne države ne izreko zopet
za kovanje. — Ta novčna zveza se od leta do
leta molče obnavlja, dokler se pogodba ne odpove.

Srbija  je leta 1873. z »zakonom o kovanju
srbske srebrne monete“ in leta 1878. z »zakonom o
srbskim narodnim novcima" sprejela novčni zistem
latinske novčne zveze in sicer so se uvedili Sre¬
brnjaki po 5 dinarjev in zlati po 10 in 20 di¬
narjev s čistoto 900 /iooo-

Tudi na Bolgarskem  imajo latinski novčni
zistem. Novčna enota je lev — 100 stotink. Zlati
kosi štejejo 20 in 10 levov, srebrni pa 5, 2, 1 in
V 2  leva v

V Črnigori  nimajo svoje vrednote; le mali
drobiž so začeli v zadnjih letih izdajati; sicer pa
velja avstrijska vrednota.

105

Romunija in Portugalska tudi računita
v frankih.

Združene države severnoameri-
čanske so imele do leta 1873. postavno dvojno
vrednoto. Zlati dolar ima P505 g  čistega zlata,
srebrni dolar 24'056 g  čistega srebra, torej, si
stojita zlato in srebro v razmerju 1 : 15-988. Z
zakonom z dne 12. aprila 1873. se je odpravila
dvojna vrednota, ker se je ustavilo kovanje sre¬
brnega dolarja, čeprav je imel še vedno plačilno
zmožnost. Pozneje se je skušalo zopet srebru
priboriti prejšno veljavo v novčnem zistemu s tako-
zvano „Bland Bill“ iz leta 1878. in „Sherman
Bill “ iz leta 1890., toda s postavo z dne 14. marca
1900. se je menda končno določila zlata vred¬
nota, vendar pa ima ta srebrni dolar in papirni
denar kot postavno sredstvo prejšnjo pravico.

5. Greshamov zakon.

V prejšnjem poglavju smo videli, da povsod
ondi, kjer se je uvedla prvotno dvojna vrednota,
polagoma prehajajo do zlate vrednote. To si lahko
razlagamo na podlagi Greshamovega zakona, ki
je popolnoma naraven, ki se pa kljub temu zdi
nekako protisloven. Gresham, bogat angleški
trgovec in ustanovnik londonske borze, ki je živel
za časa kraljice Elizabete, je izrekel namreč tole,
že zgoraj omenjeno pravilo: „Slab (manjvredni
denar) prežene vedno dobri denar. “ V življenju
vidimo splošno ravno nasprotni pojav. Dobro
blago se obdrži, slabo pa se skuša odstraniti.

106

Ker je pa denar blago neke posebne vrste,
ker nam služi le zato, da zanj dobivamo druge
dobrine, torej kot izmenjalno sredstvo, zato si
tudi lažje razlagamo ta sicer ne takoj umljivi
zakon. Če za slab denar lahko dobim isto blago
kakor za dober denar, gotovo ne bom izdal do¬
brega denarja, temveč tistega, ki ga manj cenim.
Dobri denar torej preide iz prometa in sicer se
to lahko zgodi na tri načine.

1. Ljudstvo spravi  dobri denar. To vidimo
zlasti ob krizah, ob času vojsk i. t. d., ko ljudje
spravljajo zlato ali srebro, ne pa papirnega de¬
narja, do katerega nimajo toliko zaupanja. Tako
„tezavriranje“ opazujemo tudi ob času velike fi¬
nančne krize v Zedinjenih državah. Banke sku¬
šajo nabrati kolikor možno veliko zlata, denarni
nadomestki (surogati) pa vedno bolj izgubljajo
svojo vrednost. Isto se je zgodilo za časa fran¬
coske revolucije ali velikega avstrijskega finan¬
čnega poloma začetkom prejšnjega stoletja.

2. Še bolj pa se kaže tak pojav pri plačilih,
ki gredo v inozemstvo. Notranje dolgove pač
lahko plačujemo v slabem denarju, če ima ta
tudi plačilno zmožnost, ali drugače je, ako ima
posameznik ali država opraviti z obveznostimi v
inozemstvu. Zunanji upnik se ne bo brigal n. pr.
za našo vrednoto, ako imenska vrednost našega
goldinarja ne odgovarja tržni vrednosti srebra, ki
ga vsebuje, temveč bo zahteval plačilo v polno¬
vrednem zlatem denarju. Zato bo pa denar, čegar
imenska vrednost je enaka notranji vrednosti ko-

107

vine, polagoma izginjal, ostal pa bo manjvredni
denar.

3. Če ima srebro ali zlato, ki je kovano v
denar, večjo vrednost, nego jo ima tolika mno¬
žina zlata ali srebra sama na sebi, tedaj bomo
opazili, da se zlati ali srebrni denar ne bo na
trgu dolgo ohranil kot novec, temveč kot blago,
ki se bo dražje prodajalo.

Imamo zlasti tri vrste primerov, ko opazu¬
jemo Greshamov zakon.

1. Že Gresham sam je opazil v svoji dobi,
da je obrabljeni novec, ki je bil v prometu skupno
z novim novcem, kmalu tega izpodrinil. Isto opa¬
zujemo še dandanes. Tudi tedaj, če se novec kuje
pod dovoljeno »toleranco 11 , vidimo, da polno¬
vredni novci izginejo iz dežele, v kateri ostanejo
le manjvredni.

2. Greshamov zakon opazujemo posebno še
tam, kjer je v prometu papirni denar s kovanim
denarjem vrgd in je papirni denar izgubil iz
raznih razlogov svojo označeno vrednost. Tu vi¬
dimo, da kmalu izgine kovani denar (srebro in
zlato) iz dežele, na njihovo mesto pa stopi papir.
Tako smo videli pri finančnih krizah v Severni
Ameriki in na Ruskem, da se njihov zlati in sre¬
brni denar ni mogel ohraniti doma, čeprav sta
mogli proizvajati ti državi ti dragoceni kovini skoraj
za ves svet.

3. Isti pojav se nam kaže tudi tam, kjer
je v prometu polnovredni denar z manjvrednim.
To najlažje vidimo v državah z dvojno vred¬
noto. Če bo srebro padalo v ceni in si ne bo

108

na primer stalo v razmerju 157 2  : 1 z ozirom na
zlato, tedaj bomo kmalu tožili o pomanjkanju
zlatega denarja. Srebro bo ostalo pri nas doma,
zlati novec bo pa potoval v inozemstvo.

S tem prehajamo na nadaljno poglavje:

6. Vprašanje o vrednoti.

Ali naj se država poprime dvojne ali zlate
vrednote? Kateri zistem se more znanstveno bolj
upravičiti?

Največja napaka dvojne vrednote je ta, da
se vrednostno razmerje med zlatom in srebrom
prepogosto menja in se zato po Greshamovem
zakonu polnovredni novec ne obdrži dolgo v de¬
želi. Temu nedostatku bi se moglo opomoči le
na ta način, da bi vse 'ali vsaj najvažneje države
pripoznale enako dvojno vrednoto in obenem
obvezno določilo razmerje med vrednostjo obeh
dragocenih kovin, ki prideta v poštev. (Tako-
zvana mednarodna zlata vrednota.)

Nepobitno dejstvo je, da upliva vrednota
bistveno na gospodarsko življenje posameznih
držav ali narodov. V teoriji je pač zmagala zlata
vrednota, toda vendar vidimo v vseh državah, da
srebro ni prestalo biti denar, temveč se je le
prosto kovanje srebrnega novca moralo ustaviti.
Izgnati povsem srebrni novec, to se pravi podati
mu samo ulogo drobiža, bi bilo po besedah na¬
cionalnega ekonoma Roeslerja toliko, kakor iz¬
ključiti iz hrane rž, češ, da je pšenica mnogo
bolja, ko vendar nahajamo toliko krajev, kjer mo¬
rajo rabiti rženo moko in jesti ržen kruh. Če bi

109

le zlato veljalo za novec, bi kmalu pričelo po-
manjkovati zlata; zato bi se njegova vrednost
zelo povečala in bi torej cene drugim dobrinam
zelo padale, kar bi škodljivo uplivalo na gospo¬
darski red in razvoj. Čimvečji je oni rezervar,
kamor priteka nanovo pridobljena kovina, ki se
rabi za novec, temmanj uplivajo na vrednost njeno
različni novi studenci, ki prično izvirati na doslej
še nepoznanih tleh. Če se zlato in srebro
skupno rabita za novec, razni novi zlati ali sre¬
brni rudokopi ne uplivajo na njuno ceno, kakor
če bi se n. pr. rabilo le zlato.

Poleg tega imamo mnogo dežel, ki ne mo¬
rejo pristopiti k izključni zlati novčni zvezi, ker
je za siromašne dežele zlato preveč skop in pre¬
droben novec.

Dalje moramo splošno smatrati za gospo¬
darsko koristno, da se cena novcu ne menja  ali
pa prav polagoma pada,  ker s tem cene dobri¬
nam polagoma rastejo; zato pa se množi tudi pro¬
dukcija, rastejo plače, tudi konsum in promet sta
vedno večja. Zlasti se pa še izpreminja razmerje
med upniki in dolžniki na korist poslednjim, ki
lažje plačujejo svoje obveznosti, ako ima denar
manjšo vrednost.

Če raste  vrednost novcu, vidimo ravno na¬
sprotne pojave. Cene padajo, kredit se zmanjšuje;
zato tudi produkcija peša in dolžnik težje izpol-
nuje svoje obveznosti. Konsum se manjša in
zato se večkrat dogaja, da nadprodukcija prouzroči
novčne in gospodarske krize.

no

C. Kredit.

1. Pomen. Vrste kredita.

S kreditom j'e mogoče uporabljati glavnico
kakega drugega, kar je v narodnem gospodarstvu
velikega pomena.

O pomenu besede kredit se je mnogo raz¬
pravljalo v narodno-gospodarskih knjigah, ne da
bi prišli znanstveniki do enotne opredelbe. Philip-
povich, profesor narodnega gospodarstva na du¬
najskem vseučilišču, imenuje kredit posebno vrsto
gospodarskega prometa, pri katerem med osebami,
ki so stopile v medsebojni promet, nastane raz¬
merje, po katerem sme ena za uslužnost,
ki jo je storila drugi (prenos dobrin,
plačilo, delo) zahtevati protin služnost.
Te opredelbe, ki še najbolj označuje pomen kre¬
dita, se hočemo držati tudi mi v svoji razpravi.

Kredit se je uporabljal v vseh dobah narod¬
nega gospodarstva, toda ogromni pomen je dobil
šele v preteklem stoletju, tako da nekateri celo
sedanjo gospodarsko dobo nazivljejo dobo kre¬
ditnega gospodarstva.

Kredit prenaša  glavnico v druge roke, ali
glavnice same ne more ustvarjati. Na prvi pogled
se nam to zdi skoro neverjetno. Recimo, da imam
tisoč kron v zlatu. To zlato posodim svojemu
sosedu, ki mi pa za ta denar da n. pr. menico.
S to menico lahko dobim nadaljnih tisoč kron,
če ima zopet kaka tretja oseba (ali kaka banka)
zaupanje v plačilno zmožnost mojega dolžnika.

111

Toda s tem se glavnica ni podvojila, ker ima
ta tretja oseba 1000 kron menj,^ki jih je dala
meni. Prav pravi Charles Gide: Če bi res kredit
ustvarjal kapital, potem bi se bogastvo Francoske
naenkrat podvojilo in se zvišalo od 200 na 400
miljard, če bi vsak Francoz svojo imovino posodil
svojemu sosedu.

Kredit se deli v več vrst:

1. Stv arn i in osebni (realni in per¬
sonalni)  kredit. Pri stvarnem kreditu se vzame
Trnka določena stvar  v zastavo, tako da po med¬
sebojnem sporazumljenju med upnikom in dolž¬
nikom ta stvar služi v poroštvo za povračilo
dolga, pri osebnem kreditu pa sloni kredit le na
zaupanju v plačilno zmožnost in voljo dolžni¬
kovo. Seveda se pri tem tudi upoštevajo druge
razmere, kakor premoženje dolžnikovo, njegov za¬
služek ali plača i. t. d.

Najnavadnejšo vrsto osebnega kredita vidimo
pri trgovcih, obrtnikih in rokodelcih, ki svojim
odjemalcem dajo blago na „bukvice“ ali proti
mesečnemu plačilu.

Če je le dolžnik zavezan plačati dolg, govo¬
rimo o en ostavnem osebnem  kreditu, če so
pa še druge osebe vezane v to, imamo porošt¬
veni  kredit.

Tudi stvarni kredit lahko še dalje delimo v
hipo tečni  kredit, če služi v poroštyo za po¬
vračilo dolga kaka nepremičnina, ki pa sicer
ostane v posesti dolžnikovi, in v ročno-za¬
stavni  kredit, če je kredit zavarovan po kaki

112

premičnini (n. pr. vrednostnem papirju, zlatnini

i. t. d.), ki pride v posest upnikovo.

2. Javni in zasebni  kredit. O prvem go¬
vorimo pri državah, deželah, občinah in drugih
prisilnih vkupnih gospodarstvih, zasebni (privatni)
kredit pa imamo tedaj, če se kredit dovoli za¬
sebni osebi.

3. Zozirom na dobo  razločujemo: a)  kratki
in dolgi-  kredit; b)  omejeni in neomejeni
(terminirani in neterminirani) kredit, ako je kredit v
naprej časovno določen ali ne, in pri neomeje¬
nem kreditu; c)  o cip o ve dl j iv in neodpoved-
1 j i  v kredit.

4. Po uporabi delimo kredit v konsum-
ptivni in produktivni  kredit. Konsumptivni
kredit imamo tedaj, če dolžnik uporabi kredit za
to, da si zadovolji svoje življenske potrebe. Če
pa dolžnik to, kar se mu poda, uslužnost, ki se
mu stori, porabi zato, da si nabavi sredstva za
produkcijo ali pridobitek, tedaj imamo produk¬
tivni kredit.

Produktivni kredit služi torej zato, da se
ž njegovo uporabo dobe viri, iz katerih se more
gospodarsko napraviti protiuslužnost. Ako se pro¬
duktivni kredit porabi za obratno glavnico in se
protiuslužnost napravi (dolg poplača) s tekočimi
dohodki, da je torej kredit omejen na kratko dobo,
govorimo o obratnem  kreditu. Če se pa pro¬
duktivni kredit porabi za stalne glavnične na¬
prave kakor za zidanje hiš, tovaren. gradbo že¬
leznic i. t. d. in se more dolg odplačevati le po¬
lagoma z dohodki teh gospodarskih virov (hiš,

113

obrtnih naprav) — torej dolgi kredit — imamo
posestni ali napravni kredit.

Kredit se more razvijati šele tedaj, ko se je
gospodarstvo pri posameznih osebah ali v posa¬
meznih deželah tako razvilo, da nekateri ljudje
lahko en del svojih dohodkov izposodijo onim.
ki so pripravljeni z izposojevanjem denarja ali s
tujo glavnico proizvajati. Pri tem uplivajo na
razvoj kredita različne okoliščine. Najprej moramo
pri kreditu upoštevati osebno ali individu¬
alno  stran, dalje pa splošne socijalne  raz -
mere v državi, deželi ali tudi v onem kraju, kjer
se ima opraviti s kreditom.

Pri  osebnih ali individualnih razmerah odlo¬
čujeta možnost in volja,  zadostiti obveznostim,
katere je prevzel dolžnik.

Ta možnost pa zavisi zopet:

1. od telesnih lastnosti (zdravje in telesna
moč), ki usposabljajo dolžnika za delo;

2. od njegovih duševnih lastnosti in od go¬
spodarskih razmer.

Volja za poplačevanje dolgov je pri raznih
osebah in tudi pri posameznih narodih različna.
Posamezne osebe ali posamezni narodi morajo
priti že do gotove nravne zrelosti;  pri
njih se mora razviti čut pravice in smisel za
osebno čast, da se jim more zaupati ali kre¬
ditirati.

Poštenost in varčnost sta lastnosti, katerih
po navadi ne najdemo pri ljudeh na prav nizki
stopnji omike — treba ju je šele vzgojiti pri
osebah in pri narodih.

8

114

Za razvoj kredita so posebno tudi važne
državne m mednarodne  pravne razmere in
naprave. Če je lastnina varna v državi, če jo
ščiti dobro zakonodajstvo, se bo gotovo kredit
bolj razvijal, kakor v državah, kjer je združena
z vsakim posojilom nevarnost, da se radi po¬
manjkljivih postav in slabih sodnikov lahko izgubi
izposojena svota. Zato je v takih pravno na
nižji stopnji stoječih državah obrestna mera po
navadi zelo visoka, ker se mora plačevati tudi
nekaka premija za riziko. Tudi politične  raz¬
mere uplivajo na kredit. Do ustavne države ima
gotovo vsak upnik večje zaupanje, nego do države,
kjer odločuje volja poedinca. Samo gospodarsko
in politično prosti narodi in proste države so se
razvile do naravnost občudovanja vrednega stanja
v kreditnem gospodarstvu. Gospodarske raz¬
mere  tudi uplivajo na razvoj kapitala; naj ome¬
nimo le razna občila ali razne vrste obratov.

Koristi, ki jih donaša kredit, bi bile zlasti tele:

1. S kr editom se pritegnejo k sodelovanju
pri gospodarskem napredku obstoječe glavnice,
ker tako pridejo do glavnice tisti ki jih morejo
produktivno uporabiti. Mnogo oseb z glavnico
nima zmožnosti, volje ali priložnosti, da bi jo
moglo uspešno porabiti; zato je treba, da pride
ta glavnica v roke takih oseb, ki to morejo ali
hočejo storiti.

2. S kreditom se morejo združiti velike glav¬
nice, ki so potrebne, da se izvrši kako večje pod¬
jetje. Če se gradi kaka železnica, ustanavlja kaka

115

večja tovarna, tedaj se poslužujemo v prvi vrsti
kredita.

3. S kreditom se morejo hitreje in ceneje
odplačevati glavnice in se torej hitreje morejo
vršiti razni posli ter se zato rabi manj denarja.
Zato se pa zlato in srebro lahko porabita za na¬
kup drugega blaga ali se pa porabita v raznih
obrtih. Z raznimi kreditnimi papirji (bankovci,
menicami, obligacijami i. t. d.) se zmanjšujejo pre¬
nosni stroški in se s tem razlika med cenami
blagu zniža in bančno poslovanje olajša. Šele
s tem se je mogla prav razviti mednarodna
trgovina.

Za vzgled navaja Fiedler francosko vojno od¬
škodnino iz leta 1870/71, ki je znašala pet mi¬
lijard in se je izplačala le deloma v gotovini in
sicer v znesku 617 milijonov, dočim se je 4697
milijonov izplačalo v bankovcih, bančnih nakaz¬
nicah, menicah, francoskih državnih obligacijah
in pa za račun alzaško-lotarinske železnice.

4. Kredit omogočuje, da moremo svoje nujne
izdatke pokriti brez glavnice le v nadi, da si
s svojim delom v bodočnosti zaslužimo toliko,
da lahko zadostimo svojim obveznostim.

Tudi slabe  strani moramo upoštevati pri
kreditu, ker se ž njim omogočujejo pretirani iz¬
datki, kar je večkrat v pogubo celim rodbinam.

Taki poiavi se nam kažejo vsak dan v mestih
in na kmetih, kjer se je z ustanovitvijo raznih
denarnih zavodov kreditno gospodarstvo zelo raz-

8 *

116

vilo. Žalibog se dogaja večkrat, da se kredit ne
porabi za nadaljno produkcijo, temveč le za po-
trošek (konsumptivni kredit.)

Na nasprbtni strani se zopet večkrat zgodi,
da kredit prouzroča razne drzne špekulacije, ki
vodijo do gospodarskih kriz. Omenimo lahko
zadnjo krizo v Zedinjenih državah.

2. Organizacija kredita.

a)  Banke.

Denarno gospodarstvo mora že biti na visoki
stopnji, da morejo nastati razni organi za po¬
sredovanje kredita. Ako se posoja le iz prijaznosti,
ali dokler rokodelec kreditira svoje izdelke za
nekoliko časa, ali trgovec blago svojim odjem-
nikom prodaja na „bukvice“, ne moremo govoriti
o organizaciji kredita ali posredovanja kredita.
To posredovanje mora marveč zase postati poklic
in predmet pridobitka. Izmed organov za posre¬
dovanje kredita moramo najprej omeniti banke.

Banke so podjetb.e, ki služijo za posredo¬
vanje prometa z denarjem ip kreditom. Njihova
naloga obstoji v tem, da kupujejo in prodajajo
denar (menjalnice), da posredujejo plačila, da do¬
voljujejo kredit producentom in trgovcem, da pre¬
skrbujejo glavnico za razne gospodarske podjetbe
in da tržijo z vrednostnimi papirji.

Banke so velikanskega pomena zato, ker na
eni strani nabirajo glavnice, na drugi strani pa

117

zopet glavnice razdeljujejo med tiste, ki jih po¬
trebujejo. S tem se more promet med producenti
in konsumenti spraviti v pravi tir in obenem mno¬
žina plačilnih sredstev (denarja itd.) izdatno znižati.

Početek bančnih poslov imamo iskati pri se-
verno-italskih, zlasti lombardskih menjalcih
denarja  v srednjem veku, saj je tudi ime banka
samo italijanskega pokoljenja (banco;  banco
rotto-bankerot). V srednjem veku je imel vsak
mali vladar, in teh je bilo na stotine samo v
srednji Evropi, pravico kovati denar. Ker pa so
ti mali knezi skušali pri kovanju imeti kolikor
mogoče veliko dobička, zato so večkrat kovali
manjvreden denar in ga izdajali za polnovred¬
nega. Naiavno je bilo tedaj, da se je z rastočim
prometom moral razviti poseben poklic menjalcev
denarja kateri so s preskusnim kamnom dolo¬
čevali notranjo vrednost posameznih denarnih
kosov in jih zamenjavali za druge. Zato so pa
morali imeti pri sebi vedno nekako zalogo de¬
narja, da so mogli ustreči svojim odjemalcem.
Da bi pa ta denar ne- ležal neplodno v blagajnah
ali skrinjah, izposojevali so ga največkrat proti
zastavi in sicer za krajši čas (lombard,  ker
se je ta posel razvil na Lombardskem) Iz tega
so se razvili še drugi bančni posli, zlasti e s-
kompt,  menjavanje denarja pa je sčasoma izgu¬
bilo svoj prvotni veliki pomen, ker je dandanes
novčni promet javno urejen. (Aktivni bančni
posli.)

Ker je bila javna varnost v srednjem veku
in tudi še v prvih stoletjih novega veka radi po-

118

manjkljivih prometnih zvez prav majhna, sprav¬
ljali so ljudje svoj denar v podzemske kleti,
zakopavali ga v zemljo i. t. d. Iz tega so se zopet
razvile hiše, kamor so ljudje nosili spravljat svoj
denar, ako so bile te hiše zavarovane pred na
padi (podzemske shrambe). V začetku se je pla¬
čevala za tako hranjenje denarja posebna hra¬
nilni  n a. Ko so pa te hiše (banke) začele hranjeni
denar uporabljati za nadaljna posojila, tedaj so
večinoma še same pričele plačevati male obresti
za hranjenje.

Ker je po navadi več trgovcev, ki so bili po
raznih trgovskih poslih v medsebojni zvezi (giro
ital. = krog), shranjevalo svoj denar pri bankah,
spoznala se je kmalu velika korist, ki nastaja za
promet, ako se za vsak posel sproti ne plačuje,
temveč z nakaznicami nakaže banki, da poravna
račun ali pa samo razliko med terjatvami dveh
ali več oseb v svojih knjigah zabeleži. Nastal je
čekovni in giro-promet, začele so se izdajati na¬
kaznice (asignacije) in — bankovci. (Pasivni
bančni posli.)

Iz teh dveh virov iztekajo dandanes tako na¬
rasli in tako silno razprostrti bančni posli.

Pri posameznih bankah je glavni posel, s ka¬
terimi se pečajo, tudi večkrat merodajen za ime
banke, čeprav še tak naziv ne izključuje, da bi
se banka ne pečala tudi z raznimi drugimi
bančnimi posli. Taki posli so: 1. Kreditni posli,
ki merijo na to, da se prihrani kovinski  de¬
nar ali pa se nadomesti s takozvanimi denarnimi
surogati. S temi posli se pečajo kot pasivnimi

119

posli  depozitne kotgiro in čekovne banke
in  banke, ki izdajajo papirnat denar
(ban kovni c e). 2. Dovoljevanje obratnega kre¬
dita za trgovce in obrtnike. Za to so ustanovljene
eskomptne, trgovinske in obrtne banke.
3. Dovoljevanje kredita za poljedelce in sicer na
kratko dobo (agrarne osebno-kreditne
banke)  ali pa na dolgo dobo (zemljiško,-
kreditne, hipotečne ali tudi  rentne banke).
Za kredit na mestna poslopja in stavbišča imamo
podobne mestne stavbne  banke. 4. Pridobivanje
glavnice za ustanavljanje ali razširjanje podjetij ali
izdajo vrednostnih papirjev: ustanovitvene,
efektne a 1 i em i si jske b anke.  Tudi z borzno
kupčijo z vrednostnimi papirji se pečajo te banke,
zlasti pa še reportne ali mešetarske  banke.

Oglejmo si posamezne posle bolj natančno.

a)  Depozitni posli.

Banka sprejema vloge, ki jih tudi obre¬
stuje, ako se izroče proti gotovi odpovedi.
Čim manjši je odpovedni rok. tem manjše
so tudi obresti. Tudi se višina obrestij ravna
po višini vloge, vendar je pa obrestno merilo
vedno manjše nego oficijalno obrestno
merilo (Bank  ra  te), t. j. tisto obrestno merilo,
po kateri kupuje bankovnica menice, predno
zapadejo. Ako se denar vsak čas lahko zahteva
nazaj, tedaj se po navadi ne plačujejo obresti.
Ta vrsta hranjenja denarja je zlasti važna za večje
obrate, ker lahko denar, ki se trenotno ne rabi,

120

varno in celo plodonostno nalože. Poleg denarja
se shranjujejo tudi vrednostni papirji dolžna
pisma, menice i t. d. Banka pri tem pobira denar
za zapadle menice, za kupone i. t. d. in jih vknji-
žuje na račun svojih vložnikov. S tem razpolaga
banka vedno lahko s tujim denarjem, kar je za
njo velike važnosti, ker ž njim izvršuje lahko
vedno nove posle, n. pr. eskomptuje menice itd.

Od teh hranil ali depozitov se morajo strogo
ločiti oni pri banki shranjeni vrednostni papirji,
ki se pri banki polože radi varnosti ali udobnosti
v shrambo in upravo, s katerimi pa sicer banka
ne sme razpolagati (depositum regulare).

p) Gi  ro  - po  s 1 i.

S temi se poravnajo terjatve in dolgovi,
ki jih ima več klijentov iste banke, na ta
način, da se dolžniku od njegovega računa
gotov znesek odpiše,  upniku pa isti znesek
pripiše. Giro-p osel je torej odpiso¬
vanje in pripisovanje v bančnih knji¬
gah, Recimo, da imajo štirje trgovci pri neki
banki hranjenih (deponiranih) vsak po 500 kron.

A B C D A kupi od B blaga

500 K 500 K 500 K 500 K za 200 K, od C pa

— 200 „ + 200 „ za 100 K, D pa zo-

—100 „ +100 „ pet kupi od A za

+ 300 , — 300 „ 300JK blaga. Banka

vodi račune za vse štiri trgovce. Če se ni razvil
tekom enega meseca med njimi noben drug de¬
narni posel, bo koncem meseca imel A 500 K,

121

B 700 K, C 600 K, D pa 200 K, vsi skupaj to¬
rej kakor prvotno 2000 K, ne da bi se izplačal
le en vinar v gotovini, in vendar se je napravilo
prometa za 1200 kron. Banka je torej z denarjem,
ki je pri njej hranjen, mirno dalje razpolagala,
ga posojevala na menice ali na zastavo in s tem
prejemala obresti, posameznim klijentom pa zopet
ni bilo treba šteti denar v gotovini, temveč le
z nakaznicami na banko.

Pospešuje pa ta promet čekovni*) zistem.
Ček je pismena nakaznica, s katero izdatnik po¬
zove kako banko, da izplača proti izročitvi te
nakaznice določeno svoto. Po avstrijskem zakonu
z dne 3. aprila 1906, št. 84 morejo za ček spo¬
sobni pozvanci biti le: 1. C. kr. poštna hranilnica,
javne banke ali drugi zavodi, ki so po pravilih
upravičeni prevzemati denar za tuj račun (n. pr.
hranilnice in posojilnice); 2. vse druge pri trgo¬
vinskem sodišču vpisane firme, ki obrtniško
opravljajo bankirske posle.

Izdatnik čeka je tisti, ki napiše ali da napi¬
sati ček in ž njim svojo banko ali svojega ban¬
kirja nakaže, da iz njegove terjatve plača gotovo
vsoto Torej mora imeti izdatnik pri banki kako
imovino in z banko napravljeno pogodbo, da
sme nad to gotovino s posredovanjem čeka raz¬
polagati.

Ček se more glasiti na ime kake osebe ali
firme, na njen izkaz (ordro) ali na imetnika (pri-

*)  (me £ek prihaja z Angleškega, kjer so kralji v 13.
in 14. stoletju dajali svojim upnikom nakaznice na lorde
exchequer-ja  (kraljevske zakladnice).

122

nosnika) Izdatnik more tudi sam sebe ozname-
niti za prejemnika plačila.

V drugih državah so določbe glede čeka v
marsičem različne od naših. V Zedinjenih državah
ni potreba imeti kako terjatev ali depozit pri
bankirju, po francoskem zakonu, ki velja tudi za
Belgijo, Švico, Špansko in Rumunsko ni treba,
da bi bil pozvanec bankir, v Italiji mora biti
pozvanec kupec itd.

Po našem pravu je ček izplačen, kadar se
pokaže (na vid), čeravno obsega kako drugo do¬
ločilo ali ne obsega sploh nobenega določila o
dospelosti, istotako je na Angleškem, Francoskem,
v Belgiji, v Švici, na Švedskem ter Norveškem.

V Avstriji gre v prvi vrsti zasluga c. kr. poštni
hranilnici, da se je čekovni promet tako razvil.
Uvedel se je pri hranilnici z odredbo trgovskegn
ministrstva z dne 29. oktobra 1883. S spretno
organizacijo — 6617 podružnic poštne hranilnice
nabira denar in ga zopet oddaja svojemu na¬
menu — je število imetnikov računa (Konto-
inhaber) ogromno naraslo, tako da je znašalo
koncem 1. 1906 čez 73.000. Pri tem so zastopani
najraznovrstneji poklici, seveda v prvi vrsti tr¬
govci in obrtniki, pa tudi zasebniki. Zlasti je
razvoj pospešila odredba, da tudi državne bla¬
gajne pristopijo k čekovnemu prometu. Sedaj je
že nad 2100 državnih oblastev in uradov v če¬
kovnem prometu poštne hranilnice. Vedno več
vplačil na državne urade se vrši s čeki, in v
zadnjem čssu so se tudi izplačila pri raznih dr-

123

žavnih uradih pričela vršiti s posredovanjem
poštne hranilnice, torej s čeki.

Velike bankovnice, kakor avstro-ogrska banka,
nemška državna banka. Banque de France, izda¬
jajo čeke, da se ž njimi potegne znesek v goto¬
vini. To so pri avstro - ogrski in nemški banki
takozvani beli čeki, ki se glase na gotovo osebo.

Giro-promet je večinoma omejen le na kli-
jente posamezne banke. Plačilni promet bank
med seboj pa je organizovan po kii ring-pro¬
metu.  Kakor se terjatve in dolgovi, ki jih imajo
trgovci med seboj, v giro - prometu poravnajo pri
banki, tako se dogaja tudi s terjatvami in dol¬
govi posameznih bank med seboj. Za vzgled na¬
vajamo londonski Clearing-Hous.  Banke dajo
svojim klijentom čeke na svoje ime. Ako klijent
kake banke kupi blago, tedaj ga ne plača v
gotovini, temveč izda ček na svojo banko, in tako
se med seboj poravnajo skoro vsi trgovci na
Angleškem. Banke pa obračunajo med seboj v
Clearing-Housu. Clearing-Hous je precej velika
dvorana, v kateri stoji velika miza v obliki konjske
podkve. Okoli te mize se snidejo po trikrat na
dan zastopniki raznih bank v svrho obračuna in
sicer ob '/^ 0 .  V ? 12. Y 2 2. uri. Vsak zastopnik
prinese čeke, ki jih je njegova banka prejela od
klijentov drugih bank, ti se seštejejo in določi se
razlika med terjatvami in dolgovi. Ko je vse to
končano, gre vsak zastopnik s svojim računom
k ravnatelju, ki sedi sredi podkve z 2—3 pisarji
in ta pripiše eni banki plus, drugi pa minus,
kakor pokaže obračun. Dnevni promet se suče

124

med 8 in 40 milijoni funtov šterlingov. Število
prihajajočih in odhajajočih čekov znaša okoli
60 — 80.000 kosov. Pa tudi po drugih mestih na
Angleškem obstoje taka obračunovališča
(Provincial-Clearing-Houses),  tako v
Manchestru, Nevvcastlu, Birminghamu, Liverpoolu
Bristolu i. t. d.

Jevons  je ta zistem obračunovanja predočil
na tej - le sliki:

CI. H.

Klijenti bank a, b, c, č, d, e  v dveh mestih
A  in B  imajo v prestolnem mestu zastopnika C
in Č,  ki se shajata v Clearing-Housu in ondi
obračunujeta.

125

V Zedinjenih državah obstoji od 1. 1853.
New - York - Clearing - House - Association; poleg
tega pa je še nad 100 obračunovališč v raznih
mestih. Sploh se je kliring - promet najbolj raz¬
širil na Angleškem in v Zedinjenih državah, kjer
„gentlemani plačujejo samo s čeki“. kakor se
navadno govori.

Prav dobro pravi Vuič: Cl earing - Hous nam
v zvezi s čekom predstavlja vrhunec dovršenosti
v modernem prometu, ideal plačevanja brez
novca.

Zato se je ta promet razširil kmalu tudi dalje
po Evropi. V Avstriji se je ustanovila 1. 1864.
»Saldosaal der priv. osterr. Nationalbank", ki se
je 1. 1872. spremenila v „Wiener Saldierungs-
verein“. Promet tega društva v posameznih letih
se lahko razvidi iz te-le slike:

126

Od leta 1900 je društvo še veliko hitreje
napredovalo. Iz računskega zaključka za 1. 1907
posnemamo, da so znašale v zameno izročene
menice, čeki, nakaznice i. t. d. že 6095,901.800
kron, 1. 1906 pa 4579,417.770 K, tako da se je
znesek obračunov v enem letu, povečal za 33T1
odstotkov. Od tega zneska se je 4738 odstotkov
poravnalo z obračunom. Poprečni znesek posa¬
meznega kosa je znašal 1907 1- 14.023 K.

Taki zavodi so tudi v Brnu, v Pragi in
Budimpešti.

Na Nemškem je 10 obračunovališč pod vod¬
stvom državne banke.

Na Francoskem se je 1. 1872 ustanovilo obra-
čunovališče „Chambre de Compensation des
Banquiers“.

Razlike med imetjem in obvezno-
stimi posameznih bank, ki se pokažejo
v obračunovalščih, se pa zaključijo
na ta način, da jih skupna banka  (avstro-
ogrska banka pri nas, nemška državna banka na
Nemškem, angleška banka na Angleškem in fran¬
coska banka na Francoskem) p r e v z a m e n a
giro-račune, ki jih vodi s posameznimi
bankami, deležnicami kliring-prometa.

Glavni pomen giro- in čekovnega prometa
po vsem, kar smo videli, obstoji v tem, da se
prihrani denar v gotovini. Poleg tega pa tak
promet koristi tudi s tem, da olajšuje denarni
promet, ker ni treba posameznikom, ki imajo
shranjen svoj denar pri bankah, skrbeti za var¬
nost, upravljanje denarja in za plačila. Tudi se

127 —

s tem bankam daje prilika, da si naberejo več de¬
narja, ki ga zopet lahko uporabijo za svoje kre¬
ditne posle,. Posebne važnosti je tudi dejstvo, da
giro-promet upliva na stalnost vrednosti denarja,
ker se denar ne nabere naenkrat v veliki mno¬
žini, s čimur bi mu cena padla, in se tudi ne
izgubi naenkrat na kako drugo stran, kar bi ga
podražilo, temveč ga je vedno toliko na raz¬
polago, kolikor ga je treba za promet. Ker imajo
banke več razpoložljivega denarja tudi ložje za-
doste mednarodnim plačilnim obveznostim.

Y) Izdaja bankovcev.

Z izdajo bankovcev se pečajo le nekatere
velike banke. Bankovec je zadolžnica
banke, plačljiva na vid in glaseča sena
prinosnika.  S to opredelbo smo že v glavnem
tudi označili, v čem se razlikuje bankovec od vred¬
nostnih papirjev, menic i. t. d. Bankovci so torej:

1- prenosljivi od osebe na osebe, ne da bi bilo
treba pri tem kake posebne formalnosti, kakor
pri menicah, dolžnih pismih i. t. d. 2. Bankovci j.,
se  more jo vsak čas zamenjati v bankah z goto-
tovino. s kovinskim denarjem. 3. Zato pa se tudi
ne morejo računati za bankovce nobene obresti, 3,
kar prouzročuje, da ostane vrednost bankovcev
vedno ista in se ne menja kakor n. pr. pri me¬
nicah, ki so tem večalimanj vredne, čim boljali-
manj  je oddaljen dan dospelosti. 4. Bankovci M
nikdar ne zastarajo, dočim vse druge zadolžnice

128

zastarajo v gotovem času. Slednjič se 5. bankovci
glase na okrogle s vote . ki se ravnajo po novčnem
zistemu posameznih držav n. pr. 50 K, 100 K,
kar računanje in štetje izdatno olajšuje.

Te lastnosti bankovcev so uplivale, da so se
bankovci pričeli rabiti kakor denar, katerega na-
domestujejo (denarni s urogat.)  Seveda je prvi
pogoj pri tem, da ima občinstvo zaupanje v ban¬
kovce in da je prepričano, da za nje vsak čas
lahko dobi pri banki kovinski denar. Zato vidimo,
da povsod državna oblast  uravnava izdajo
bankovcev, najsi jih že izdaja državna banka
sama ali pa kaka zasebna banka, ki sto i pod
državnim nadzorstvom. One banke, ki imajo pra¬
vico izdajati bankovce, se imenujejo bankov-
nice  (novčane banke, Zettelbanken, banques
d’ emission. Banks of issue)

Bankovnica mora imeti vedno kovani denar
na razpolago, da more ob vsakem času zanj za¬
menjati bankovce, ki ji prihajajo. Bankovci mo¬
rajo torej biti samo nadomestek polnovrednega
kovinskega denarja, kajti kakor hitro bi v promet
'prišel slab denar, bodisi nerazmerno velika mno¬
žina drobiža ali s kovinskim denarjem ne za¬
varovani (nepokriti)  bankovci, bi zopet na¬
stopile posledice Greshamovega zakona.

Prva bistvena lastnost vsakega pravega ban¬
kovca je torej, da mora biti pokrit s pravim
denarjem.  Ker skušnja uči, da ostanejo ban¬
kovci vedno dalj časa v prometu in ker s po-
vračevanjem posojil, ki jih daje banka na kratko
dobo, prehaja vedno gotovina v bančno blagajno,

129

/

ni banki treba imeti pokrit ves papirnati denar,
temveč le en del. Po navadi je pokrita ena do
dve tretjini vseh bankovcev, vendar mora imeti
banka vedno pred očmi, da mora vsak čas za¬
menjati bankovce, poleg tega pa tudi vsak čas
vrniti depozite, ki so se ji izročili v shrambo.
Novci, za katere ima banka hranjeno gotovino
ali pa drfge kovine, so z gotovino pokriti,
tisti novci pa, za katere si je banka nabavila
terjatve, ki so v kratkem roku dotekle (dospele),
kakor menice, so z gotovino nepokriti,
nepokriti ali bankovno pokriti  bankovci,

Avstro-ogrska banka  mora imeti vse
svoje krožeče bankovce pokrite vsaj za dve tret¬
jini s postavnim kovinskim denarjem avstrijskega
ali ogrskega kova, s tuzemskimi trgovinskimi
novci, inozemskimi zlatimi novci ali z zlatom v
šibikah po ceni 3276 K za 1 kg, ostale bankovce
pa mora imeti po čl. 84 bančnih pravil pokrite
^ankovno, to je 1. z eskomptovanimi meni¬
cami in vrednostnimi papirji (efekti), 2. z dragimi
kovinami in vrednostnimi papirji, prejetimi v za¬
stavo, 3. z rešenimi zapadlimi efekti in kuponi,
4. z menicami za zunanje trge, ki odgovarjajo
določbam o eskomptnem poslu, in slednjič 5.
z inozemskimi bankovci.

Nemška državna banka  mora imeti eno
tretjino v prometu se nahajajočih bankovcev po¬
krito z nemškim kurznim denarjem, državnimi
blagajničtiimi listki, zlatom ali inozemskimi novci,
ostali dve tretjini pa z diskontovanimi menicami.

9

130

Pri  angleški banki  in pri bankovnicah v
Zedinjenih državah tvorijo terjatve do države in
državni papirji bankovno pokritje.

Tudi vprašanje o množini bankovcev, ki jih
sme izdajati bankovnica, je velikega pomena. Že
Ricardo,  ki se v svoji knjigi obširno bavi s tem
vprašanjem, je prišel do tegale zaključka: Skušnja
uči, da je vsekdar nastala zloraba, ako je vlada
ali banka dobila neomejeno oblast za izdajanje
bankovcev.

Zlasti opazujemo pri narodno-gospodarskih
pisateljih dve struji glede mnenja o množini ban¬
kovcev, ki bi jih smela izdati bankovnica. Eni
trdijo, da se mora izdaja bankovcev uravnati po
potrebi denarja v deželi (Currency-principle),
drugi pa zastopajo mnenje, da je bankovec le
neki kreditni zastopnik denarja, kakor menica in
ček, in za to ne more biti nikdar preveč ban¬
kovcev (seveda pokritih), ker promet sam urav¬
nava množino (banking-principle).

Splošno navajamo tele določbe, ki omeju¬
jejo izdajo bankovcev:

1. Določi se gotova svota, katere ne sme
prekoračiti množina izdanih bankovcev.
Francoska banka sme izdati kvečjemu za 5 mili¬
jard frankov bankovcev;

2. Določi se množina onih bankovcev, ka¬
teri niso pokriti z gotovim denarjem (neposredno
konfingentovanj  e). Taka določba velja za

131

angleško banko, kjer znaša kontingent 17.775 mil.
funt. šterlingov.

3. Določi se kontingent za take bankovce,
ki niso  pokriti z gotovim denarjem, toda ta
kontingent se sme prekoračiti, če se za bankovce,
ki se izdado nad to svoto, ugotovi poseben da¬
vek (posredno kontingentovanje).

Nemška državna banka sme izdati 450 mi¬
lijonov nepokritih bankovcev. Če se ta kontingent
prekorači, mora plačati 5% letni davek državi.

Pri avstro-ogrski banki znaša davka pro¬
sti kontingent bankovcev  400 milijonov
kron. Za bankovce, ki se izdado nad to svoto,
se plačuje 5% letni davek obema državn ma po¬
lovicama. Znesek, ki banki preostaja še za izdajo
davka proste množine bankovcev, se imenuje
davka prosta rezerva bankovcev.

Po tem, kar smo govorili o pokritju bankovcev
in o množini bankovcev, katere sme avstro-ogrska
banka brez davka izdati, bomo razumeli tedenske
izkaze in bilance, ki jih priobčuje banka.

Za vzgled navajamo:

7 *

132

Tedenski izkaz avstro-ogrske banke

z dne 23. februarja 1908.

Davku prosta rezerva bankovcev K 106,491.000’ —

Kako se je preračunila ta rezerva?

Z gotov, pokriti bankov. znašajo K 1.478,004.628’38
Krožeči, ali bankovci v obhodu „ 1.711,512.770'—

bankovno pokriti bankovci . K 233,509.000 —
davka prosti kontigent . . „ 400,0 00.000-—

torej davka prosta rezerva
bankovcev.K 166,491.000’—

133

kar se pravi, da je banka upravičena izdati še za
166,491.000 kron bankovcev, ne da bi ji bilo
treba plačevati 5% davek.

Bankovci so se smeli izdajati v neomejeni
množini le na Angleškem do leta 1844., sicer pa
od te dobe v vseh državah postave uravnavajo
bankovnice in izdajo bankovcev. Glede upliva,
ki ga ima država na bankovnice, razlikujemo
zlasti tri zisteme.

1. Banke v državi smejo sploh izdajati ban¬
kovce, toda le pod gotovimi pogoji,  n. pr.
v Zedinjenih državah severnoameriških, kjer je
množina bankovcev, ki se smejo izdati, zav isna
od osnovne glavnice narodnih bank, kakor se
imenujejo bankovnice za vse Zedinjene države.

Isto vidimo X-.Švici, kjer morajo bankovnice imeti
vsaj 500.000 frankov osnovne glavnice, gotovina
pa mora znašati 40% krožečih bankovcev, dočim
je ostalih 60% pokritih po garanciji kantonov ali
pa v vrednostnih papirjih, oziroma diskontih. V
Zedinjenih državah je 4370 bank, ki izdajajo
bankovce (Narodne in državne banke [National
in States-Banksj, če so ustanovljene za vse Ze¬
dinjene, ali pa le za posamezne države). To je
takozvani zistem centralizacije ali ameriško-
svi carski  zistem.

2. Samo ena banka  v državi ima pravico
izdajati bankovce. Ta banka je ali zasebna,  ki /
je dobila od države posebne privilegije, n. pr.
avstro - ogrska banka, Banque de France, ali pa
državna  banka, kjer je vsa imovina banke imo-

134

vina države, kakor ruska državna banka. (Zistem
popolne centralizacije.)

3. Poleg ene glavne  bankovnice s poseb¬
nimi privilegiji obstoji v državi nekaj manjših
bank, ki imajo pravico izdajati bankovce. To vi¬
dimo v nemški državi, kjer poleg državne banke
izdaja še 5 bank bankovce, istotako v Italiji s
tremi bankovnicami. Tudi na Angleškem so
podobne bančne razmere. (Mešani zistem.)

Vsak teh treh zistemov ima svoje prednosti.
Splošno se opazuje, da je v državah z  več ban¬
kovnicami kredit ceneji in bolj razširjen, toda ob
času kriz se je vedno pokazalo, da so le velike
državne banke imele moč, da so brez večje škode
za narodno gospodarstvo prebile razne težave. Ce
ima le ena banka pravico izdajati bankovce, ji je
tudi ložje nabirati denarne zaklade in uravnavati
kredit v državi, ker je njeno obrestno merilo me¬
rodajno po navadi tudi pri zasebnem kreditu.

Poleg izdaje bankovcev se bankovnice pečajo
še z raznimi drugimi bančnimi posli. Tako je
avstro-ogrska banka upravičena po svojih pravilih:

a)  eskomptovati in dalje oddajati menice, efekte
in kupone,

b)  dajati posojila proti ročni zastavi,

c)  jemati depozite v ohranitev, ozir. oskrbovanje,

č)  prejemati denarje proti pismenemu potrdilu,

d)  prejemati denarje, menice in efekte s kratkim
rokom dospelosti v tekočem računu (giro-
posel),

e)  izdajati nakaznice na lastne blagajnice,

135

/) oskrbovati posle po naročilu (komisijski posli),

g)  ob dospelosti dajati izplačila za efekte, ki so
zastavljeni pri banki, in za kupone,

h)  kupovati in prodajati kovano in nekovano
zlato in srebro,

i)  kupovati in prodajati menice in čeke na zu¬
nanje trge ter inozemske bankovce, istotake
menice v tujezemstvo, oddajati čeke in na¬
kaznice na zunanje trge. preskrbovati pobi¬
ranje novcev v inozemstvu in vršiti plačila
na tuj račun ter imeti v inozemstvu imovino,
ki je potrebna za te posle,

j)  po pravilih oddelka za hipotečni kredit do¬
voljevati hipotečna posojila v zastavnih listih,

k)  nakupovati in prodajati lastne zastavne liste.

Ban kovnica izdaja svoje bankovce na ta
način, da daje posojila, ki se ne izplačujejo v
gotovini, .temveč bančnih zadolžnicah t. j. ban¬
kovcih, ali pa uporablja svoje bankovce za nakup
raznih dobrin, ki se dado lahko in hitro spreme¬
niti v denar. Take dobrine so n. pr. vrednostni
papirji, zlato v šibikah, obrestni kuponi nekaterih
vrednostnih papirjev i. t. d. Seveda je ta način
izdaja bankovcev skoro neznatna nasproti prvemu
načinu. Posojila se dajejo na kratko dobo, po
navadi ne dalj nego za tri mesece in sicer v
obliki _diskontnega ali eskomptnega
po sla.

Preden razpravljamo o eskomptnem poslu,
ki splošno pri bankah zavzema prvo mesto, ho¬
čemo se še nekoliko pomuditi pri merodajnih
bankovnicah posameznih držav.

136

Najstarejša bankovnica na svetu, ki je zado-
bila večji pomen, je angleška banka (Bank of
England). Ustanovljena je bila leta 1694. po na¬
črtu Škota Williama Pattersona. Njena prvotna
glavnica je znašala 1,200.000 funtov šterlingov,
katera glavnica se je posodila državi, za kar je
banka dobila pravico izdajati bankovce. L. 1697
je banka zvišala svojo glavnico na 2,201.17iV 2 ,
pozneje na 9 8 funtov šterlingov. Čeprav so v
osemnajstem stoletju nastopili večkrat kritični časi
za banko, vendar je mogla vedno zamenjavati
svoje bankovce. V februarju leta 1797. pa je vsled
revolucijske vojske njen zaklad v gotovini padel
na 1,086.170 funtov šterlingov, dočim so znašali
njeni bankovci v obhodu 9,674.780 funtov
šterlingov; zato jo je država odvezala dolžnosti,
bankovce zamenjavati v gotovini. Posledica temu
je bila, da so bankovci padli v kurzu na 75 in
celo na 71 odstotkov imenske vrednosti. Ta doba
takozvane bančne omejitve (Bank-restriction) je
trajala do leta 1821., ko je banka zopet prišla v
položaj, zamenjavati bankovce v gotovini, in sicer
v zlatu. Leta 1816. se je bančna glavnica zvišala
na 14,553.000 funtov šterlingov.

V dobi bančne omejitve so nastale razne
druge bankovnice na deželi, ker je bila prosta
izdaja dovoljena, toda velik del teh bankovnic
je uničila gospodarska kriza, ki je nastopila
leta 1814.

Leta 1825. je banka prenehala z izdajanjem
bankovcev pod 5 funtov šterlingov in pričela
ustanavljati podružnice; tudi je dobila v tem času

137

pravico, da sme v Londonu in obkrožju 65 milj
okoli Londona le sama izdajati bankovce, sicer
so se pa smele ustanavljati bankovnice, če so
štele več nego 6 udov.

Leta 1833. je banka dobila predpravico, da
imajo njeni bankovci pri vseh plačilih veljati za
postavna plačilna sredstva (legal tender), dokler
se pri banki morejo zamenjati v gotovini.

Veleuplivni državnik Robert Peel je 1. 1844.
korenito uredil bančne razmere v Veliki Britaniji
(Peels Bankakte). Najprej se je postavno določilo,
da mora biti množina nepokritega denarja abso¬
lutno koniingentovana in ne sme znašati več nego
14 milijonov funtov šterlingov. Število drugih
bankovnic je Peel s tem omejil, da po omenjeni
postavi ni bilo več dopuščeno ustanavljati nove
bankovnice. za podlago množine bankovcev, ki
jih smejo izdati te deželne bankovnice, naj bi pa
služilo število bankovcev, ki je bilo poprečno v
obhodu zadnjih 12 tednov, predno je stopila po¬
stava v pravomočje. Ako kaka bankovnica na
deželi ustavi izdajo bankovcev, se kontingent pri
angleški banki poveča za dve tretjini bankovcev,
katere je smela izdajati ta banka. S tem je šte¬
vilo v gotovini nepokritih bankovcev pri angleški
banki do konca leta 1902. naraslo na 18,175.000
funtov šterlingov, ki so bankovno pokriti z vred¬
nostnimi papirji. Angleška banka je razdeljena v
dva oddelka. V enem oddelku (banking depart-
ment) se izvršujejo bančni posli, depozitni posli
in eskompt, drugi oddelek (issue department) pa

138

izdaja bankovce na ta način, da jih izroča
prvemu oddelku po potrebi; toda kakor hitro je
število doseglo 18,175.000, sme nadaljne ban¬
kovce izročiti le proti gotovini ali dragim kovinam
v šibikah. Angleška banka je imela:

bankovcev gotovine depozitov vred.

v obhodu papirjev

Leta 1844 21-49 15-31 12 14 21-87

„ 1901 29-57 35-77 62-59 44-60

milijonov funtov šterlingov.

Država nima nobenega upliva glede bančne
uprave. Vso upravo vodi nadzorstvo, ki je volijo
delničarji in ki obstoji iz 26 članov. Njim na čelu
stojita guverner ln podguverner.

Ko se je izdala Peelova postava, je bilo na
Angleškem 207 bankirjev in 72 delniških bank,
ki so smeli izdati bankovcev za 8,648.658 funtov
šterlingov. To število se je sčasoma izdatno
skrčilo. Leta 1895. je znašal kontingent njihovih
bankovcev le še 4,194.000 funtov šterlingov.

Na Irskem štejemo poleg irske banke
(Bank of Ireland), ki sme sama izdati veliko nad
polovico določene množine nepokritih bankovcev
(6,354.494 funtov šterlingov), še 5 manjših ban-
kovnic.

Na Škotskem je bila leta 1695. ustanovljena
škotska banka  na podoben način kakor an-
leška banka. Poleg nje je nastalo^ več zasebnih
bank. Peelova postava je tudi na Škotskem pre¬
prečila nadaljno ustanavljanje bankovnic. Sedaj

139

jih je še 10, ki smejo izdati bankovcev za
2,676.350 funtov šterlingov.

Francosko banko (Banque de France) je
ustanovil Napoleon I. dne 13. februarja 1800., ko
je bil še konzul. Njena prvotna bančna glavnica
je znašala 30 milijonov frankov, od leta 1857.
sem pa znaša 182% milijonov frankov, Pravico
izdajati bankovce je dobila šele leta 1803. in sicer
začetkoma samo za Pariz in ona mesta, v katerih
je ustanovila podružnice. Sicer se je pozneje tudi
drugim bankam izdala taka pravica, toda leta
1848. so se vse te bankovnice spojile s francosko
banko, ki ima sedaj izključni privilegij za izdajo
bankovcev. Ta privilegij se obnavlja vsakih tri¬
deset let in velja sedaj do leta 1820. Banko vodi
guverner in dva podguvernerja, ki jih imenuje
država; delničarje zastopa odbor, obstoječ iz 15
oseb (regents). Razven tega volijo delničarji tri
pregledovalce (censeurs), ki si izbero odsek 12
mož za nadzorovanje diskontnega posla (conseil
d’ escompte). Banka sme izdati od leta 1897. sem
kvečjemu za 5000 miljonov frankov bankovcev.
Tudi francoska banka je morala leta 1848. in v
dobi od 1870. do 1877. začasno ustaviti zame¬
njavo bankovcev v gotovini. Od leta 1870. naprej
so njeni bankovci postavna plačilna sredstva.
Francoska banka je imela največ

bankovcev gotovine depozitov menic

v obhodu

Leta 1848. 407 249 106 303

„ 1901. 4446 3575 712 1018

milijonov frankov.

140

Na Nemškem obstoji državna banka (Reichs-
bank), ustanovljena s postavo z dne 14. marca
1875. z delniško glavnico 120 milijonov mark.
Banka ima namen, uravnavati denarni promet po
vsi državi olajševati plačilne izravnave in skrbeti
za izkoriščenje razpoložljive glavnice. Delniška
glavnica se je polagoma zvišala na 180 milijonov
mark. Čeprav so ta denar zbrali zasebniki, vendar
ima vso upravo in vodstvo banke v rokah država.
Dobiček iz bančnega poslovanja se razdeli med
delničarje in državo na ta način, da dobe delni¬
čarji predvsem 3 72 % osnovne glavnice, od ostale
svote pa država 3 / 4 , delničarji pa 7+- Banka sme
izdajati po potrebi bankovce v najmanjšem znesku
po 100 mark, tretjina teh bankovcev mora biti
pokrita z zlatom, nemškimi ali inozemskimi zla¬
timi novci ter državnimi blagajničnimi listki,
ostanek pa z menicami, dospelimi kvečjemu v 3
mesecih. Vendar nepokriti bankovci smejo zna¬
šati več nego 450 milijonov le tedaj, ako se od
bankovcev nad to svoto plačuje državi 5% davek
na leto (posredno kontingentovanje).

Poleg državne banke je bilo na Nemškem
do 1. 1875. še 32 bankovnic, ki so se pa morale
prilagoditi določbam, ki veljajo za državno banko,
ako niso hotele trpeti marsikako škodo. Zato se
je njihovo število polagoma znižalo na 5. Iz
naslednje slike se razvidi srednje stanje vseh
nemških bankovnic v letu 1901 :

141

Postavno dovoljeni

davka prosti nepo- Gotovina

kriti krož. bankovci

mark

mark

1. državna banka

2. bavarska bankovnica

470,000.000* 974,189.000

32.000. 000 34,537.000

16,771.000 42,458.000

10.000. 000 13,150.000

(Monakovo)

3. saksonska banka

(Draždane)

4. virtemberška banka
(Stutgart)

5. badenska banka

(Manheim)

6. brunšviška banka

10,000.000 6,140.000
2,829.000 673.000

Avstro-ogrska banka, o kateri smo že zgo¬
raj na več krajih govorili, je izšla iz avstrijske
narodne banke (osterreichische Nationalbank), ki
je bila ustanovljena leta 1816 v svrho zboljšanja
vrednotnih razmer v državi. Privilegij, da sme
sama izdajati bankovce, je bil podaljšan 1. 1841
in pozneje 1863 do leta 1876. L. 1878 je dobila
privilegij kot edina bankovnica za Avstrijsko in
Ogrsko in se od tega časa nazivlje avstro-ogrska
banka. Ta privilegij se je večkrat podaljšal, in
sedaj traja do leta 1910. Velja tudi za zasedeni
deželi Bosno in Hercegovino. Do 1. 1863 so mo¬
rali njeni bankovci biti pokriti za eno tretjino v
gotovini, po obnovljenem privilegiju se je pa po

* 450 milijonov mark, k temu je priraslo še 20 milijonov
po frankfurtski in darmstadski banki, ki sta ustavili izdajo
bankovcev.

Državno banko sme država s prevzetjem delnic od 10
do 10 let prevzeti v svojo last.

142

angleškem uzoru določil kontingent 200 milijonov
goldinarjev, katere svote nepokriti bankovci ne
smejo prekoračiti (neposredno kontingentovanje).
Leta 1887 se je pa na predlog bančne uprave
uvedlo posredno kontingentovanje in sicer na ta
način, da mora banka, za bankovce, ki prekoračijo
kontingent (200 mil. gold.) plačevati obema držav¬
nima polovicami 5% notni davek po kvotnem
razmerju (takrat 70 : 33). V kolikor čisti dobiček
preseže 4 odstotke vplačane glavnice, se po od¬
bitku 10 odstotkov za rezervni in 2 odstotkov za
pokojninski zaklad, preostala svota razdeli po
enakih delih med delničarje in obe državni upravi;
če dividenda doseže 6%. dobe delničarji od osta¬
lega dobička V 3 , država pa 2 / s . Vsi bankovci v
obhodu morajo biti z 2 / 5  (40°/ 0 ) pokriti z zlatom
ali srebrom, ostanek pa bankovno. V zlatu plač¬
ljive inozemske menice se smejo do 30 milijonov
goldinarjev šteti za pokritje v gotovini, dokler
ni ustanovljena zamenjava bankovcev v gotovini,
(prevzetje plačil v gotovini, Aufnahme
der Barzahlungen),  istotako se smejo državne
note, ki jih ima banka v posesti, za toliko časa
odračunati od krožečih bankovcev, dokler traja
prisilni kurz za državne note (glej spodaj: pa¬
pirnati denar). Dosedaj banka še ni dolžna, svoje
bankovce zamenjati v gotovini; o tem bosta skle¬
pala avstrijski in ogrski državni zbor. Vsa bančna
glavnica znaša 210 milijonov kron in obstoji iz
150.000 delnic po 1400 K. Upravo avstro-ogrske
banke vodi generalni svet in ravnateljstvi na Du¬
naju in v Budimpešti. Generalni svet obstoji iz

143

guvernerja, avstrijskega in ogrskega podguver-
nerja, dveh namestnikov podguvernerjev in 12
generalnih svetnikov. Guvernerja, oba podguver-
nerja in njihova namestnika imenuje cesar, gene¬
ralne svetnike pa voli glavna skupščina delničarjev,
potrditi jih pa mora cesar. Generalni svet ime¬
nuje tudi generalnega tajnika in ostale uradnike.
Ravnateljstvi obstojita iz avstrijskega, oziroma
ogrskega podguvernerja, njihovih namestnikov in
6 generalnih svetnikov, državne koristi zastopa
vladni komisar in njegov namestnik. Generalni
svetniki se volijo na 4 leta, doba guvernerja in
podguvernerja pa traja 5 let. Banka ima podruž¬
nice ali poslovališča v vseh večjih mestih na Av¬
strijskem in na Ogrskem.

Ruska državna banka ima izključno pra¬
vico izdajati bankovce, ki se od 1. 1897 morejo
zamenjati v gotovini. Njena glavnica znaša 50 mi¬
lijonov rubljev, ves čisti dobiček pripada državi.
Krožečih bankovcev je bilo koncem leta 1901.
560-2 milijonov rubljev.

Enotne bankovnice imajo še Nizozemska
(Nizozemska banka, ustanovljena 1. 1814.), Bel-
gjja (Belgijska narodna banka, ustan. 1. 1851.),
Španska (Španska banka), Norveška (Norveška
drž. banka), Danska (Danska narodna banka),
Srb ska (Srbska narodna banka, ustan. 1.1883)
in Bolgarska (Bolgarska narodna banka).

V Švediji je poleg državne osrednje banke
še več malih bankovnic, v Švici je več bankovnic,
v Italiji je pa nastala iz italijanske narodne banke,
združene s toskansko narodno banko in toskansko

144

kreditno banko 1. 1897. Banca d’ Italia. Poleg
nje izdajata bankovce tudi napoljska in sicilska
banka.

* * *

O d bankovcev moramo strogo ločiti dr¬
žavne note ali državni papirnati denar.
Državna nota je od države izdan list, glaseč se
ria gotov denarni znesek, za katerega se pri vseh
državnih blagajnah sprejme v plačilo. Že iz te
opredelbe se more razvideti glavni razloček med
bankovcem in državno noto. Bankovce izdaja
banka, državne note pa država. Bankovci se mo¬
rejo vedno izpremeniti v kovani denar, ako se
vrnejo banki v zamenjavo, državne note se ne
morejo zamenjati z gotovino. Bankovci se izda¬
jajo v zvezi z raznimi bančnimi posli (eskompt,
lombard) in sicer samo v toliki množini, kolikor
zahtevajo ti posli, pri državnih notah pa odločuje
o množini le državna potreba, ali bolje rečeno,
sila, v kateri se nahaja država, da je primorana
izdajati papirnati denar, ker kovani denar ne za¬
dostuje za promet.

Ako da država zagotovilo, da se njen pa¬
pirnati denar pri določenih blagajnah lahko na
zahtevo zamenja za kovinski denar, najsi že od¬
redi, da se ž njim more plačati samo pri vseh
javnih blagajnah ali pa sploh neomejeno, da ima
torej _pri silni kurz,  tedaj se bo še vedno ravnal
papirnati denar po gospodarskih potrebah in se
bo država varovala izdati preveliko množino, ker bi
ga si cer ne mogla vsak čas zamenjati za gotovino.

145

Drugače je pa, če dobi papirnati denar prisilni
kurz in postane obenem nezamenljiv. Tedaj iz¬
gubi državna nota svoj značaj državne zadolžnice,
ona postane samo obhodno in plačilno sredstvo
in prevzame popolnoma ulogo denarja (državni
papirnati denar — papirnati denar v
ožjem pomenu).

Tak državni papirnati denar upliva še posebej
tudi na bankovnice. Ker tudi te morajo spreje¬
mati državne note kot povračilo za svoja izposo-
jila, same pa morajo svoje bankovce zamenjavati
z gotovim denarjem, začno se kmalu manjšati
njeni zakladi v kovinah. Zato je neizogibna
posledica državnega papirnatega denarja bančni
papirnati denar,  kar se pravi, da morajo tudi
bankovci dobiti prisilni kurz in niso več zamenljivi
za gotov denar.

Večkrat država sama sploh ne izdaja papir¬
natega denarja, temveč primorana po dolgovih v
to pooblasti bankovnico ter dovoli, da ima bančni
papirnati denar prisilni kurz in je nezamenljiv.

Gospodarske in politične krize so bile veči¬
noma uzrok, da je država posegla po takem pla¬
čilnem sredstvu, toda tudi tedaj, če si ni mogla na
drug način pridobiti plačilnih sredstvih, poprijela
se je izdaje papirnatega denarja Ako se papir¬
natega denarja izda v preveliki množini, opa¬
zujemo zopet posledice Greshamovega zakona.
Papirnati denar ostane v deželi, kovani denar pa
potuje v inozemstvo ali pa obtiči v blagajnah in
skrinjah. Sčasoma izgine kovani denar popol¬
noma, papirnati denar stopi na njegovo mesto in

10

146

vrednost papirnatega lista se ne ravna več po
enoti drage kovine, na katero se glasi, temveč po¬
stane popolnoma neodvisna. V državi dobimo
papirno vrednoto.  Dober primer za to samo¬
stojno vrednoto nam nudi avstrijski papirnati de¬
nar. Dokler srebro ni še v ceni padlo, je veljal
avstrijski srebrni goldinar na Nemškem 170 fe¬
ni gov, t. j. en avstrijski srebrni goldinar je vse¬
boval srebra za 170 fenigov. Papirnati goldinar
se je naslanjal na srebrni goldinar in imel enako
vrednost. Od leta 1870. dalje pa je vrednost
srebru vedno bolj padala, in leta 1892. je srebrni
goldinar na Nemškem veljal za 130 fenigov. pa¬
pirnati goldinar pa je obdržal svojo prvotno vred¬
nost. Vendar so tudi za srebrni goldinar plačali
170 fenigov, ker so ga smatrali za nadomestek
papirnatega goldinarja. To je bilo pa le mogoče
za to, ker je papirnati goldinar predstavljal
kredit naše države,  ki je bil v tem času
ugoden.

Če država izda preveč papirnatega denarja,
kmalu opazimo, da tak denar nima iste vrednosti
v inozemstvu kakor doma. Za plačila v inozem¬
stvo se mora porabiti zlato, če se pa porabi papir,
treba je plačati neki n a da vek ali ažijo.  Ta
nadavek je odvisen od državnega kredita in
od plačilne bilance  države s papirno vred-

I noto. Na plačilno bilanco pa upliva trgovinska
bilanca, t. j, vrednostno razmerje med uvozom
in izvozom, ter plačilni promet, ki ga ima'sicer
država z inozemstvom (plačevanje dolžnih obresti,
dividend, provizij, voznin i. t. d )

147

Ker papirnati denar, ki pride v inozemstvo,
tiima druge vrednosti, kakor da se zopet porabi
za plačila v državi s,papirno vrednoto, izgublja
pri slabi trgovinski bilanci poslednje vedno
bolj svojo vrednost (d e v a Iv a c i j a). Posle¬
dica temu je, da se blago, 'ki prihaja iz ino¬
zemstva, izdatno podraži, istotako pa tudi blago,
ki se izvaža, ker se njegova cena ne ravna po
vrednosti v domači državi, temveč po cenah na
svetovnem trgu, ki se izražajo v zlatu. Ker se iz
inozemstva dobivajo najvažnejša živila (moka,
kava), občuti se vsak dan bolj. kako tudi v državi
sami pada vrednost papirnatega denarja (d ep re¬
ci j aci j a). Zraven pa opazujemo, da nastajajo
dvojne cene po tem, ali se plačuje v kovanem
denarju ali s papirjem. Razloček med to dvojno
cen o kaže natančno, za koliko se je zmanjšala
vredn ost papirnatega denarja.

Ako se pokažejo ti pojavi, tedaj je dolžnost
države, da ne preneha samo z izdajo papirnatega
denarja, temveč skuša, ako še more, v  prometu
se nahajajoče državne note vzeti iz prometa in
jiff nadomestiti s kovinskim denarjem, ker resnične
šo "besede Giddve, da se je moglo marsikateri-
krat po pravici reči, da je bil papirnati denar ena
najhujših šib božjih za človeštvo. Zgodovina vseh
držav potrjuje to. Omenjamo samo francoske
a sign  a te  v revolucijski dobi. Tedanji konvent
je izdal asignatov za 45 milijard, da so presegali
vsaj dvajsetkrat.no kovinski denar, ki se je tedaj
nahajal v prometu. Vrednost asignatu za 100
frankov je padla v svečanu leta 1796. na 35

10 *

148

centimov, par črevljev je stalo 4000 frankov v
asignatih. Tudi pri avstrijskih vrednotnih razmerah
so se opažale usodne posledice prevelike množine
izdanega papirnatega denarja. Tako je v marcu
1811. padla vrednost tedanjih državnih bankovcev
na 1 / s  imenske vrednosti. Leta 1849 . je vsled pre¬
velikega nadavka celo srebrni drobiž izginil iz
prometa, 'da so se morali izdati novčni listki (s
prisilnim kurzom in nezamenljivostjo) po 6 in
10 krajcarjev konv. vr. Isto se je zgodilo po
usodni vojski leta 1859 . Po vojski leta 1866 . so
se bankovci po 1 in 5  gold. proglasili za državne
note s prisilnim kurzom. Šele z uvedbo zlate
vrednote so nastale redne vrednotne razmere.

Leta 1903 . so se vzele državne note iz pro¬
meta, vendar imajo bankovci še pris ilni kurz in
so nezamenljivi. Dokler banka ne prevzame plačil
v gotovini, sme izdajati tudi bankovce za 10 in
20 K, čeprav je sicer najmanjša enota za ban¬
kovce 50  K. Država dolguje avstro-ogrski banki
še 60  milijonov kron.

3) Menični ali eskomptni posli.

Menica  je pismena izjava izdajatelja, s ka¬
tero se menično-pravno zaveže, ob določenem
času, v določenem kraju plačati sam ali zanj kdo
drugi določeno svoto. Bistveni deli menice so
dvojne vrste: a) taki, katere zahteva zakon in od
katerih ne sme manjkati niti eden, da menica ne
zgubi veljave in b) taki, ki so običajni v trgovskem
življenju in vsled katerih dobi menica bančno

149

vrednost. Razločujemo dve vrste menice: 1. lastno
ali sol o menico,  s katero se zaveže plačati
sam izdatelj, obenem akceptant. 1. maja 1908
plačam X ali na njegov ukaz svoto y, vrednost
v blagu. Datum in podpis. Taka menica ni
nič drugega kakor zadolžnica v obliki menice.
2. Tu jo, pozivno menico  (trata, ri-
mesa, akcept), s katero izdajatelj poživlja koga
drugega (trasata) lastniku menice plačati nave¬
deni znesek ob določenem času. 1. maja 1908
plačate A-u ali na njegov ukaz svoto x, vrednost
v gotovini (ali v blagu) Datum in podpis izda-
telja. Izdatelj menice se imenuje trasant, oni, ka¬
terega pozove trasant in ki se zaveže zadostiti
meničnemu povelju, se zove trasat ali akceptant.
Menica se more prenesti na drugo osebo z indo-
samentom, vender je pa remitent,  to je tisti, ki
dobi menico prvi v last, po prenosu še kot žirant
ali indosant zavezan plačati za slučaj, da akceptant
ne plača. Istotako so zavezani za tak slučaj vsi, ki
menične pravice odstopijo zopet nadaljnim osebam.

Predočimo si trgovca s suknom, ki je prodal
blaga za 4000 K krojaču. Ker krojač prejme svoje
plačilo šele tedaj, ko to blago predela v obleke,
mu bo gotovo ljubše, da izda trgovcu menico,
s katero se zaveže dolg v gotovem roku (v 3
mesecih) poplačati. S to menico trgovec sicer ni
prejel denarja, pač pa možnost, da si za ozna¬
čeno svoto spet more nabaviti blago, kolikor ga
je prodal krojaču. Zato mu ni treba drugega,
kakor da na menico podpiše svoje ime, s čimur
prevzame garancijo za plačilo in to menico izroči

150

izdelovalcu sukna (tovarnarju), isto more storiti
zopet tovarnar nasproti trgovcu z volno itd.

Velik pomen tega kreditnega sredstva se more
spoznati že iz tega primera. Z menico se je pri¬
hranil denar v gotovini, poleg tega pa se je moglo
proiz vajat i neprenehoma dalje, ne da bi bilo treba
čakati, da krojač svoje blago predela v obleko
in za to dobi denar, s katerim more pokriti me¬
nico ha dan dospelosti.

Seveda je bilo treba ustanoviti jako ostre
zakonske določbe, da ta dalekosežni trgovski kre¬
dit ne postane gospodarstvu naravnost v pogubo.
Ako zapadni dan pozvanec ali akceptant ne po¬
krije menice, dobi se pravica regresa, t. j. upra-
čcnec sme zahtevati plačilo od prednikov, da
plača menico tisti, ki jo je z žirom odstopil, ta
pa ima zopet pravico do svojega prednika itd.,
do izdatelja.

Za pravico regresa do izdatelja in indosantov
je pa potrebno: 1. da se menica v resnici pre-
zentuje v plačilo ali akceptacijo; 2. ako se ni do¬
seglo plačilo ali akceptacija, da se menica protestuje,
to je notarsko (sodnijsko) potrdi, da se ni doseglo
plačilo na določeni dan. Menična pravda je mnogo
hitrejša nego druge pravde. Na podlagi menice
se s plačilnim poveljem naloži meničnemu dolž¬
niku, da mora plačati menični dolg v treh dneh
ali pa se upreti povelju v tem roku. Če se dolž¬
nik ne upre v treh dneh, postane plačilni nalog
pravomočen in se sme dolžnik zarubiti, če se pa
upre, se razpiše kar najhitreje razprava, na kar izide
sodba, po kateri je izpolniti obveznost v treh dneh.

151

Banke se pečajo zlasti tudi s kupovanjem in
prodajo menic. Vzemimo gorenji prosti primer.
Trgovec, kateremu je krojač izdal menico, bi rad
dobil gotovino za to menico, predno menica dospe,
ali pred dospetkom. Zato gre s svojo menico v
banko. Ta kupi od njega menico, toda ne izplača
mu cele svote (4000 K), temveč mu odtegne malo
svoto za obresti do dospetka ali dneva dospelosti.

Ta odbitek se imenuje diskont  in diskontovanje i
ali kupovanje menic e s kom pt ni posel.  Tako !
diskontovanje spada danes med najvažneje bančne
posle, to pa raditega, ker so menice radi kratkega
roka dospelosti najbolj prikladne za bančno na¬
laganje

Diskont je časih večji, časih zopet manjši.
Zavisen je od razmerja med ponudbo in vpra¬
ševanjem po menicah. Ker se pa pri plačilih v
inozemstvo za menice mora izdajati denar v go¬
tovini, predvsem zlato, ki se vzame iz bančnih
blagajen, se more tudi reči, da se diskont ravna
Po tem , koliko dragih kovin (v denarju ali v ši-
bikah) ima banka. To velja seveda v prvi vrsti
za banke, ki imajo pravico izdajati papirnati de¬
nar. Ker se diskont v državi večinoma ravna
po merodajni bankovnici. moremo tudi o bankah
sploh reči, da je diskont majhen, če ima banka
- dosti denarja, Te pa ji denarja pomanjkuje, zvi¬
šala bo diskont.

Še posebnega pomena pri eskomptnem poslu
so menice, izdane v inozem stvu in glaseče  se na
tujo vrednoto. Take menice se imenujejo d e v i z e
in so najbolj prikladne za mednarodna plačila.

152

Opozarjamo le, da se je od 5 milijard frankov
francoske vojne odškodnine v letih 1870 do 1871
plačalo nad 4 milijarde frankov v menicah. Več
o devizah in o meničnem kurzu bomo govorili
pri poglavju o mednarodnih plačilih.

s) Lombardni posli.

Z eskomptovanjem menic je združeno pri
bankah ponavadi tudi lom bar d o vanje,  t. j. do¬
voljevanje kratkorokih posojil proti ročni zastavi.
V zastavo se lahko dado:

1. Drage kovine  (lombardovanje dragih
kovin), in sicer se daje zlato in srebro v šibikah
in v novcih, pa tudi zlati ali srebrni nakit. Obresti
pri lombardovanju so ponavadi 1—2 odstotka
višje, nego menični diskont.

2. Efekti ali vrednostni papirji  (dr¬
žavne zadolžnice, industrijske delnice in obliga¬
cije). Posojilo znaša 50—75% kurzne vrednosti
teh papirjev.

3. Blago,  in sicer ali a) blago samo ali pa
b) listine o blagu kakor skladovni listi in kono-
sementi (ladni nakladni listi).

Z lombardnim poslom se bavijo večkrat po¬
sebni zavodi (zastavljalnice)

C) Kontokorentni posel

ali tekoči račun vodi banka, ako v svojih knjigah
dovoljuje svojim klijentom kredit do neke višine.
Po navadi banka posojuje toliko na tekoči račun,

153

kolikor sigurnosti poda klijent, bodisi s poroštvom
kake druge osebe, bodisi z lastno menico ali hi¬
potečnimi varščinami. Če tak kredit ni pokrit
(blanko-kredit), lahko banki vzame zaupanje ob¬
činstva. Trgovec, ki sloji v tekočem računu z
banko, tudi lahko izda svojemu upniku ček na
svojo banko, da mu izplača to in to svoto.
Obrestna mera je pri kontokorentu večja nego
pri lombardu in eskomptu.

n) Hipotečni posli.

Vsi doslej našteti bančni posli se imenujejo
tudi kratkoroki kreditni posli,  ker se
kredit daje ali jemlje le na kratek rok. Toda
banke morajo dovoljevati tudi dolgoroki kredit,
ki se rabi pri nakupu zemljišč, stavbišč, pri me-
lijoracijah, pri industrijskih napravah i. t. d. Za
te vrste kredita porabljajo banke ali lastno glav¬
nico ali si same preskrbe dolgoroki in neodpo-
vedljiv kredit z izdajanjem zastavnih listov.
Zastavni listi so obrestonosne bančne zadolžnice,
kTše glase na imetnika in so lahko prenosljive.
Banka je za njihovo varnost odgovorna z vsem
svojim imetjem, bančni dolžniki pa ne jamčijo
neposredno za te zastavne liste, temveč le po¬
sredno po hipotekah. Razlika med obrestimi, ki
jih nosijo zastavni listi, in obrestimi, ki jih pla¬
čujejo banki hipotečni dolžniki tvori bančni do¬
biček. Banke svojim dolžnikom ne posojujejo v
gotovini, temveč v zastavnih listih, katere dolžnik
na denarnem trgu (n pr. na borzi) lahko izpre-
meni v denar. Zastavni listi morejo na denarnem

154 —

trgu izpreminjati svojo ceno in so lahko nad pari,
al pari ali pod pari. Obdržali bodo svojo ceno
ali pari le tedaj, če se obresti redno plačujejo
in imajo imetniki tudi zavest, da se jim glavnica
sčasoma povrne. To povračilo glavnice se vrši
z izžrebanjem zastavnih listov po gotovem amor¬
tizacijskem načrtu. Da bo pa'banka mogla izpla¬
čati take glavnice, treba je tudi bančnim dolž¬
nikom redno odplačevati njihov dolg. kar se godi
na ta način, da se plačuje vsako leto neka ne¬
spremenjena denarna svota za obresti in amorti¬
zacijo toliko časa, da je poplačan ves hipotečni
dolg (plačilo letni n ali anuitet).

Hipotečne banke morejo biti ali delniške
družbe, zadruge ali pa zavodi, ki jih ustanove
javni zastopi, kakor mesta in dežele. V Avstriji
je dobila leta i 855 narodna banka (sedaj avstro-
ogrska banka) pravico otvoriti oddelek za hipo¬
tečni kredit, in sicer sme izdati izžrebnih za¬
stavnih listov do 300 milijonov kron. Dovoljuje
hipotečna posojila na veleposestva in manjšo
zemljiško posest ter na hiše, dane v najem. Hi¬
potečna posojila se dajo v zastavnih listih, ki se
izžrebajo v 40V 2  ali pa v 50 letih. Pri prvih
znaša obrestovanje 4 s / 4 , amortizacija 3 / + , torej
skupno 5 ‘/j %> ,er se  dolg poplača v 41 '/ 2  letu,
pri drugih pa znaša obrestovanje 4 3 / 4 , amorti¬
zacija Vii skupno 5V 4 %'  ' n se  dolg poravna v
50 letih Po izkazu dne 23. marca 1908 so zna¬
šala • hipotečna posojila avstro-ogrske banke
299,995,029 K 69 vin,  zastavnih listin v obhodu
pa je bilo za 292,687.000 K.

.jPuaeurs,



155

Poleg avstro-ogrske je še nekaj bank v Av¬
striji, ki se pečajo s hipotečnim kreditom kakor
splošni avstrijski zemljiško kreditni zavod na Du¬
naju, avstrijska hipotečna banka na Dunaju, ga-
liška delniška hipotečna banka v Lvovu i t. d.
Deželne hipotečne banke še nimamo na Kranjskem,
čeprav obstoje že v mnogih drugih deželah.

Razen teh poslov se bavijo banke tudi še z -
menjavanjem denarja, z efektnimi, ustanovitvenimi
in drugimi s temi v zvezi se nahajajočimi posli.
V menjalnicah se menjajo tuji novci in tuji pa¬
pirnati denar za domači denar. Pri efektnih poslih
banke kupujejo in prodajajo efekte, rešujejo ku¬
pone, izžrebane papirje, sprejemajo efekte v
shrambo in upravo, prevzemajo posojila za dr¬
žavo, dežele,, mesta ali veleindustrijo i. t d

b)  Hranilnice in posojilnice.

Kakor shranjujejo kapitalisti svoj razpoložljiv
denar v bankah, da se jim obrestuje, tako se
nudi manj imovitim ljudskim slojem prilika denar
plodonosno nalagati v hranilnicah, ki so usta¬
novljene na podlagi državnega hranilnega statuta,
kakor na Kranjskem Kranjska hranilnica, ali pa
v mestnih hranilnicah. Pri poslednjih prevzema
niesto na podlagi posebnega sklepa mestnega za¬
stopstva, ki ga mora potrditi deželni odbor, po¬
roštvo za hranilne vloge. Te hranilnice so pod
državnim nadzorstvom. Deželna vlada namreč
imenuje za vsako mestno hranilnico posebnega

156

cesarskega komisarja, kateri mora čuvati nad tem,
da se izpolnujejo pravila. Zato se mora vabiti k
vsem ravnateljskim in odborovim sejam, da more
preprečiti protipravilne ali regulativu nasprotne
ali sicer protipostavne sklepe ravnateljstva ali od¬
bora. Take mestne hranilnice imamo v Ljubljani,
Kranju, Radovljici, Novem mestu, Črnomlju i. t. d.
Njim država pripoznava pupilarno varnost to je
vanje se sme vlagati denar varovancev, občinski,
cerkveni denar i. t. d. Največ hranilnic in poso¬
jilnic pa je osnovanih na podlagi zadružnega za¬
kona z dne 9. aprila 1873, št. 70 (glej stran 41
in 42), in sicer po Schulze-Delitschevem ali Raiff-
eisnovem zistemu. Hranilnice in posojilnice mo
rajo sprejemati tudi prav majhne vloge, če ho¬
čejo, da se razširjajo in vzbujajo čut varčnosti
tudi pri neimovitih in neizobraženih slojih.

Hranilne vloge se porabljajo za posojila proti
zadolžnicam, menicam, na zastave (ročno zastavo
in hipoteke) i. t. d. Pri rajfajznovkah se ne smejo
posojila dajati na menice, kar je pri drugovrstnih
hranilnicah in posojilnicah dovoljeno in pri ne¬
katerih posojilnicah celo glavno opravilo. Neka¬
tere hranilnice se po svojem obratu že bolj pri¬
bližujejo bankam, ker tudi eskomptujejo menice,
dovoljujejo lombardna posojila, izdajajo zastavne
liste i. t d. Na podlagi zadružnega zakona usta¬
novljene hranilnice in posojilnice so po navadi
zvezane po zadružnih zvezah. Tako imamo sedaj
v slovenskih pokrajinah Zadružno zvezo v Celju,
Zadružno zvezo ter Zvezo slovenskih zadrug v
Ljubljani in goriško zvezo gospodarskih zadrug in

157

društev v Gorici. Zadružništvo, in še posebej na za¬
družništvu sloneče posojilništvo na Slovenskem, je
doseglo zlasti v zadnjem desetletju naravnost pre¬
senetljive uspehe. Posojilnice nahajamo že skoro
v vseh večjih občinah.

V nekaterih državah, kakor na Angleškem,
Francoskem, v Belgiji, Švici, na Ruskem i. t. d.
poslujejo poštne hranilnice  kot državne
hranilnice. Največji pomen pa je dobila c. kr.
poštna hranilnice v Avstriji, ki je praznovala letos
(1908) petindvajsetletnico svojega obstoja. Leta
1906 je štela že čez dva milijona vlagateljev z
217 milijoni kron vlog. Povprečno imetje enega
vlagatelja je znašalo 124 K, iz česar se vidi,
kakega pomena je ta državna hranilnica za ne-
premožne ljudi, katerim zlasti prija ugodnost,
da morejo svoje male prihranke plodonosno na¬
ložiti pri vsaki pošti, torej na 6617 krajih v
državi. Pa ne samo kot ljudska hranilnica, tudi
kot depozitna banka izpolnuje poštna hranilnica
uspešno svojo nalogo, kakor smo videli pri po¬
glavju o giro-poslih. Od 1. 1901 sem pripada
tudi konsorciju, kateremu se je poverila izdaja 4%
kronske rente, torej posluje tudi kot emisijska
banka, katera ima posebno namen spraviti državne
obligacije tudi med manj imovite družabne slo-
jeve. Ta državni zavod je imel 1. 1906 čistega
dobička 7’4 milijone kron. Tudi na Ogrskem se
je leta 1885. ustanovila poštna hranilnica, ki
dobro napreduje. Mnogo avstrijskih trgovcev, ki
ima trgovske zveze z Ogrskim, je tudi v ogr¬
skem poštno-hranilnem prometu.

158

c)  Javne skladovnice.

Javne skladovnice so po avstrijskem
zakonu z dne 25. aprila 1889 št. 64 drž. z. tista
podjetja, katera na podlagi posebneža dopustila
opraviloma oskrbujejo shrambo blaga na tuj ra¬
čun in so upravičena izdajati indosabilne (pre¬
nosne) skladovne liste. Te skladovne liste, ki jih
izdaja uprava skladovnice za potrdilo, da je blago
shranjeno, obstoje po francoskem, angleškem in
tudi po avstrijskem pravu iz dveh razdružnih de¬
lov in sicer: 1. iz skladovno-posestnega list a ali
reče  p i s a in 2. iz skladovno-zastavnega lista
ali varra  n ta.  Če se blago proda, prenese se
skladovni list z warrantom vred po indosamentu
kakor pri menicah, če pa kdo hoče dobiti le kako
posojilo na blago, ki je shranjeno v javni skla¬
dovnici, tedaj indosuje warrant. predno ga preda
upniku (banki), sam pa obdrži recepis, na kate¬
rem je tudi zaznamovana zastava blaga. Predaja
indosovanega posestnega lista z warrantom in-
dosatarja ima isto pravno moč, kakor predaja
blaga samega.

Avstro - ogrska banka eskomptuje vvarrante
z istim obrestnim merilom kakor menice.

3. Kredit in mednarodna plačila.

Mednarodni menični kurz  (menična cena)
se giblje v rednih razmerah le za par odstotkov
nad ali pod pari. Menice na tuje trge si nabav¬
ljamo namreč, kakor že omenjeno, da si prihra¬
nimo stroške pošiljanja in menjavanja denarja.

159  —

Če bi cena menicam tako narasla, da bi bilo
ceneje denar upniku poslati v gotovini, tedaj trgo¬
vec ne bo plačaL svojih obveznosti z menicami,
temveč v gotovem denarju. Isti pojav vidimo, če
menični kurz neprimerno pade. Tedaj bo upnik
zahteval denar v gotovini. Ti točki nad ali pod
pari, med katerima se giblje menični kurz, se
imenujeta zlati točki,  ker se pri teh točkah v
mednarodnih plačilih prične zlato uvažati ali iz¬
važati.

Med državami z enako kovinsko vrednoto je menični
pari enak novčni pariteti.

V Avstriji se iz 1 kg čistega zlata nakuje. 3280 zlatih kron'

V Nemčiji „ „ l kg „ „ , 2790 „ mark

Novčna pariteta je tedaj . . . . . 3280 K = 2790 M

117-56 K = 100 M
100 K = 85-06 M

Spodnja zlata točka, pri kateri se izplača uvoz zlata, znaša
n. pr. za Dunaj

za novce paritete

iz Berolina ....  116-9664 K za 100 M 117-5627

iz Pariza ....  94'6082 K za 100 frc. 95-2258

iz Londona . . . 238-8432 K za 10 funt. št. 240-1743

za šibike

iz Berolina.117-30 K za 100 M

iz Pariza . 94 94 K za 100 frač.

iz Londona . 239’34 K za 10 funt. št.

Zgornja točka, pri kateri se izplača pošiljanje (izvoz)
zlata, znaša n. pr. za Dunaj

v Berolin.J18;15 K

v Pariz. 95-65 K

v London.24L55 K

Na razliko v meničnem kurzu med tema
dvema zlatima točkama uplivajo m e d n a r o d n e

160

plači l_n.fi. obveznosti, katere tvorijo: 1. iz¬
datki za uvoz blaga ali dragih kovin ter terjatve
za izvoz blaga in dragih kovin (trgovinska bi¬
lanca); 2. voznina, ki se izda za blago, ki se
uvaža na inozemskih ladijah, in voznina, ki se
prejme za prevažanje na tuzemskih ladijah; 3.
obresti in dobički, ki jih prejemajo inozemci od
svojih obratov v tuzemstvu in iste vrste dohodki
tuzemcev v inozemstvu: 4. posojila, obresti, po¬
plačila dolgov in plačila za nakupovanje vred¬
nostnih papirjev v inozemstvu in obratno; 5. pla¬
čila tuzemcev, ki potujejo po inozemstvu, ali pa
izseljencev ter prejemki od teh; 6. izredni de¬
narni promet, kakor prenos dedščin dot, po¬
kojnin, vojaških odškodnin i. t. d.

Z mednarodnimi menicami se trži na borzah
kakor na trgih z drugim blagom. Kakor pri ceni
blaga odločuje razmerje med ponudbo in vpra¬
ševanjem, ravno tako upliva to razmerje na me¬
nični kurz. Če ima ena država več obveznosti
nasproti inozemstvu, kakor inozemstvo nasproti
tej državi, bo vpraševanje po tujih menicah v
tej državi raslo, s tem pa tudi menični kurz. Po¬
sledica temu bo, da se bo skušalo kolikor mo¬
goče izvažati v inozemstvo, ker blago postane
dražje. Če bo pa ponudba večja nego vpraševa¬
nje po menicah, padal bo menični kurz in po¬
javljalo se bo glede uvoza nasprotno razmerje.
Če bi menični kurz poskočil nad zlato točko,
treba bi bilo izvažati zlato.

Na menični kurz upliva poleg ponudbe in
vpraševanja tudi vr&dnota, na katero se glasi me-

161

niča in v kateri se kupi. Če denar v tuzemstvu
izgublja veljavo, bodo padali menični kurzi ino¬
zemstva na tuzemstvo in inozemske menice bodo
v tuzemstvu poskočile, kar bo vsemu mednarod¬
nemu prometu dalo značaj špekulacije. Tako se
mora v Rio de Janeiro plačati za menico na
London, Pariz, Berolin skoro dvakratni znesek
imenske vrednosti, izražene v brazilski vrednoti,
ker je brazilski denar izgubil skoro polovico svoje
imenske vrednosti.

Menični kurz zavisi slednjič tudi od di¬
skonta,  ki se preračuni na plačilnem kraju me¬
nice. Menica (deviza) na vid je dražja nego me¬
nica dospela v dveh mesecih, ker se mora v tem
slučaju od menične svote odbiti diskont. Zato do¬
ločuje kurz teh takozvanih dolgorokih menic kurz
kratkorokih menic, ako se od njih odbije diskont
na plačilnem kraju za čas, da postane menica do¬
spela.

Devizni kurzi se izravnavajo z arbitražo.
Arbitraža (arbitrage) obstoji v tem, da nakupujejo
špekulantje menice na krajih, kjer imajo iz kakih
razlogov najnižji kurz, da jih prodajo na kraju,
kjer so najdražje. Na ta način se morejo kompen-
zovati plačila po vseh državah.

V bankah, zlasti pa še v merodajnih ban-
kovnicah posameznih držav, je zbran kredit vsega
gospodarskega življenja v državi. Glavne bankov-
nice so oni nabiralnik, kamor se steka glavnica
vse države, odkoder se pa tudi ob času sile od¬
teka. Gotovina, ki jo imajo banke, posebno
glavna bankovnica, ki pride pri mednarodnih pla¬
ti

162

čilih v prvi vrsti v poštev, ni torej vedno enaka,
temveč se giblje po denarnih potrebah na trgu.
Tako se na koncu posameznih četrtletij ali na
koncu leta potrebuje vedno več kredita, nego druge
mesece. Vendar pa od bankovnice za potrebe v
domači državi v večji množini izdani denar ni
nevaren za banko, ker se zopet povrača v banko.
Drugače je pa, če ima kaka država velika pla¬
čila za inozemstvo. Recimo, da bi v našo državo
bilo vsled posebno slabe letine treba uvoziti več
milijonov centov žita z Ruskega in iz Amerike.
Tedaj nastane velika nevarnost, da se bo pričel
sušiti kovinski zaklad avstro-ogrske banke, ker
bo moralo zlato potovati v inozemstvo. Toše bo
takoj pokazalo pri meničnem kurzu. Naše menice
na tuje trge bodo stale nad pari, tuje menice na
naš trg pa pod pari; naše obveznosti se ne bodo
mogle poravnati z  obveznostim! drugih držav na-
pram nam potom menic; treba bo izvažati zlato.

Kako si bo pomagala avstro-ogrska banka v
takem slučaju? Skušala bo zopet privabiti zlato
v svoje shrambe s primerno diskontno politiko.
Zvišala bo svoj menični diskont.  S tem
bo prouzročila, da bo vedno menj menic eskom-
ptovala, ker postane kredit predrag. Ker pa povi¬
šanje diskonta upliva na vrednost menic v na¬
sprotni smeri, bo vrednost menic padala. Če
je bila pri 3 odstotnem diskontu menica za
1000 K vredna 970 kron, bo pri 7 odstotnem
diskontu njena vrednost padla na 930 K. Zato
bodo pa kmalu prišli bankirji, ki se pečajo z ar¬
bitražo, in pokupili menice po tej nizki ceni.

163

S tem pa postanejo dolžniki naše države, ozir.
avstro-ogrske banke. Ob dospetku menic jim bo
tre ba  v zlatu plačati. Če se zviša diskont, pade
tudi vrednost vrednostnih papirjev, katere skušajo
bankirji prodati, da bi plačali svoje obveznosti
v inozemstvu. Na ceno torej upliva ponudba. Te
cenene papirje pokupi inozemstvo; s tem pa zo¬
pet lahko postane dolžnik naše države, če niso
obveznosti naše države tako velike, kakor v se je
nakupilo menic ali vrednostnih papirjev. Če pa
visok diskont traja dolgo časa, začno padati tudi
cene blagu. Da more trgovec zadostiti svojim ob¬
veznostim, skušal bo prodati kolikor možno ve¬
liko svojega blaga, ki ga ima nakopičenega v
skladiščih. Ponudba blaga postane torej večja;
zato pa cena blagu pada. Ta nizka cena bo kmalu
privabila inozemske trgovce na naše trge. S tem
pa zopet postanejo naši dolžniki; bančna gotovina
vedno bolj raste.

Čim več upliva ima bankovnica na kreditne
razmere v državi, tem lažje bo s svojo diskontno
politiko uravnavala kroženje denarja.

4. Državni kredit.

Kakor morajo zasebna gospodarstva večkrat
uporabljati kredit, tako je tudi država cesto pri¬
morana poseči po tem sredstvu, da more vršiti
svojo nalogo, ker ji navadni dohodki, kakor davki,
več ne zadoščajo. Država gradi velike železnice,
vodne ceste, naroča nove topove ali se vojskuje
z drugo državo. V takih slučajih ji more poma¬
gati le kredit; iskati si mora posojila. Vendar pa

11 *

164

država pri tem postopa nekoliko drugače nego
zasebnik.

Država namreč prodaja obligacije, ki nosijo
gotove obresti, za določeno ceno. Ta cena se
ravna po obrestnem merilu na glavničnem trgu.
Recimo, da hoče naša država dobiti posojila za
500 milijonov kron. V ta namen izda obligacije,
ki se obrestujejo n. pr. po 4 odstotke, ter jim
določi ceno po tem, kakor ji kaže njen kredit,
in kakor so razmere na denarnem trgu. Če je
državni kredit oslabel, kakor n. pr. po kaki vojski,
ali če je na denarnem trgu prav malo razpo¬
ložljivega denarja, kakor se je videlo ob ameri¬
ški finančni krizi 1. 1907, tedaj bo cena teh obli¬
gacij nižja, nego ob času, ko je državni kredit
ugoden in so banke zadovoljne, da morejo svoj
preostajajoč denar sigurno in ugodno naložiti.

Tako v obligacijah obstoječe državno poso¬
jilo se mora ali vrniti v gotovem času (vrač¬
ljivi dolg  o v i) ali pa se napravi v obliki večne
rente, t. j. povračilo posojila se ne sme nikdar
terjati, pač pa si država pridrži pravico, vsak čas
dolg povrniti (rentni dolgovi).  Po navadi
najema država poslednje vrste posojila.

Pri najetju posojila se lahko država obrne
na domači kapital ali na inozemstvo. V prvem
primeru je najbolje, da naravnost stopi v stik
s posestniki glavnic, da si pri tem prihrani vsoto,
ki bi jo morala dati bankam za posredovanje
posojila, obenem pa da manj imovitim slojem
priliko, da svoje prihranke varno in plodonosno

165

nalože. To je tako zvani „francoski“ ali „ljudski“
zistem najetja posojila.

Država izdaja večkrat obligacije pod imen¬
sko vrednostjo ali pod pari, t. j. svojim dolžni¬
kom se zaveže z večjo svoto, kakor v resnici pla¬
čajo sami. Država hoče najeti n. pr. 100 miljonov
kron posojila po 4 odstotke. Na leto ji bo torej
treba plačati 4 milijone kron obresti. V tem slu¬
čaju bi se obligacije po 100 kron izdale al pari.
Če pa država hoče obligacije obrestovati le po
3 odstotke, izdala bo obligacije po 100 K pod
pari in sicer bodo veljale le 75 K; ker 75 kron
bo donašalo v resnici 4 odstotne obresti, t j.
3 krone na leto. (100 milijonov a 3% =  75 mi¬
lijonov a 4% = 3 milijone kron obresti na leto.)
Čudili se temu nekoliko neumljivemu postopanju
ne bomo, če pomislimo, da država izdaja večne
rente in ji torej ni treba vračevati posojila. Ako
bi se to moralo zgoditi, tedaj bi seveda država
imela jako neugodno stališče, ker bi na primer
v zgornjem primeru morala vrniti 25 milijonov
kron več, nego je prejela sama. To senčno stran
ima vender tako posojilo, da država ne more mi¬
sliti nikdar ne povračilo. Ljudstvo pa še raje ku¬
puje take obligacije, ker ve, da njihov kurz pri
ugodnem državnem kreditu raste in mogoče do¬
seže tudi imensko vrednost.

Čeprav se je država zavezala plačevati večno
rento, vendar more to rento znižati in tako dav¬
koplačevalce razbremeniti. To se godi na dva
načina: z razdolžbo (amortizacijo) ali
s predrugačbo (konverzijo).

166

Z a mor tizacijo se lahko odplača del držav¬
nega dolga, ker država sme vsak čas poplačati
svoj dolg, čeprav je napravljen v obliki večne
rente. To odplačevanje se vrši na prav priprost
itiaČin. Država namreč nakupi na borzi za svoto,
za katero hoče dolg zmanjšati, en del svoječasno
izdanih obligacij (rent). Te od države izdane
rente preidejo torej zopet v posest države in se
tedaj dolg s konfuzijo (združenjem terjatve in
dolga v eni osebi) izbriše.

Toda država pride le redkokdaj v položaj,
da bi mogla odplačevati svoje dolgove; nasprotno
vidimo, da državni dolgovi vedno rastejo in go¬
tovo znašajo dandanes dolgovi vseh držav že nad
150 milijard kron.

Običajneja nego amortizacija državnih dolgov
je konverzija. Obrestno merilo v im ovitih drža¬
vah v rednih razmerah pada. Ker pa država po
navadi najme večje posojilo le v sili n. pr. po
vojskah, ob gospodarskih krizah i. t. d., zato je
večkrat obrestno merilo pri teh posojilih z ozirom
na kreditni položaj v državi precej veliko. Ako
pride država v ugodneje kreditne razmere, tedaj
tudi lahko dobi posojilo z manjšim obrestnim
merilom. Kurzna vrednost državnih rent raste in
stoji nad pari. Tedaj je čas za državo, da svoj
dolg, ki se obrestuje n. pr. s 5 %, konvertuje
fiTpr. v 4 odstotni dolg. V to je država vseka¬
kor upravičena; treba ji je le razglasiti, da tisti, ki
ni zadovoljen s tem, da se n. pr. njegova obli¬
gacija po 100 K od gotovega časa naprej obre¬
stuje le s 4 odstotki, njo la hko zamenja za go-

167

temno. Če obligacije stoje nad pari in tudi drugod
obrestno merilo ne znaša več nego 4 odstotke,
bo vsak raji obdržal svoje obligacije, kakor bi
jih pa prodal državi za imensko vrednost. Če je
znašal 5 odstotni dolg 2000 milijonov kron, treba
je bilo na leto državi plačati 100 milijonov kron
obresti, po konverziji ji bo treba plačati le 80
milijonov kron na leto, kar znači znatno razbre¬
menitev davke plačujočih državljanov. V Avstriji
je bila n. pr. 1. 1893 takozvana 5 odstotna davka
prosta notna renta (marčna renta) konvertovana
v 4 odstotno davka prosto kronsko rento; Fran¬
coska je 1. 1902 konvertovala 3 % odstotni dolg
v 3 odstotni, s čimur si je letno prihranila 32
milijonov frankov.

Če države najemajo vedno nova posojila in
državni upniki vedno žive v negotovosti, da se
jim obresti s konverzijo sčasoma morda znižale,
se bodo skušali pri novih državnih posojilih oško¬
dovati za tako negotovost in državi tudi znižano
obrestno merilo ne bo dosti koristilo.

Tudi dežele, občine in velika podjetja (n. pr.
železnice) sklepajo posojila na podoben način
kakor država. Zato  se tudi govori o deželnih in
občinskih (komunalnih) obligacijah.

D)  Borza.

Borza  je kraj, kjer se shajajo trgovci, po¬
sredovalci in druge osebe dotičnega tržnega mesta,
da se razgovarjajo o trgovinskih opravilih in skle¬
pajo med seboj vsakovrstne pogodbe in kupčije.
Po predmetih, s katerimi se kupčuje, se dele borze

168

v: 1. efektne borze, kjer se prodajajo in ku¬
pujejo vrednostni papirji, kakor državne obligacije,
raznovrstne delnice, zastavni listi različnih hipo¬
tečnih bank, menice ter avstrijski in tuji kovani
in papirnati denar (valute); 2. blagovne  borze,
kjer se prodaja žito, bombaževina, špirit, olje,
kava i. t. d. Poslednje se zopet lahko dele v a)
produktne  borze za trgovino z raznimi kme¬
tijskimi in trgovskimi izdelki in b)  specialne
borze, kjer se trži le s posameznimi predmeti,
(n. pr, s sladkorjem ali petrolejem).

Od navadnega trga  se razlikujejo borze po
tem, da se na njih ne trži z individualno ozna¬
čenim blagom v  temveč po stalnih množinah (ko¬
ličinah) blaga. Če na trgu kupim pšenico, ogledam
si jo najprej in si izberem to in to vrečo; na
borzi pa se sklene kupčija za toliko in toliko.sto
centov n. pr. slovaške pšenice, ki se ima izročiti
takoj ali pa šele čez več mesecev. Ta pšenica se
ne pripelje na borzo, kakor se godi na trgu. Vsi
taki posli se na borzi sklenejo, toda šele pozneje
realizujejo. Iz tega razločka med navadnim trgom
in med borzo se tudi lahko razvidi, zakaj ni
vsako blago sposobno za borzno trgovino, tem¬
več le tako, pri katerem se ne gleda na posa¬
mezne kose, temveč se prodaja po množini (kvan-
tumuj. Z živino n. pr. ne bomo tržili na borzi.
Le nadomestil  ne  stvari so predmet borzni
trgovini.

Beseda borza (bursa = usnjata mošnja) prihaja najbrže
iz Belgije. Tam so se namreč zbirali v mestu Briigge trgovci
v hiši svojega tovariša z imenom van d er Bur s e, ki je

169

imel v svojem grbu tri mošnje. Tudi prostor okoli hiše se je
nazival de burse. Od tod je prešlo ime na enaka shajališča
trgovcev tudi po drugih mestih, kjer so bila za shajališča
ugodna tla radi velikega trgovskega prometa in velikega šte¬
vila trgovcev. V 16. stoletju so se razvile take borze v Ant-
werpnu in Lyonu, v Parizu je 1. 1716 nastala efektna borza,
v Londonu 1691, na Dunaju se je 1. 1771 s cesarskim pa¬
tentom ustanovila menična in efektna (fondna) borza.

Borze so po svoji organizaciji ali popolnoma zasebni
zavodi brez državnega upliva kakor na Angleškem, ali pa
stoje pod državnim nadzorstvom. V Avstriji sloni organiza¬
cija borz na postavi z dne 1. aprila 1875 št. 67 dr. zak.
Borze se smejo po tej postavi ustanavljati le s privoljenjem
finančnega in trgovskega ministra, ki imata poprej zvedeti
mnenje trgovske in obrtne zbornice. Pri poljedelskih borzah
je treba tudi dovoljenja poljedelskega ministrstva. Za vsako borzo
se mora določiti posebni statut, ki določa: 1. borzne posle,
2. pogoje za članstvo in obiskovanje borze, 3. pravice in
dolžnosti borznih članov in obiskovalcev, 4. kako ' se naj
dobe sredstva za vzdrževanje norze, 5. borzno vodstvo in
njene organe, 6. poravnavo prepirov in 7. uporabo premoženja,
če borza preneha biti. Tudi tak statut morajo potrditi pri¬
zadeta ministrstva: Posebnemu borznemu komisarju pristoji
državno nadzorovanje borz. Ženske in mladoletniki ne smejo
obiskovati borze. Finančni minister določi v sporazumu z borz¬
nim vodstvom, kateri efekti se smejo prodajati na borzah
in notirati v kurznem listu (ko to vanj  e). S posredovanjem
borznih poslov se pečajo posebni uradno postavljeni in za¬
priseženi meš eta rj i. Mešetarjitudi določujejo na podlagi skle¬
njenih kupčij pod nadzorstvom borznega komisarja uradne
cene (kurze) predmetov, s katerimi se je tržilo na borzi. Ti
kurzi se izdajo v posebnem kurznem listu. Če nastanejo
kaki spori pri borznih opravilih, se poravnajo pri borznem
razsodišču, če se ni kaj drugega pismeno pogodilo. Posto¬
panje pri borznih razsodiščih se je deloma na novo uravnalo
s člani XIII. do XXVI. uvodnega zakona k civilno-pravdnemu
redu z dne 1. avgusta 1895, št. 112 drž. z.

Na borzah se ponavljajo vedno iste pogodbe, isti posli.
Zato ima na borzah običaj  glavno ulogo. Po borznih obi¬
čajih (usancah) se vrši vše borzno občevanje in promet. Vsi

170

važneji običaji so zapisani v borznem statutu. Pogodnikom
se je treba zjediniti samo glede cen in dneva izročitve, vse
drugo je določeno že v statutu. Na dunajski blagovni borzi
je n. pr. množina žita, o kateri se sploh sme sklepati (sklepna
enota), določena na najmanj 500 metrskih centov. Kupiti
ali prodati se sme le 500, 1000, 1500 i. t. d. metrskih
stotov (centov) rži, pšenice i. t. d. Na efekni borzi je pa
navadno dovoljeno sklepanje le o tolikem številu vrednostnih
papirjev gotove vrste, da :  znaša njihova imenska vrednost
10.000 K. Delnice češke irvnosteriske banke, glaseče se na
400 K, se prodajajo n. pr. le po 25 kosov skupaj.

Borzni posli imajo kakor trgovinski posli sploh
špekulativni značaj, t. j. dobiček se išče v tem,
da se izkoriščajo krajevne in časovne razlike v
cenah raznovrstnega blaga. Zato so pa borzni
posli opravičeni v tem oziru, da javno konstatu-
jejo in izravnavajo cene raznih dobrin, nasprotno
pa so tudi borze večkrat naravnost pogubonosne,
ker postanejo lahko torišče najbolj nepoštenih
špekulacij.

Po času, kdaj se izpolnijo na borzi sklenjeni
posli, se ti dele v a)  j^otove posle,  ako se
blago še isti ali prihodnji dan sprejme in plača,
in b)  časovne ali terminske posle,  ako
preide med sklepom in izpolnitvijo precej časa,
tako da ima na borzi prodano blago na dan iz¬
polnitve že drugo ceno kakor na dan sklepa. Pri
blagovnih borzah se določi rok na en ali več me¬
secev, pri efektnih borzah po navadi na konec
meseca (ultimo). Ta časovna špekulacija se ne
more imenovati škodljivo, ako se dogovorjene
kupčijske pogodbe dejansko izpolnujejo.

Ravnokar naštete posle imenujemo tudi  de¬
janske ali efektivne posle  v nasprotju z

171

diferenčnimi posli, pri katerih se pogodnika
izrecno ali molče zedinita na to, da se  ima v do¬
govorjenem roku plačati samo označena razlika v
cehi tistemu, katerega špekulacija se je obnesla.^
Pri tem kupec špekulira na to, da bo vsaj na
dan izpolnitv ( e prodal kupljeno blago za višjo
ceno, kakor je je kupil na borzi ob sklepu posla
in bo torej mogel poplačati prodajalca, poleg tega
pa še v žep utaknil kak dobiček; prodajalec si
pa zopet misli, da bo mogel najpozneje na dan
izpolnitve že prodano blago kupiti za nižjo ceno
nego je bila cena pri sklepu posla in bo zato ne
le poplačal svojega prodajalca, temveč prejel še
gotov dobiček. Pogodnikoma pa ni treba imeti
to blago, dovolj je, da si poravnata razlike v cenah
na dan izpolnitve. Na tak način se napravi vse
polno kupčij, predno je treba blago izročiti ali
pa ob dnevu izpolnitve poravnati razlike. Primer
bo to še bolje pojasnil: A proda B-ju 1. maja
delnic za 10.000 K s pogojem, da se plačajo
1. julija, drugi dan proda B delnice C-ju, C tretji
dan D-ju. D zopet E ju in E F-ju in ta zopet
dalje, tako da koncem meseca ostanejo delnice
Ž-ju. Dan pred zadnjim (ultimom) se zberejo vsi
udeleženci v takozvanem likvidacijskem uradu
(pri obračunovališču) in tu plača Ž A-ju ceno po
kurzu, ka erega določi likvidacijska komisija za
1. julij; ostali pa med seboj poravnajo razlike.
To postopanje se imenuje borzni aranžma.

Kakor vidimo iz predstoječega, sta na borzah
zastopani dve stranki, katerih ena upa, da bo cena
tej ali oni vrsti blaga, s kateiim se trži na borzi,

172

poskočila, druga pa se nadeja, da bo cena padla.
O prvi se pravi, da špekulira „a la hauss (hos)“,
o drugi, da špekulira „a la baisse (bes)“. Po tem
se tudi imenujejo zastopniki teh strank ali hosisti
ali besisti.

Odeportnem  poslu govorimo, če besist
sicer kupi blago, katero je bil prodal, od kake
osebe, pa je obenem za bližnji termin proda
isti osebi in sicer za znižano ceno. To znižanje
kurza se imenuje d ep o rt. Če bosist sicer proda
blago, katero ima prevzeti, kaki osebi, pa je ob¬
enem kupi od te osebe za prihodnji termin in
sicer za zvišano ceno, govorimo o reportnem
poslu in kurzni pribitek imenujemo report.  Ne¬
varnost (riziko) pri diferenčnih poslih se more
tudi omejiti s tem, da se pogodi gotova premija
za slučaj, da kak pogodnik poprej odstopi od
svoje obveznosti (prem ij ski  pos li).

Uzroki za dviganje ali padanje kurzov na
borzi morejo biti zelo različni. Tako uplivajo pri
kmetijskih pridelkih poročila o ugodni ali ne¬
ugodni žetvi, pri delnicah raznih podjetij položaj
dotičnih podjetij. Splošno pa so za kurze mero¬
dajne politične, gospodarske, socijalne i. dr. raz¬
mere narodov ali držav.

Razni kurzi pa se lahko napravijo tudi na
čisto umeten način. Neko industrijsko delniško
podjetje začne n. pr. izplačevati naenkrat prav
visoke dividende; podkupljeno časopisje hvali na
vse pretege njegove delnice, zato jim kurz na
borzi hitro raste. Kakor hitro pa so jih špeku-
lantje poprodali, razvidi se, da je bilo vse le

173

umetno narejeno, da v resnici podjetje stoji na
robu propada; zato cene silno padajo, kupci pa
so lahko ogoljufani za stotisočake. Take špeku¬
lacije so se zlasti opazovale v Avstriji v letu
1867. do 1873., ko se je izdalo okoli 1000 kon¬
cesij za razna velika industrijska podjetja. Kriza
1. 1873. je uničila nebroj malih eksistenc, pa tudi
bogataši so izgubili milijone.

Tudi se lahko zgodi, da hosisti na tihem po¬
kupijo veliko vrednostnih papirjev gotove vrste,
ne da bi kdo to opazil. Potem dado po svojih
agentih še vztrajno povpraševati po enakih pa¬
pirjih. Ker jih ni več na trgu, jim cena visoko
poskoči, in kadar je dosegla zadostno višino,
takrat pa pridejo na dan hosisti s svojimi pa¬
pirji, ki so jih kupili poprej za nizko ceno, in sprav¬
ljajo v žep velike dobičke.

Že iz teh primerov se vidi, kako pogubna v
narodno-gospodarskem oziru more postati borzna
špekulacija. Posebno se to opaža pri blagovni
borzi. Dogodilo se je že nekolikokrat, da je sku¬
pina špekulantov večino pridelkov spravila v svoje
roke in potem na borzi lahko narekovala ceno
tem pridelkom (n. pr. petrolejski monopol).

Diferenčni posli ali terminski posli,  pri
katerih ne gre za resnično izpolnitev, ampak
le za plačilo kurznih razlik, so navadna borzna
igra,  kjer se ne razvija cena po razmerju po¬
nudbe in vprašanja, temveč po borznih špeku¬
lantih. Umevno je, da so se kmetijski krogi od
nekdaj protivili takim borznim špekulacijam, ki
so zlasti tudi uplivale na ceno žita. Z zakonom-

174

z dne 4. januarja 1903. št. 10. drž. zak. se je
v Avstriji prepovedala borzna terminska kupčija
z žitom in mlinskimi izdelki. Tudi na Nemškem
obstoji taka prepoved. Če se na avstrij skih borza h
kupuje in prodaja žito,' se morajo te kupčije tudi
dejansko izpolniti, t. j. prodajalec mora prodano
množino žita kupcu izročiti, zato pa se cene raz¬
vijajo naravno.

Vobče se mora reči, da je borza koristna
uredba. Na borzi pridejo na površje produkti vse
zemlje in vseh narodov; tu se izravnajo razlike,
ki so se pojavile na tem ali onem kraju. Brez
blagovnih borz bi se ne mogli na vsem svetu
preskrbeti z živežem, z efektnimi borzami se omo-
gočuje kapitalistom, da morejo svoj denar uspešno
nalagati. Na borzah se dobiva vpogled v pro¬
dukcijo in potrebe cel 'ga sveta, ker se na njej
shajajo ponudniki in povpraševale! iz vseh krajev.
Na kurznem listu efektnih borz se razvidi najbolj
jasno celokupno gospodarsko stanje narodov in
finančno stanje držav. Zato pa radi nepošte¬
nosti, ki so včasih združene z borzno
špekulacijo, ni obsojatiborznonapravo
samo.

E)  Trgovina.

1. Pojem in pomen trgovine.

Kmetijski pridelki in obrtni izdhtki morajo
priti šele v promet, da se pokaže njih porabnost,
oni morajo postati blago.  Posredovanje  b lag a
med producenti in" konsumehti je predmet po-

175

sebne gospodarske delavnosti, trgovine.  Kakor
vsak producent mora skrbeti za to, da s kolikor
možno nizkimi produkcijskimi stroški doseže ko¬
likor možno velik uspeh, tako tudi trgovec gleda
na to, da^ kolikor možno ceno kupi in kolikor
možno drago proda. Ta dobiček je njegov pri-
dobitek.

Po različnosti blaga, s katerim se trži, se
deli trgovina v trgovino s premičninami
(blagovna trgovina v ožjem pomenu),
trgovino z nepremičninami in trgovino z
vrednostnimi papirji (efektna  trgovina).

Drugače še razločujemo: 1. notranjo  tr¬
govino, če se razteza le na domačo državo in
zunanjo  trgovino, če sega preko meje države;
ta j e zopet lahko uvozna ali izvozna  trgo¬
vina (skupno mednarodna trgovina),  bo¬
disi s posredovanjem (posredna  trgovina) ali
brez njega; 2. trgovino po suhem in p o -
mor sko  trgovino; 3. aktivno in pasivno
trgovino, če se izvršuje z domačo glavnico in
domačimi delavskimi močmi ali pa s tujo glav¬
nico in tujimi delavskimi močmi; 4. lastno in
komisijsko  trgovino, če se trgovina izvršuje
na lastni ali tuj račun. Posebno pa še delimo
trgovino v trgovinona drobno in na de¬
belo ali malo in veliko trgovino.

Dokler vsaka rodbina proizvaja le toliko,
kolikor potrebuje zase ali kolikor zaužije sama,
(v rodbinskem in hišnem gospodarstvu), ni treba
nobene trgovine. Kakor hitro pa je posameznik
pričel proizvajati za splošnost, za človeško družbo,

176

nastala je tudi potreba po trgovini, ki se razvija
tembolj, čimbolj se razvija narodno-gospodarska
produkcija, ki v  pa tudi prične pešati, ako peša ta
produkcija. Čimbolj razvita in cenena so vozila
in občila, tembolj se razteza tudi trgovina in zni¬
žuje cene dobrin ter s tem pomnožuje konsum.
Ker trgovina izravnava cene, ne morejo nastati,
take draginje, kakor so nastale v prejšnjih sto¬
letjih, ko še vozila niso bila tako razvita. Hude
lakote, katera je v prejšnjih časih ponavadi sle¬
dila slabim letinam v posameznih krajih, se je
sedaj le še bati, če bi na celem svetu žetev ne
obrodila, na kar pa skoro ni misliti. Trgovina je
pogosto sama uzrok, da se pomnože prenosna
sredstva (vozila), trgovina pospešuje pravno var¬
nost, trgovina je nositeljica kulture, kakor kaže
zgodovina in izpričuje sedanjost. Trgovina
vzgaja ljudstvo k skrbnemu gospodarstvu, pre¬
vidnosti in varčnosti, more pa tudi postati uzrok
razkošju in nravne propalosti. Knjigovodstvo, ki
se je razvilo pri trgovini, je prešlo tudi na druge
stanove n. pr. rokodelce in celo kmete.

Trgovina ne proizvaja sicer dobrin, vendar
je tudi produktivna. S trgovino se izpreminjajo
nekoristne ali manj koristne stvari v koristne ali
bolj koristne, ker mnogo stvari se more uživati,
uporabljati ali bolj uspešno uporabljati šele, če
se zamenjajo za druge stvari, in s tako zamenjavo
se peča trgovina.

Načelo o dobičku, ki je zastopa sedanja tr¬
govina je za konsumenta ugodneje, nego je bilo
včasih. Skuša se namreč prodati za mal dobiček

177

kolikor možno veliko blaga, dočim je po stari
teoriji trgovec moral iskati kolikor možno velik
dobiček pri majhnem obsegu trgovine. Na An¬
gleškem se je v tem oziru razširil značilen rek:
Bolje delati za milijon (ljudi), nego za milijonarje.
Vendar vidimo pri vseh izobraženih narodih, de
zlasti število malih trgovcev prehitro narašča in
ni v pravem razmerju z zahtevami previdne trgo¬
vinske organizacije. Ker mora mali trgovec po¬
krivati svoje poslovne stroške in poleg tega še
z dobičkom iz trgovine vzdrževati svojo rodbino,
se večkrat kljub zgoraj omenjenemu načelu lahko
blago podraži ali pa kakovost blaga poslabša.
Prosto tekmovanje ali konkurenca more torej tudi
tukaj kakor pri produkciji roditi marsikatere ne¬
pravilnosti in gospodarske napake. Človeška
družba se more braniti nasproti tem pojavom
na eni strani z ustanovitvijo bazarjev, t. j. velikih
skladišč, ki delajo s prav majhnim dobičkom, kar
je lahko mogoče, ker so stroški primeroma veliko
manji nego pri malih trgovinah, na drugi strani z usta¬
navljanjem zadrug, zlasti pri kmetijskih potrebščinah.
Državno vmešavanje se je po navadi izkazalo kot
brezuspešno.

2. Mednarodna trgovina.

Če notranja trgovina uživa skoro neomejeno
prostost, ne moremo tega trditi o trgovini med
posameznimi državami ali o mednarodni trgovini.

Že narava sama je prouzročila mednarodno
delitev dela, ker je svoje darove različno razdelila

12

178

po raznih krajih in deželah. V tem kraju se kop¬
ljejo drage kovine, drugod spravljajo na dan že¬
lezo in premog, v tej deželi se prideluje kava in
sladkor, v drugem delu sveta razne dišave, zabele
i. t. d. Čimbolj so se razvila vozila, tem lažje so
se izdelki in pridelki sveta spravili tja, kjer se
potrebujejo. Vsak trgovec skuša delati z najma-
njimi stroški; torej bo posegal tudi po blagu, ki
pride iz tujih držav, ako vidi, da je dobi ceneje
nego doma. Seveda si bo sploh moral preskrbeti
blago iz tuje države, ako se v domači državi ne
prideluje ali ne izdeluje. Iz tega razmišljanja se je
razvila zahteva po mednarodni prosti tr¬
gov ini(zis tem proste trgovine).

Nasprotno zahteva druga šola, da se mora
domača država ščititi pred tujo konkurenco s pri¬
merno visokim davkom na uvoz inozemskega
blaga (zistem varstvene carine).

Pristaši te šole pravijo, da ne sme biti kak
narod glede svojih večkrat najvažnejših industrij
in svojega preživljanja odvisen od tujega naroda
ali tuje države. Tudi se s tem, da se domača indu¬
strija ščiti pred tujo, vzgojuje domača industrija,
da bo mogla kdaj tekmovati z industrijo tujih
narodov ali držav. Carine so najboljša oblika
davkov, ker jih plačuje inozemstvo. Z uvozom
tujih izdelkov mora sčasoma ‘država propasti, ako
ne more tega uvoza izenačiti z izvozom, ker uvoz
vzame državi vso gotovino in jo gospodarsko za¬
sužnji od uvozne države. Na te gotovo vsega
uvaževanja vredne pomisleke odgovarjajo pristaši

179

proste trgovine to-le: Prvi pomislek se more k
večjemu nanašati na puške, topove, ladije in druga
sredstva za vojskovanje. Tudi na drugi pomislek
se lahko odvrne, da bi na ta način v nekaterih
letih ne bilo treba več ščititi domače ^industrije
in bi torej ugovor veljal za nekaj let. Če bi bila
carina res davek, ki ga plačuje inozemstvo, ne pa
konsument v državi, kamor se izvaža, potem si
pač lahko predstavljamo, da ne bo to razmerje
moglo dolgo trajati, ker bi bilo vendar malo pre-
naivno misliti, da bo sosed za soseda davke pla¬
čeval. Tudi zadnji pomislek v dejanju nima pod¬
lage. Poglejmo samo Angleško, državo s prosto
mednarodno trgovino. Uvoz je znašal leta 1902
10.795 milijonov mark, izvoz pa le 5790 milijonov
in vendar Angleška prekaša v bogastvu vse druge
države. Ne samo trgovinska, temveč plačilna bi¬
lanca sploh je odločilna za bogastvo narodov in
držav. Rusija je v istem letu izvozila za 2050
milijonov mark, uvozila pa za 1299 milijonov in
vendar se glede bogastva ne more niti od daleč
primerjati z Angleško.

Oba zistema imata torej, kakor vidimo, mar¬
sikaj, kar se mora odobravati ali pa vsaj zago¬
varjati, pa tudi marsikaj, čemur se ne more pri¬
trditi. Države tudi niso vedno enotno postopale
in se odločile za ta ali drugi zistem. Zistem proste
trgovine je uveden popolnoma kakih 50 let sem
le na Angleškem. Tukaj ni nobene carine, ki
bi imela namen ščititi domačo industrijo; suro¬
vine in izdelki, ki prihajajo iz inozemstva, niso
podvrženi nobenemu davku, samo pri živilih,

12 *

180

kakor pri kavi, čaju, tobaku in vinu se pobira
užitninski davek v obliki carin (finančne  ca¬
rine).

Splošna prepoved vsakega uvoza ne obstoji
v nobeni državi, ker bi s tem izginil ves promet
med posameznimi državami in bi državljani mar¬
sikatere države morali pogrešati najnavadnejša
živila, ne mogli bi zadovoljiti celo ekzistenčnih
potreb. Kava, čaj, petrolej i. dr. se pridobivajo
le v nekaterih deželah in državah. Nekatere dr¬
žave so prepovedale le uvoz posameznih izdelkov
ali pridelkov, kojih konkurenca bi lahko škodo¬
vala domačim industrijam,

Vobče pa države s carinami različne viso¬
kosti, s trgovinskimi pogodbami  (držav¬
nimi pogodbami med državami glede gospodarskih
zadev) skušajo varovati svoje državljane pred pro¬
stim tekmovanjem tujih držav.

Država mora namreč pred vsem gledati na
dobrobit svojih podanikov in na procvit države
same. Vedno bolj prodira naziranje, da se mora
človeška omika razvijati kljub rastočim medna¬
rodnim odnošajem na trdnih narodnih tleh; po¬
sledica temu je narodna gospodarska in
trgovinska politika,  pri kateri prosta med¬
narodna trgovina nima prostora. Celo na Angleškem
ima to naziranje — imperijalizem  — mnogo
pristašev. Trgovinska pogodba ima zlasti še to
prednost pred varstveno carino, da podeljuje vsemu
gospodarskemu življenju neko stalnost, ker se
razteza na več let, in državama, ki sta sklenili

181

pogodbo, jemlje pravico, preminjati tarifne postavke
vsak čas. Tudi omogočuje neko stopnjevanje
v tarifih glede posameznih držav, s katerimi so
se sklenile pogodbe, dočim takozvani avtonomna
splošna tarifa  mora biti enoten in se ne more
ozirati na posebnosti posameznih držav.

3. Trgovinske (gospodarske) krize.

Miren razvoj gospodarstva, poljedelstva, in¬
dustrije ali trgovine vznemirijo večkrat potresi, ki
pouzročijo, da zastane naenkrat vsa produktivna
delavnost. Kmet ne more niti z malim uspehom
več obdelovati zemlje ali pa ne more več prodati
svojih pridelkov, trgovec ne more spraviti
svojega blaga med ljudi, najsi tudi znižata svoje
cene.

Imamo poljedelske, industrijske, trgo¬
vinske krize v o. p. b., železnične, de¬
narne in kreditne krize.

Kaj je uzrok tem pojavom? Zgodi se, da
tako zastajanje produkcije ali kupčije nastane le
slučajno ali le na enem kraju.  Ko je n.pr.
trtna uš uničila naše dolenjske vinograde, je na¬
stala kriza  v gospodarskem življenju v teh krajih.
Ljudje se niso mogli radi kakovosti ondotne
zemlje takoj poprijeti druge delavnosti; za to se
je veliko Dolenjcev izselilo, ker jih ni mogla
zemlja več prerediti. Ob gradbi turske in
bohinjske železnice se je nekaterim obmejnim
vasem vzela večina njihovega polja. Seveda se

182

je to polje odkupilo, ali nekaj posestnikov se
ni moglo privaditi na nov način življenja —
tujski promet, vožnje, novi obrti i. t. d. — in ti
so se izselili v druge kraje, da bi mogli zopet
živeti kot kmetje kakor poprej. Tudi posledice
slabih letin (draginje, lakote) v prejšnjih časih
lahko štejemo v to vrsto kriz.

Zoper take krize po navadi ni pomoči, ž njimi
moramo računati kakor z vremenskimi ali voj¬
nimi nezgodami.

So pa še druge vrste kriz, ki nastanejo bolj
splošno in imajo svoj uzrok v napačnih špe¬
kulacijah in v zlorabi kredita ali pa v
hitrem tehničnem napredku.  Za prvo vrsto
kriz je jako poučna gospodarska in denarna kriza
v Severni Ameriki 1. 1907. Milijone in milijone
se je izdalo za nova podjetja in razširjenje ob¬
stoječih naprav, toda še vedno več milijonov so
zahtevale razne investicije. Toda kapital postavlja
industriji gotove meje. Industrijske podjetbe se¬
verno-ameriških Zedinjenih držav so prekoračile
svote razpoložljivih glavnic; zato so morale to
industrijsko megalomanijo bridko poplačati.

Banke so morale odpovedati kredit, mnogo
industrijskih podjetb je bilo uničenih, s tem pa
tudi velike mase delavcev vržene na cesto. Se¬
vernoameriška kriza je bila torej v prvi vrsti .de¬
narna kriza.

Industrijske in trgovinske krize v ožjem pomenu
besede slone na nepravem razmerju med ponudbo

183

in v pra ševanjem. Ako cvete industrija, tedaj se iz¬
deluje kolikor le možno; delavske mezde rastejo,
pa tudi dobiček. Kredit se daje nepremišljeno.
Toda v tem srečnem stadiju industrija rada po¬
zabi, da gre število odjemalcev le do gotove meje,
da bo morala sčasoma prodajati pod stroški pro¬
dukcije, če bo hotela vzdržati delo v vsem ob¬
segu. Ker tega dolgo časa ne more, na¬
stanejo krize — produkcija zastane.

Krize tudi lahko nastanejo, če se naenkrat
pojavi tehnični napredek, ki omogočuje, da
se na mah lahko izdeluje veliko ceneje nego
poprej, in torej produkcija ni kljub vsej prera¬
čunljivosti mogla upoštevati teh izpremenjenih
razmer. Omenjamo le početek strojev, železnice
i. t. d. Te poslednje vrste krize so pač neizo¬
gibne in, kakor pravi Leroy Beaulieu, za soci¬
alno telo to, kar so krize pri rasti za mlade ljudi
ali bolezni otrok, ko dobivajo prve zobe.

Kriz se ni mogoče povsem izogniti, nasto¬
pale bode vedno, kakor bo človeški duh vedno
nepopolen in podvržen raznim zmotam. S tem,
da preiskujemo uzroke kriz, skušamo jim kolikor
možno priti nasproti, omejiti jih ali olajšati nji¬
hove posledice.

Gospodarske krize z njihovimi usodnimi po¬
sledicami za delavce navajajo zlasti socialisti za
vzgled, kako krivičen je sedanji individualistični
in kapitalistični gospodarski red.

184

F)  Vozila in občila.

Kroženje dobrin se vrši po vozilih in ob¬
čilih.  Vozila prevažajo blago, producente in
konsumente iz kraja v kraj, občila pa prenašajo
poročila o kroženju dobrin.

K vozilom se prištevajo poti (ceste, kopne
in povodne) in železnice,  med občila pa
sp%dajo pošta, brzojav  (telegraf) in telefon.

1. Poti (ceste) so lahko občinske, okrajne,
deželne in državne.  Javni zastopi morajo
skrbeti za napravo, popravo in vzdrževanje
cest, kakor tudi za varnost prevažanja. Naravne
ceste so morje  in po naravi plovne reke;  zato
so se pa tudi narodi, bivajoči ob morju ali na
obrežju plovnih rek, najhitreje razvijali, , ker jih
je narava sama silila, da so se poprijeli trgovine.
Med povodnimi cestami je od nekdaj zavzemalo
prvo mesto morje, kajti druge povodne poti (reke)
si je bilo večkrat treba šele umetno prilagoditi
za prevoz (uravnava  rek), ali jih umetno na¬
praviti (prekopi ali kanali).  Jezera so le po
nekaterih krajih večjega pomena za promet,
n. pr. v Severni Ameriki ali Švici.

Po kopnih potih se premikajo vozovi ali
s pomočjo uprežne in tovorne živine ali s po¬
močjo kakih naravnih sil, kakor avtomobili in
motorji, po morju in rekah plavajo ladije jadrnice,
veslače ali parniki.

185

2. Vožnja po rekah in prekopih je veliko
cenejša, zato pa tudi veliko počasneja nego po
železnicah. Pri prekopih so tudi napravni stroški
veliko večji nego pri železnicah. Če en kilometer
železniške gradbe stane 400.000 K, bi to svoto
bilo treba podvojiti, če hočemo napraviti en kilo¬
meter prekopa, Tudi vzdrževanje obrežij zahteva
veliko izdatkov. Dandanes, ko je tehnična znanost
tako napredovala, se morejo železnice graditi
povsod; skozi visoke gore se vrtajo predori, čez
najširje reke se postavljajo mostovi, močvirja
se zasipljejo, toda prekopi se večkrat ne mo¬
rejo graditi radi terenskih posebnosti. Tudi
se po rekah in prekopih ne more voziti ob
vsakem času.

Nemčija, Francoska in Angleška so kljub
svojemu razprostrtemu železniškemu omrežju zgra¬
dile prekope v dolžini več tisoč kilometrov, ki
vežejo plovne reke med seboj. Pri nas v Avstriji
imamo le par prekopov; že pred leti sklenjeni
zakon o vodnih cestah v sudetsko-karpatskih de¬
želah še čaka uresničenja.

3. Železnice  so se začele graditi šele v
prejšnjem stoletju. Prva večja železnica na celini
je bila proga Linc-Budejovice, ki je bila končana
leta 1832. Koncem 1. 1906, ozir. 1907 pa je bila
dolžina vseh železnic v posameznih državah že
ta - le:

186

Na vsem svetu je bilo 1. 1900 železnic v
dolžini 790.125 kilometrov.

Železnice grade ali države same ali pa za¬
sebniki, toda vselej si države pridrže neko nad¬
zorovalno oblast tudi nasproti zasebnim železnič-
nim podjetjem. Ta državni upliv se javlja v po¬
deljevanju koncesije, v določbah glede gradbe,
obrata in voznih tarifov.

Vožnja po železnici se odlikuje po svoji hi¬
trosti, varnosti, točnosti in udobnosti; po železnici
se morejo prevažati velike mase blaga in velika
množina ljudij; železnice se lahko grade na vsa¬
kem kraju. V tem tiči veliki narodno-gospodarski
pomen železnic. S pomočjo železnice so se šele
mogla ustanoviti velika industrijska središča, ker
se dobrine, ki so potrebne za produkcijo in kon-
sumpcijo, morejo prevažati v poljubni množini,
hitro, točno in ceno. Železnice podpirajo industrijo,
one so tudi večkrat povod, da nastanejo nove
vrste podjetb.

187

Železnicam s pomorskimi cestami vred se
imajo marsikatere dežele zahvaliti za svoje bo¬
gastvo, ki ga jim dajo gozdi, premog, železo in
druge rude. Ta vozila so tudi prouzročila, da se
cene posameznim živilom na svetu kolikor možno
izenačujejo in se ni treba več bati hude dra¬
ginje in lakote.

Ker imajo železnice služiti narodnemu go¬
spodarstvu, je tudi lahko odgovoriti na vprašanje,
ali naj država ali zasebnik gradi železnice. Za¬
sebnik gleda, da gradi kolikor možno ceneje, če¬
prav pri tem trpi varnost, in nastavlja kolikor
možno visoke tarife, da ima od podjetja več do¬
bička. Država pa mora skrbeti za to, da z gradbo-
primernih železnic povzdigne narodno-gospodar-
stvo, čeprav je prepričana, da kaka proga v za¬
četku ne bo donašala dobička.

Dandanes so države v resnici večinoma same
pričele graditi železnice, stare železnice pa sku¬
šajo odkupiti. Samo Angleška in Zedinjene države
imajo izključno zasebne železnice.

Pri nas v Avstriji so se prve železnice gra¬
dile pod državnim nadzorstvom, toda razne de¬
narne zadrege in tedanja narodno-gospodarska
naziranja so državo privedle do tega, da je prvotne
državne železnice prodala raznim družbam in ni
gradila več novih železnic. Od 1. 1880 naprej je
zopet prevladalo mnenje, da država gradi želez¬
nice sama. Le krajevne železnice prepušča za¬
sebnim podjetnikom, deželam ali okrajem.

3. Pošto, brzojav in telefon  dandanes
skoro povsod oskrbujejo države. Velik napredek.

188

pri pošti znači enotni porto (v Avstriji od 1. 1861),
s čimur so se mogle uvesti poštne znamke in
poštni nabiralniki. Od 1. 1875 obstoji svetovno
poštno društvo,  kar omogočuje enotno ure¬
jevanje vseh poštnih zadev in popolnoma prost
promet med posameznimi deželami. Na mesto
neštevilnih tarifov za mednarodni promet je sto¬
pila enotna taksa. Dopisnico  je iznašel dunaj¬
ski profesor Emanuel Hermann; uvedla se je v
Avstriji 1. 1869.

Brzojav in telefon sta razdaljo med posa¬
meznimi pokrajinami na svetu takorekoč odstra¬
nila in spojila države in dežele še neprimerno
desneje nego so to mogla storiti vozila.

IV, Razdeljevanje dobrin (distribucija).

A.  Dohodek.

Vsaka produkcija stremi za tem, da si kaj
prigospodari, to se pravi, da ima vrednost novih
produktov večjo vrednost nego produkti, ki so
se moiali porabiti pri produkciji. Vrednost novih
produktov, katere je dosegla kaka produkcijska
delavnost v gotovi dobi, nam kaže kosmati
donos  gospodarske delavnosti; o čistem do¬
nosu  govorimo, če od vrednosti novih produktov
odštejemo vrednost produktov, ki so se porabili
pri produkciji.

Čisti donos iz gospodarstva pa ne pripada
vselej le eni gospodareči osebi, temveč se raz¬
deli večkrat med več oseb, n. pr. donos neke hiše
pripada lastniku in hipotekarnemu upniku; ali pa
dobiva ena gospodareča oseba več čistih donosov
n. pr. iz zemljišča, poslopij, obrti i. t. d. Svoto
čistih donosov, ki pripadajo eni gospodareči osebi
v gotovi dobi, imenujemo dohodek.*) Dohodek

*) Ker se dohodek večkrat sestavlja iz več čistih
donosov, je v naše zakonike prišel izraz dohodki  (pl.),,
čeprav duhu našega jezika bolj odgovarja izraz v ednini.

190

je nekaj stalnega, iz stalnega vira izvirajočega.
Zato sme ta dohodek gospodareč človek tudi po¬
rabiti. Po tem tudi dohodke imenujemo svoto
onih vrednosti, katere sme gospodareč človek
porabiti, ne da bi pri tem trpel njegov imetek.

Med dohodke torej ne moremo prištevati
slučajnih  prejemkov, kakor so loterijski dobitki,
dedščine i. t. d.

To razdelitev v stalne in slučajne prejemke
po navadi tudi upošteva država pri davkih, ki jih
naklada na čiste dohodke gospodarstva.

Neposredno udeleženi pri gospodarskem pro¬
cesu so podjetnik, delavec, kapitalist in lastnik
zemljišča; njihovi dohodki zato tudi neposredno
izvirajo iz te udeležbe. Toda tudi drugi, ki niso
neposredno udeleženi pri gospodarskem procesu,
kakor uradniki, zastopniki svobodnih poklicev,
upokojenci i. t. d., imajo na podlagi posebnih
dejstev in pravnih določb svoje dohodke, ki so
v večji ali manjši odvisnosti od razvoja gospo¬
darstev.

Njihovi dohodki se imenujejo izvedeni
dohodki, dočim prve vrste dohodke nazivljemo
prvotne.

Narodni dohodek  ni identičen s svoto
vseh dohodkov, ki jih imajo posamezna gospo¬
darstva. Od te svote se morajo namreč odšteti tisti
dohodki, ki se pridobe s trgovino med posamez¬
nimi gospodarstvi kakega naroda, prišteti se pa
morajo dohodki, ki jih dobe gospodarstva iz ino¬
zemstva.

t

191

Dohodke moremo z različnega stališča raz-
motrivanja deliti v več vrst:

1. Javni in zasebni  dohodki. K prvim
spadajo dohodki držav, dežel, občin in drugih
vkupnih prisilnih gospodarstev. Ostali dohodki
so zasebni.

2. Prvotni in izvedeni  dohodki, kakor
smo jih omenili že zgoraj.

3. Fundirani in nefundirani  dohodki,
če dohodki slone na premoženju (n. pr. dohodki
iz hiš, glavnice, obrti) ali pa so le odškodnina
za delo brez premoženja. Od teh moramo ločiti;

4. Posestne in delovne  dohodke. Fun-
dirane dohodke more imeti, kdor ima premoženje,
bodisi da mu že posest sama donaša dohodke,
ali pa z uporabo premoženja dobiva dohodke,
delovne dohodke pa daje delo  z uporabo glav¬
nice ali brez nje, dočim se posestni dohodki dobe
le iz uporabe glavnice (zemljiška renta ali glav-
nična obrest).

5. Naturalni in denarni  dohodki, če se
dohodki prejemajo v denarju ali v naturalijah.
Poslednje vrste dohodki so vedno redkeji, vendar
jih še nahajamo po navadi v zvezi z denarnimi
dohodki (prosto stanovanje pri nekaterih uradnikih,
hrana in stanovanje pri poslih i. t. d.).

S temi dohodki v zvezi so:

6. Realni  (dejanski) in no min al n i (imen¬
ski) dohodki,  če se dohodki prejemljejo v de¬
narju po vrednosti, ki jo označuje denar, ali pa
po dejanski vrednosti, ki jo imajo.

192

7.  Kosmati in čisti dohodki, če se od
dohodkov odtegne znesek, ki je potreben za
dosego, vzdrževanje in zavarovanje dohodkov,
ali ne.

V narodnem gospodarstvu najvažneja je pa
razdelitev dohodkov med one činitelje produkcije,
ki so pripomogli, da se je napravil kak produkt.
Pri produkciji so sodelovali podjetnik, lastnik
zemlje in glavnice ter delavec;  njihovi
dohodki se imenujejo podjetni ški dohodek,
zemljiška renta, glavnična obrestin de¬
lovna plača  (mezda).

I. Podjetniški dohodek.

Podjetniški dohodek je plačilo za podjetni¬
kovo sodelovanje pri produkciji. Podjetnik na trojen
način sodeluje pri produkciji. On da svojo glav¬
nico in svoje delo podjetju, poleg tega pa pre¬
vzame še vso nevarnost za uspeh produkcije.
Njegovdohodektvori razliko med pro¬
dukcijskimi stroški in ceno produkta.
Ta razlika more biti večja ali manjša; tudi je
lahko cena produkta manjša nego svota produk¬
cijskih stroškov. V takih slučajih govorimo o
podjetniški zgubi.  Dolgo časa tako razmerje
seveda ne more obstajati.

Ker podjetnik sodeluje pri produkciji z glav¬
nico in svojim delom, moremo njegov dohodek,
ki sicer tvori nerazdružno celoto, radi ložjega
preračuna razdeliti v tri sestavine: a)  podjetniški
glavnični dobiček,  ki odgovarja višini ob-

193

resti za enako glavnico, b)  podjetniško plačo,
ki odgovarja plači za enako delo, c)  podjetniški
dobiček,  v kolikor podjetniški dohodek pre¬
kaša glavnični dobiček (d)  in podjetniško plačo
(b).  Taka razdelitev je v praksi zato večjega po¬
mena, ker moremo ž njo preračunati rentabilnost
posameznih podjetij.

Ker se podjetniški dohodek ravna po razliki
med produkcijskimi stroški in produkti, mora pod¬
jetnik skrbeti za to, da te stroške kolikor možno
zmanjša ali pa produkcijska sredstva uporabi tako,
da more za produkt doseči primerno ugodne cene.
On mora torej pravilno špekulirati.  Pri špe¬
kulaciji mu stoje nasproti tisti, ki proizvajajo
produkcijska sredstva, dalje posestniki glavnice
in zemlje ter delavci. Vsi ti si prizadevajo, da
dobe kolikor možno veliko odškodnino za svoje
sodelovanje pri produkciji. Proizvajalci produk¬
cijskih sredstev gledajo na to, da ne pokrijejo
samo svojih proizvajalnih stroškov, temveč tudi
dosežejo neki dobiček, posestniki glavnic in
zemlje zahtevajo za uporabo glavnice in zemlje
odškodnino, ki se ravna po razmerju med po¬
nudbo in vpraševanjem, in delavci zahtevajo plačo,
ki jim omogočuje, da morejo živeti in skrbeti za
svoje rodbine.

Podjetnik je nasproti proizvajalcem produk¬
cijskih sredstev po navadi na boljšem, ker more
preračunati, koliko sme dati za produkcijska sred¬
stva, da more še z uspehom producirati, dočim
proizvajalci takih sredstev večinoma nimajo nika-
kega vpogleda v to, v kakem razmerju je cena

13

194

produkcijskih sredstev proti ceni produkta in so¬
delovanju produkcijskih činiteljev (glavnice, dela).
Tudi delavci so po navadi v takem položaju po¬
sebno zato, ker za preživljanje morajo imeti po¬
trebne dohodke in morajo nastopiti delo, čeprav
se jim mezda ne zdi primerna njihovi delovni sili.

Če je obrestno merilo nizko in zemljiška
renta pada, bo podjetniški dohodek rastel, toda
to ne bo trajalo dolgo. Ker bo kredit cenen, na¬
stopili bodo novi podjetniki, tekmeci, ki bodo
uplivali na višino podjetniškega dohodka v na¬
sprotnem smislu.

Toda tudi vse ugodnosti pri nakupu pro¬
dukcijskih sredstev in uporabi delovnih sil ter
glavnice včasih ne morejo preprečiti, da špeku¬
lacija izpodieti vsled padlih cen ali nezadostnega
števila odjemalcev za produkte. Ta riziko, ki ga
mora podjetnik vzeti sam na svoja pleča, najbolj
upravičuje podjetniški dohodek. Dočim delavec
dobi svojo mezdo, še predno je produkt gotov,
in brez ozira na rentabilnost svojega dela, dočim
lastnik zemlje in glavnice dobi odškodnino za
tujo uporabo brez ozira na to, ali je podjetniku
glavnica donesla dobiček ali ne, nima podjetnik
nobene pravice, zahtevati odškodnino za svoje
delo in svojo vloženo glavnico, ako njegova špe¬
kulacija izpodieti in mora koncem gospodarske
dobe pri svojem podjetju zaznamovati zgubo
mesto dobička. Zato je upravičeno načelo, da
naj bo podjetniški dohodek tem večji,
čim večji je riziko ali nevarnost,  s ka¬
terim dela. Dokler se ta riziko ne vzame pod-

195

jetniku, dotlej je tudi brezuspešen vsak napor,
da bi se reformiralo razdeljevanje dobrin. Če
je dobiček negotov, ker so negotove potrebščine,
ali se potrebščine hitro menjajo, in se zato ne ve
gotovo, ali se bodo mogli produkti razpečati, se
dobi le nekoliko podjetnikov, ki se kljub temu
polotijo podjetja. Ako pa se podjetje obnese,
bodo ti podjetniki radi majhne konkurence mogli
veliko več ali veliko dražje razpečavati.

Na višino podjetniškega dohodka pa tudi
uplivajo pravne, družabne in gospoda r-
sko-tehnične  razmere, ker so večkrat mero¬
dajne za pogoje, pod katerimi se delajo cene
produkcijskim sredstvom in produktom. Semkaj
spadajo monopoli,  o katerih smo govorili na
str. 67., različna izobrazba  ljudstva, različne
premoženjske  razmere, ki ali omogočujejo, da
se število podjetnikov množi ali dajo delovne sile
podjetnikom. Gospodarsko-tehnično se podjetja
zlasti ločijo v velike in male obrate,  ki de¬
lajo z različnimi produkcijskimi stroški in zato
tudi uplivajo na cene produktov.

Čeprav opazujemo, da ima podjetniški do¬
hodek radi vedno večje splošne izobrazbe in
naraščanja bogastva tendenco padati, vendar je
izključeno, da bi se razni podjetniški dohodki
sčasoma izenačili, kakor se godi n. pr. pri ob¬
restnem merilu od izposojenih glavnic, ki postaja
vedno enotneje. Če bi hoteli doseči izenačenje
raznih podjetniških dohodkov, bi se morala tista
podjetja, ki dajo podjetnikom večje dohodke,
vedno bolj razširjati, nasproti pa bi podjetniki,

13 *

196

ki delajo z manjšim dohodkom, morali svoje
obrate omejiti ali se lotiti podjetij z večjimi do¬
hodki. Toda tak prestop od enega podjetja na
drugo je ponajveč nemogoč, ker z,ahte a nove
glavnice, dočim v staro podjetje vložena glav¬
nica izgublja svojo vrednost. Tudi zahteva novo
podjetje drugačnih tehniških znanosti in drugačne
gospodarske izobrazbe, kar silno obtežuje prestop,
čeprav bi morda glavnica ne bila glavna ovira.
Sploh pa si večkrat ne moremo predstavljati, s
kakim podjetniškim dohodkom delajo posamezna
podjetja, ker je podjetniški dohodek tako zelo
odvisen od individualnosti podjetnika samega.

Podjetnik uporablja glavnico, ki jo ima sam
ali pa si jo mora izposoditi od drugod. Ker
glavnica pouzroča večji donos podjetij, je popol¬
noma umevno, da si podjetnik pri svojem do¬
hodku zaračuna tudi obresti glavnice,  ki jo
vloži v podjetje. Če podjetje ne donaša več, nego
znaša v deželi navadno obrestno merilo, je
podjetniški dohodek enak glavnični obresti. V
takem slučaju bo podjetnik delal z zgubo, če si
je moral glavnico izposoditi.

Tu di plačilo za svoje delo (podjetniško
plačo)  si podjetnik more zaračuniti. Za primer
mu služi plača ravnateljev v podobnih podjetjih.
Če podjetnik ne dela sam, temveč prepusti
podjetja plačanim zastopnikom (n. pr. pri del¬
niških družbah), tedaj se podjetniški dohodek
opira le na prepustitev glavnice.

197

II. Zemljiška renta.

Zemljiška renta in glavnična obrest tvorita
dohodek iz posesti. Zemljiško rento v
širjem pomenu besede imenujemo ves
dohodek iz zemljišča po odbitku stro¬
škov za obdelovanje. Taka renta obsega
tudi delovno plačo, glavnično obrest in podjet¬
niški dohodek. To rento dobiva n. pr. zakupo-
dajalec, ki prejema odškodnino za prepustitev
zemlje, za glavnico, ki jo je vložil v zemljo (me-
lijoracije, gospodarska poslopja) in delo, ki ga
je stalo vzdrževanje, obdelovanje i. t. d.

Po navadi se pa govori le o zemljiški
renti v ožjem pomenu besede,  o donosu
zemlje kot podlage reprodukcije ali enega izmed
produkcijskih činiteljev, kakor smo jo označili
na strani 17. Vsako obdelovanje zemlje zahteva
dela in glavnice, toda naj si bosta delo in glav¬
nica popolnoma enaki, vendar vidimo, da eno
zemljišče donaša dvakrat, trikrat ali še večkrat
toliko kakor drugo. Če donos zemljišča prekaša
odškodnino za delo in obrestovanje glavnice, tedaj
moremo govoriti o z e m 1 ji ški renti,  ki je lahko
zelo različna. Taka renta izvira ali

a)  iz različne rodovitnosti ali

b)  iz posebne lege  posameznih zemljišč.

Vzemimo za vzgled nekaj kosov zemljišča
ali nekaj parcel, ki se obdelujejo z enakimi stroški
in delom. Parcela A rodi na leto toliko, da se
ne izplačajo stroški obdelovanja in ne delo, na

198

parceli B se pridela toliko, da se poravnajo stro¬
ški, parcela C donaša toliko, da,se poravnajo
stroški in poplača delo, na parceli Č se pa poleg
tega dobi še 20 K čistega donosa. Parceli A in
B se torej ne bo izplačalo obdelovati, parcela C
se bo obdelovala,, če ne bo mogoče dobiti boljše
parcele, parcela Č bo pa donašala že rento 20 K.
To velja glede rodovitnosti zemljišča. Podobne
razmere nam nudi lega zemljišča. Če zemljišče
leži poleg obljudenega mesta, ne bo zadostovalo
samo, da zadovolji potrebščine vsega mesta. Treba
bo razne poljske pridelke dovažati tudi iz odda¬
ljenejših krajev. Če stane obdelovanje v odda¬
ljenejših krajih tudi ravno toliko, kakor na
obmestnem zemljišču, vender bo posestnik tega
zemljišča imel neko prednost, ker mu ne bo
treba plačati stroškov za prevažanje pridelkov. Ta
razlika med donosom zemljišča, čigar obdelo¬
vanje se še splača, da se pokrijejo stroški in
poplača delo, in med donosom zemljišča z ugod¬
nejšo lego, tvori zemljiško rento poslednjega
zemljišča.

Zemljiška renta nastaja vsled tega, ker je
zemeljsko površje vedno enako veliko in se zato
morajo uporabljati vedno nerodovitneji in neu-
godneje ležeči kosi zemlje, da se morejo zado¬
voljiti potrebe vedno bolj se množečega prebi¬
valstva.

Z ozirom na uporabo zemlje (sveta) moremo
1 tudi zemljiško rento ločiti v poljedelsko, sta-
viško in rudniško  rento. Prvo nahajamo pri
\  kmetijskih zemljiščih, če cene kmetijskih pridelkov

199

prekašajo s’roške obdelovanja, obresti vložene
glavnice in podjetniški dohodek. Staviška renta
se pojavlja zlasti v mestih ali industrijskih krajih,
kjer se mnogo zida in stanovanja, prodajalne
in obratovališča nosijo visoke najemščine. Zem¬
ljiški posestniki lahko za visoke cene proda¬
jajo stavbišča ali pa zidajo sami, pri čemur se
jim ne le obrestuje vložena glavnica, temveč jim
letno pripada zemljiška renta. Tudi donos rud¬
nikov je različen po bogastvu rud, legi rudnikov
ali težavnosti pridobivanja; zato je tudi rudniška
renta različna.

Zemljiška renta more biti celo posledica na¬
ravnega monopola n. pr. pri zdravilnih vodah,
vodnih močeh, zelo redkih rudah, posebne vrste
vinih i. t. d.

Zemljiška renta ni uzrok, temveč le posle¬
dica visokih cen produktov, ona izhaja iz teh cen.

Zemljiška renta upliva na vrednost zemljišča ;
čimbolj raste zemljiška renta, tem večji je čisti
donos zemljišča, od česar zavisi vrednost zem¬
ljišča. Če kdo proda svoje zemljišče, ki mu do-
naša posebno rento, bo pri določitvi cene upo¬
števal večji donos in zato cenil zemljišče višje
za svoto, ki odgovarja kapitalizovani zemljiški
renti. Zato kupec ne bo več užival zemljiške rente,
temveč le obresti od svoje glavnice. Kvečjemu,
če bi zemljiška renta zopet poskočila, bo tudi
novi lastnik računal z zemljiško rento in zato
tudi lahko zopet višje cenil kupljeno zemljišče.

Kakor vidimo, zemljiška renta dviga ceno
zemljišč brez obdelovanja lastnika zemljišč, brez

200

produkcije; zato je večkrat povod raznim špeku¬
lacijam zlasti v velikih mestih, industrijskih krajih
in v novejšem času tudi v krajih, ki so pripravni
za letovišča. Ker je zemljiška renta v resnici ve¬
činoma .nezaslužen dar“, ki ga prejema lastnik
zemljišča, zato nekateri narodno-gospodarski pi¬
satelji ostro nastopajo proti njej in zahtevajo
njeno odpravo z velikim zemljiškim davkom ali
s podržavljenjem zemljišč.

III. Glavnima obrest.

Oni del dohodkov, ki ga daje glavnica kot
podlaga produkcije, se imenuje obrest  (glav¬
ni č na jo brest).  Če se en del tega glavničnega
donosa mora porabiti za vzdrževanje in odmeno
glavnice, govorimo o kosmati obresti,  pre¬
ostanek tvori čista obrest.  Nekdo da v najem
svojo hišo z vso gostilniško opravo v njej. Na-
jemščina, ki se plačuje za hišo z opravo vred,
tvori kosmato glavnično obrest. Ako od te svote
odštejemo stroške za vzdrževanje, davke, zavaro¬
valnino in upravne stroške, dobimo čisti glavnični
donos, čisto obrest.

Glavnična obrest se deli: 1. v prvotno
obrest, če se prejema od glavnice, naložene v
lastnem podjetju (podjetniški glavnični dobiček),
2. v dogovorjeno  obrest, kise  prejema zato,
ker se uporaba glavnice prepusti komu drugemu.
Ta je zopet lahko ali a) posojilna  obrest, če
se prepuste porabne ali potrošne dobrine, ali b)
najemnina,  če se prepuste neporabne ali nepo-

201

trošne dobrine. Ako se prepusti zemlja, govorimo
navadno o zakupnini.

Razmerje med vrednostjo glavnice (izražene
v denarju) in njenim donosom (tudi izraženim
v denarju) se imenuje obrestno merilo ali
obrestna stopinja;  in sicer se obrestno me¬
rilo izraža na ta način, da se določi oni del de¬
narne vrednosti glavničnega donosa, ki odpade
na 100 ali 1000 vrednostnih enot (od sto, pro-
centum % ali od  tisoč, pro mille °/oo)-

Obrestno merilo je glavni pripomoček, da
moremo med seboj primerjati ne le posamezne
glavnice, temveč tudi različna premoženja, n. pr.
zemljišče in tovarniško podjetje. Če kako podjetje
donaša čisto 20.000 K, ima pri 4% obrestnem
merilu vrednost 500.000 kron.

V starem in srednjem veku, ko se je po-
sojevalo samo, če je kdo prišel v zadrego (kon-
sumptivni kredit), so smatrali glavnično obrest za
krivično in neupravičeno. Mojzes. Aristotel,
Katon in Tomaž /a k vinski  so obsojali
vsako jemanje obresti, češ, da denar ne more
roditi denarja (nummus nummum parere non
potest). Toda že Kalvin  je izprevidel, da obrest
ne izhaja od denarja, temveč od njegove pro¬
duktivne uporabe. Vendar so pa razni narodno¬
gospodarski pisatelji navajali različne, včasih si
docela nasprotujoče uzroke za upravičenost obre¬
sti, in v zadnjem času je zlasti dunajski profesor
Bohm-Bawerk z veliko bistroumnostjo dokazoval,
da glavnična obrest temelji na različni vrednosti
sedanjih in bodočih dobrin, ker tudi posojevanje

202

na obresti ni drugo nego zamenjava sedanjih
dobrin za bodoče. Pa tudi, če njegovo naziranje
vzamemo za podlago svoji razpravi, v resnici
potrjujemo samo prvotne gospodarske nazore,
da uporaba prouzroča dohodek iz glav¬
nice,  bodisi, da se uporablja lastna glavnica ali
pa se izposoja tuja glavnica, za katero je ravno
vsled tega, ker je vir novih dohodkov, lastniku
treba plačevati neko odškodnino za uporabo (na¬
jemnino). Razlika med sedanjimi obstoječimi do¬
brinami in med dobrinami, ki bodo šele v pri-
hodnjosti na razpolago, se namreč utemeljuje s
tem, da je 1. razmerje med potrebščino in po¬
kritjem v sedanjosti neugodnejše, nego v bodoč¬
nosti j; 2. da se bodoče potrebščine v sedanjosti
mar y  cenijo, ker se ne morejo še tako natanko
dolomiti ali vsaj pregledati in 3. kar je najvaž¬
neje, ker se more z dobrinami, ki so v seda¬
njosti na razpolago, pridobiti druge
dobrine, doseči premoženjeindohodke.

Ker je glavnična obrest pravzaprav le gotova
cena za uporabo glavnice, veljajo glede visokosti
obresti določbe, po katerih se ravna cena sploh.
Merodajno za visokost obresti je torej razmerje
med ponudbo in vpraševanjem, t. j. med raz¬
položljivo glavnico in potrebo.  Na po¬
nudbo upliva:

1. Množina glavnice in število ka¬
pitalistov,  ki izposojajo glavnico. Množina
glavnice v deželi ali v narodu pa zavisi od čuta
varčnosti, ki se je razvil v prebivalstvu, od go¬
spodarskega razvoja in dohodkov iz inozemstva.

203

Dežela, koje glavni pridobitni vir tvori poljedel¬
stvo, ne bo tako lahko razpolagala z glavnico,
kakor dežela s cvetočo industrijo. Bistvenega po¬
mena pri tem je tudi organizacija kredita.

2. Vrednost,  ki jo dobi izposojevalec glav¬
nic, če sam uporablja svojo glavnico. Obresti mu
morajo donašati vsaj toliko, kolikor misli, da bi
mu donašala glavnica, če bi jo uporabljal sam.

3. Pogoji, kateri j;o merodajni za
plačevanje obresti.  Če dolžnik ni varen,
treba bo obrest zvišati, ker bo en del obresti le
premija za riziko, da se dolg morda ne povrne
ali pa se izgube obresti. Istotako bo obrestno
merilo večje pri dolžnikih, ki plačujejo v denarju
z zmanjšano vrednostjo.

Na vpraševanje upliva:

1. Število  tistih, ki bi si radi izposodili
glavnice, in množina glavnice, ki si je žele. To pa zo¬
pet zavisi od produkcije v deželi in produktivnosti
podjetij, ki prouzročajo vedno nove investicije in
torej zahtevajo vedno novega produktivnega kre¬
dita. Seveda se glavnice najprej polotijo takih
podjetij, ki jim obetajo največ dobička, toda Sča¬
soma se vržejo tudi na manj donosna podjetja.
Višina obrestnega meiila se bo ravnala po donosu
one glavnice, ki se še more obrestonosno sploh
uporabiti, ker bi sicer ležala neplodna.

2. Važnost,  katero pripisujejo vpraševalci
ponujanim glavnicam, bodisi z ozirom na upo¬
rabo glavnice za produkcijo ali konsumpcijo, ali
z ozirom na glavnično svoto, dobo, za katero se

204

vzame posojilo, in pogoje, pod katerimi se mora
posojilo vrniti.

3. Plačilna zmožnost posojil o je up¬
nikov,  ki zavisi od njihovega premoženja ali pa
uporabe izposojene glavnice.

Obrestno merilo ima neko zgornjo mejo, nad
katero se v rednih razmerah ne povspne, in tudi
neko spodnjo mejo, pod katero redno ne pade.
Zgornjo mejo določuje dobiček, ki ga donaša
uporaba kredita. Ako bi bila obrest tako velika,
da bi izposojena glavnica sploh ne donašala do¬
bička, potem tudi izgine povpraševanje po glav¬
nici. Istotako ne bo nihče izposojal glavnice in
jo raji sam uporabljal, če ne dobi za njo za¬
dostne odškodnine.

Pri podjetniškem dohodku smo videli, da o
kakem izenačenju ne moremo govoriti, drugače je
pri obrestnem merilu. Sicer tudi tukaj uplivajo
na obrestno stopinjo razni momenti, kakor čas,
riziko, varščina, vrsta posojila, toda pri posamez¬
nih vrstah, n. pr. pri hipotečnih, meničnih, lom-
bardnih posojilih opazujemo enako obrestno me¬
rilo, ki se sicer v krajši ali daljši dobi morda
izpremeni, toda izprememba velja za vsa posojila
iste vrste. Na to se nanaša tudi takozvano p o¬
vprečno, srednje, v deželinavadno  obre¬
stno merilo, t. j. obrestna stopinja, ki se plačuje
za večja, popolnoma varna, na daljšo dobo skle¬
njena posojila.

Splošno se sodi tudi v narodno - gospodarskih
knjigah, da obrestno merilo polagoma pada, ker
se je glavnica v zadnjih stoletjih bolj pomnožila

205

kakor prebivalstvo in uporaba glavnice. Gotovo
je padanje obrestnega merila_zelo važnega pomena
v narodnem gospodarstvu. Če je obrestno merilo
nizko, so tudi produkcijski stroški nižji in se je
moči poprijeti podjetij, ki bi sicer radi predragega
kredita ne mogla nastati. Noben podjetnik ne bo
gradil železnice, ki mu v najboljšem slučaju do-
naša 4 odstotne obresti vložene gjavnice, ako
sicer glavnica donaša 5 odstotkov. Če bi pa po¬
vprečno obrestno merilo padlo na 3 odstotke, tedaj
bodo gotovo podjetniki raji vložili glavnice v
podjetja, ki jim donašajo več obresti. S padajočim
obrestnim merilom se torej produkcija širi in raz¬
teguje na vedno nova polja. Poleg tega pa pada¬
nje obrestnega merila upliva tudi na razdeljevanje
dobrin sploh. Če je obrestna stopinja nizka, se
bo mogla večja svota razdeliti med delavce, so¬
delujoče pri produkciji, in podjetnik bo istotako
imel večji dohodek.

Res je, da nahajamo pri izobraženih narodih
manjše obrestno merilo, nego pri kulturno ne¬
razvitih plemenih. Obresti po 10—12 odstotkov
časih niso bili nič nenavadnega in še kranjske
zemljiške knjige iz prejšnjega stoletja izkazujejo
po nekod nad 20 odstotno obrestno merilo. Toda
že pii Rimljanih opazujemo skoro isto višino
obresti kakor v sedanji dobi in na Nizozemskem
je v deželi navadno obrestno merilo koncem 17.
stoletja znašalo le 2 1 / 3  %. Zato mislimo, da se
z gotovostjo na more trditi, da ima obrestno
merilo tendenco padati, temveč opazujemo pri
njem neko valovanje, ki je bilo zlasti v preteklem

206

stoletju za producente in konsumente ugodno, ki
nas pa ne upravičuje, da bi mogli pričakovati še
ugodnejega stanja v bližnji ali daljni bodočnosti,

Država dandanes s postavodajstvom več ne
stavi meje. katere obrestno merilo ne sme pre¬
koračiti, vendar pa določuje kazni za oderuhe,
ki izkoriščajo lahkomišljenost, neizkušenost in
stisko ljudi.

IV. Delovna plača.

Delovna plača je cena za prepu¬
stitev delovne moči.  Po kakovosti dela raz¬
ločujemo plačo za telesno delo (mezdo), urad¬
niško plačo  in posebno plačo za duševne
produkte (honorar).  Naj večje praktične važnosti
je mezda, ker je največ ljudi navezanih na njo in
bistveno ter naposredno sodeluje pri podjetniškem
dohodku.

Mezda se lahko plačuje v denarju ali na-
turalijah in po tem tudi ločimo denarno in
naturalno mezdo.  Pri naturalni mezdi, obsto¬
ječi v dobrinah, ki so potrebne za preživljanje,
je delavec bolj navezan na delodajalca, dočim
sta pri denarni mezdi delodajalec in delojemalec
le v toliko odvisna drug od drugega, da prvi po¬
slednjemu daje za porabo njegove delovne moči
določene denarne zneske, sicer pa nima nobe¬
nega upliva na njegove življenske razmere.

Tudi govorimo o imenski  (nominalni) in
dejanski  (realni) mezdi v istem smislu kakor
pri dohodkih.

207

Mezda se more odmeriti po času, kolikor
traja delo (časovna mezda),  ali po množini
dovršenega dela (mezdaodkosa aliakordna
mezda).  Kjer se more meriti delo posameznega
delavca tudi po kakovosti, bodi si da dela za se,
ali se more njegovo delo razločiti tudi v skup¬
nosti, tam je priporočati akordno mezdo, ker de¬
lavca bolj vspodbuja na delo, pomtiožuje pro¬
dukcijo in zmanjšuje nadzorovalne stroške. Ako
to ni mogoče, treba je plačevati od ure ali časa
in z nadzorovanjem skrbeti za uspešno uporabo
delavne dobe.

Da se delavca še bolj vspodbudi za dobro
delo in varčno uporabo surovin, se v nekaterih
obratih izplačujejo posebne premije za prid¬
nost, kakovost. prihranek  i. t. d. Bolj redka
so podjetja, kjer delavec dobi zraven svoje mezde
še neki delež na dobičku, s čimur se interesi
delavstva in podjetništva zbližujejo (I n d u s t r i a 1
Partnersh  i p).

Velikost mezde pred vsem zavisi od raznih
posebnih  krajevnih, osebnih in drugih razmer,
ki so v zvezi z delom. Take posebne razmere
so zlasti:

1. posebna osebna sposobnost in spretnost;

2. razmere v mestih in na deželi, v večjih
in manjših krajih;

3. posebnosti raznih industrijskih panog, ki
zahtevajo posebno izobrazbo, ki jo je bilo treba
doseči z večjimi stroški, ali so zvezane z. ne¬
varnostjo za zdravje in življenje ali drugimi ne-

2C8

prijetnostimi (n. pr. pri snažilcih kanalov, dim¬
nikarjih, kurjačih na ladijah).

Ako se ne oziramo na take posebne razmere,
temveč imamo pred očmi delo navadnega delavca,
ki ne zahteva posebnih spretnosti posebne pred-
izobrazbe, vprašati se moramo, kaj pri takem
delu odločuje o velikosti mezde. Kakšen je
splošni zakon o mezdi,  ki določuje uzroke
za velikost mezde? Res je, da se mezda ravna
po pogodbah, ki jih napravijo ljudje med seboj,
toda na te pogodbe ravno uplivajo marsikateri
momenti, katere je treba proučiti.

Med narodno-gospodarskimi pisatelji so se
razvile zlasti tri teorije o uzrokih velikosti delovne
plače.

A. Teorija o mezdnem fondu (W a g e s-
fund, Fonds de salaire)  je doma na An¬
gleškem. Naslanja se na zakon o ponudbi in
vpraševanju ; ponudbo dela daje število delavcev,
ki iščejo dela, vpraševanje pa zavisi od glavnice,
ki je v gotovem času razpoložljiva za produkcijo.
Ta glavnica, ki je namenjena za produkcijo, tvori
mezdni fond, in od razmerja med množino
mezdnega fonda ter številom dela iščočih delavcev
je odvisna delovna plača, ki tvori torej kvocijent
pri deljenju, čigar dividend je mezdni fond in
divizor število delavcev. Umljivo je, da bo mezda
rasla, če bo rasla množina glavnice ali padalo
število delavcev.

Ker se število delavcev vedno množi, kajti
ložja in prijetneja je produkcija otrok nego pro-

209

dukcija glavnic (Gide), gotovo ta teorija za de¬
lavstvo ni posebno vzpodbudljiva. V resnici danes
ne šteje več dosti privržencev. Po pravici se ji
očita, da ne upošteva, da mezdni zaklad ravno
prihaja od dela samega, da je mezdni zaklad pač
merodajen za produkcijo, ne pa za množino in
vrednost produktov samih, od katerih dobiva pod¬
jetnik svoj dohodek, iz kojega plačuje delavce,
in da je množina dela in s tem tudi velikost
mezde zavisna od tehnične sestave glavnice in ne
toliko od njene množine, in posebno še to, da
se s kreditom dado najraznovrstneje dobrine
sveta uporabiti za produkcijo.

B. Železni ali kruti zakon o mezdi
je deloma francoskega, deloma angleškega poko-
ljenja, ime pa prihaja od socialista Lassaila. Tudi
ta teorija izhaja od naziranja, da je delovna moč
v sed anji dobi le blago, ki se na trgu prodaja
in kupuje kakor druge dobrine, ki imajo svojo
porabno in tržno vrednost. Če je ponudba dela
večja, padala bo mezda, če pa je ponudba manjša,
rastla bo mezda, vendar pa ne bo nikdar dosti
nad „naravno“ mezdo, ki je potrebna, da se de¬
lavstvo, kolikor ga je, vzdrži. Če namreč mezda
raste, se bo množilo delavstvo, zato pa mora
mezda po naravnem zakonu o ponudbi in vpra¬
ševanju sčasoma pasti. Toda tudi znižanje mezde
ima gotove meje, ker bi sicer delavstvo, ki bi ne
imelo sredstev za obstanek, vedno bolj telesno
pešalo, zakoni bi bili vedno redkeji, umrljivost
otrok vedno večja, izseljevanje bi se vedno mno-

14

210

žilo, da slednjič mezda zopet doseže svojo na¬
ravno velikost.

Tudi to tenrijo je dandanes večina narodno¬
gospodarskih pisateljev že zavrgla, češ, da nikakor
ne soglaša z dejanskimi razmerami. Saj vidimo,
da mezda ni enotna za vse delavstvo, da je celo
pri eni skupini delavcev mezda različna, in zgo¬
dovina mezde dokazuje dovolj jasno, da delovna
plača ne samo relativno, temveč tudi absolutno
raste in se ravna po življenskih običajih delavstva,
po njihovih posebnih fiziških in socialnih, narav¬
nih in umetnih pogojih, da torej zavisi od nivoja,
na katerem se nahaja delavstvo (Standard of
1 if e).

C. Teorijo o produktivnosti dela
pripisujejo Francozu Beaulieuju in Angležu Je-
vonsu. Po tem nauku zavisi velikost mezde od
produktivnosti dela, t. j. mezda je tem večja, čim
več dobrin, ki so človeku koristne in prijetne,
proizvede delo v določeni dobi. Zato prouzročajo
boljša delitev dela, tehnični napredki v industriji
in kmetijstvu, stroji i. t. d. večjo mezdo.

Ta teorija je za delavca zelo vzpodbudljiva,
ker ga vedno naudaja z upom, da mu bo plača
rasla, kakor raste produktivnost dela z izobrazbo
delavstva, z raznimi iznajdbami, s stroji i. t. d.
Vendar je vsa teorija, ki sicer vsebuje dobro
jedro, preveč enostranska in ne upošteva dejstva,
da je število delovnih moči činitelj, ki pride pri
velikosti mezde v prvi vrsti v poštev. V Zedinje¬
nih državah se je produktivnost dela v zadnjih
20 letih ogromno pomnožila, toda mezda je ostala

211

T c

skoro ista kakor pred 20 leti, ker se je število
delavcev s priseljevanjem izdatno povečalo.

Mislimo, da bomo splošni zakon o mezdi
najložje spoznali, če se držimo opredelbe, da je
delovna plača cena za prepustitev delovne moči,
zraven pa uvažujemo, da je delovna moč blago
neke posebne vrste, ker je to blago človeško
bitje.

Na mezdo upliva torej najprej razmerje med
ponudboinvpraševanjem.  Na strani podjet¬
nikov kot vpraševalcevjeza vpraševanje merodajno
1. število podjetnikov, 2. množina dela, ki je
zahtevajo, 3. važnost, ki jo pripisujejo zahteva¬
nemu delu in 4. pomen, ki ga pripisujejo - ceni
za delo (mezdi), t. j. njihova plačilna zmožnost.

Na slrani ponudnikov, t. j. delavcev pa do¬
loča ceno (mezdo) 1. število delavcev, 2. množina
dela, ki je napravijo, 3. važnost, ki jo pripisujejo
svoji delovni moči in 4. vrednost denarja kot
plačilnega sredstva.

Kakor pri ceni sploh, tako so tudi za. veli¬
kost mezde merodajni produkcijski stroški.
Produkcijski stroški kakega produkcijskega sred¬
stva n. pr. kakega stroja so: vrednost premoga,
ki ga porabi stroj, in pa oni amortizacijski znesek,
ki ga je treba vsako leto dejati na stran, da se
more stroja nadomestiti z drugim, ko postane ne-
poraben. Če to prenesemo na človeško delo kot
produkcijsko sredstvo, tvorijo produkcijske stroške
1. vrednost hrane, ki je potrebna za delavca, da
ostane zmožen za delo in 2. stroški amortizacije,

14 *

212

ki so potrebni, da se delavec nadomesti, ko po¬
stane nezmožen za delo, t. j. stroški za vzdrže¬
vanje delavčevega otroka za čas, da odraste.

Ker so ti odločilni momenti glede cene le
posledice naravnega razvoja razmer, so večkrat
tudi kruti, kakor slepo vladajoča narava večkrat
kruto gospodari.

Ker pa človek prodaja delo, ki ga ne pro-
uzročajo samo telesne mišice, ker pri delu deluje
tudi um, zvestoba in poštenje, ravna se tudi
mezda po raznih psiholoških momentih. Vedno
bolj pri delovni pogodbi sili na površje človek
kot umstveno in moralno bitje in mezda raste z
umstvenim in moralnim napredkom človeške
družbe. Javno mnenje, delavčeva samozavest in
njegovo spoznanje delavskih pravic in socialnega
pomena delavstva, delavske organizacije, ki upo¬
rabljajo za dosego svojega namena razna sred¬
stva (stavke, razsodišča, zavarovanja i. t. d.) so
činitelji, ki provzročajo, da mora mezda doseči
»standard of life“.

Statistika nam tudi dokazuje, da so mezde
tekom 19. stoletja poskočile za več nego polovico,
dočim se ceni, da so cene preživljanju v tej dobi
zrasle k večjemu za eno tretjino, da se je torej
delovna plača tudi dejansko izdatno povečala.

Marsikatere ovire so krive, da se po neka¬
terih krajih dalje časa ohranijo mezde, katere za¬
ostajajo za plačami v drugih deželah, čeprav se
splošno opaža stremljenje, mezde v različnih de¬
želah in raznih industrijah kolikor možno izenačiti.

213

Take ovire so: nepoznanje razmer, gospo¬
darski uzroki, kakor stroški preseljevanja, razne
težave, ki so v zvezi s premembo domovališča
ali premembo obrta, moralni uzroki, kakor lju¬
bezen do domače zemlje, do rodbine, razni obi¬
čaji in predsodki ali pa tudi nezmožnost, naučiti
se boljše plačanega dela.

Delodajalec in delojemalec sicer sklepata
prosto pogodbo o mezdi in delovnih pogojih,
vender pa je ravno z ozirom na posebnost blaga,
ki je predstavlja človeška delovna moč, država
prisiljena poseči s svojo roko vmes, kadar je v
nevarnosti duševna in telesna integriteta delavčeva.
Mnogi pisatelji povdarjajo, da mora država
v dušnem oziru skrbeti, da ni v delovni
pogodbi ovir za nravnost, za umsko izobrazbo,
za dostojno izpolnjevanje verskih dolžnosti i. t. d.,
v telesnem oziru mora skrbeti, da se odpravijo
nevarnosti za zdravje in življenje, da se določi
čas za počitek, da se določi čas, da delavci mo¬
rejo opraviti svoje očetovske in materinske dolž¬
nosti. Država po našem mnenju na noben način
ne sme pripustiti, da bi se delovne pogodbe pre¬
pustile zakonu o prosti konkurenci. Žalostne de¬
lavske razmere od 18. do srede 19. stoletja so
naravnost prisilile države, da so pričele z izda¬
janjem zakonov o delavskem varstvu.

V Avstriji imamo te-le določbe o delavskem
varstvu :

1. Določbe o delu otrok, ml adostnih
oseb in žensk.  Otroci od 12.—14.1etne smejo

214

delati v tovarnah, v drugih zavodih pa le po 8
ur na dan, tudi ne smejo otroci delati po noči.
Mladostni delavci (od 12.— 14., ozir. od 14.—16.,
ozir. 18. leta) se smejo porabljati le za ložja dela,
toda ne po noči. Tudi ženske ne smejo delati v
tovarnah med 8. in 5. uro po noči.

2. Določbe o delovni dobi.  Za tovar¬
niške delavce ne sme presegati čas dnevnega dela
11 ur. Odmor pri delu mora trajati vsaj pol¬
drugo uro.

3. Določbe o nedeljskem počitku.

4. Določbeo ubr anitvi nezgod in skrb
za zdravje delavcev.

5. Predpisi o tovarniškem (delovnem)
redu ,  ki ga mora imeti vsako podjetje, ki šteje
več nego 20 delavcev.

6. Določbe o pl a če vanj u mezde, kise
mora plačevati v denarju. Plačevanje v markah,
da morajo delavci potem kupovati pri tovarni¬
škem trgovcu (takozvani truck-zistem),  je pre¬
povedano.

7. Določbe o obr tnih nadzornikih,  ka¬
terim pripada nadzorovanje, da se zakoni o de¬
lavskem varstvu tudi v resnici izpolnujejo.

8. Določbe o delavskem zavarovanju,
o katerih bomo govorili v posebnem poglavju.

Podobne določbe nahajamo sedaj že skoro
v vseh civiliziranih državah.

215

Z' c ~

B.  Zavarovanje.

/. O zavarovanjih sploh.

Nesigurnost spremlja človeško življenje, ne-
siguren in raznim slučajem podvržen je njegov
dohodek, istotako njegovo premoženje. Naravni
nagon je silil človeka, da si je iskal sredstev, s
katerimi bi mogel paralizirati ali vsaj zmanjšati
škodo, ki jo prouzročajo večkrat prirodne sile,
katerih se ni možno ogniti.

Take gospodarske škode lahko nastanejo s
tem, da uničijo dobrine  (po ognju, povodnji,
toči, kugah i. t. d.) ali zmanjšajo delovno
moč  človeško (bolezen, nezgode, starost in one¬
moglost) ali pa uničijo delovno moč človeško s
prezgodnjo smrtjo.  Zlih posledic teh pri-
rodnih udarcev še človek skuša ubraniti na ta
način, da z drugimi osebami, ki jim tudi preti
enaka nevarnost, skupno nabira fonde, iz katerih
se nadomesti škoda, ki zadene kako osebo. Bistvo
za v arovanj  a torejjiči v_tem, da se škoda, ki
jo posameznikom morejo prizadeti posamezni ne¬
navadni slučaji, odvrne ali vsaj zmanjša s tem,
da se razdeli na celo vrsto enakih slučajev, v  pri
katerih preti, ista nevarnost, pri katerih pa dejan¬
sko ne nastopi. Zneski, ki se plačujejo redno v
skupni fond, iz katerega oni člani prejemajo od¬
škodnino, katere je zadela ta ali ona nezgoda, se
imenujejo p r e m ij e.

Zavarovanja so velikega narodno-gospodar-
skega pomena, ker rešujejo gospodareče osebe

216

pred gospodarskim poginom vsled nepričakovanih
nesreč, ki jih niso same zakrivile, vzpodbujajo
podjetnike za večkrat zelo smela podjetja, na¬
peljujejo k varčnosti in vzbujajo ter utrjujejo
smisel za združevanje in čut solidarnosti.

Zavarovanja delimo v zavarovanja zoper
škodo,  kakor zavarovanje zoper ogenj, točo,
zavarovanje živine, stekla,  zavarovanje zoper
kurzne izgube,  zoper tatvino, vlom in go¬
ljufijo ter osebna in življenska zavaro¬
vanja.

Zavarovalni zavodi sov rokah države alidru-
gihprisilnihvkupnih  gospodarstev ali v rokah
zasebnikov. Zasebni zavodi so lahko \_z  a jem ni,
kjer so zavarovanci obenem zavarovalci, ki so
dolžni še posebej prispevati, ako njihove premije
ne zadostujejo za pokritje obratnih stroškov in
povrnitev nastalih škod, ki pa na drugi strani
plačujejo znižane premije, ako njihovi redni pri¬
spevki presegajo obratne stroške in izdatke za
povrnitev škod, ali pa so samo špekulativne
zavarovalne podjetbe,  kjer se kapitalisti
(delničarji) zavežejo povrniti nastale škode, naj si
že presegajo svoto vplačanih premij ali pa ne,
zato pa njim samim pripada morebitni dobiček
(v obliki dividende). Premija, ki jo imajo vplačevati
zavarovanci, se preračuni po svoti, katero je treba
plačati, v ko nastopi slučaj, zoper katerega se za¬
varuje. Čim večja je nevarnost, da nastane škoda,
ali čim hitreje je pričakovati, da vsled nesposob¬
nosti za delo, oziroma smrti posamezne osebe
nastane dolžnost za plačevanje zneska, za kate-

217

rega se je kdo zavaroval, tem večja je zavarovalna
premija. Seveda ne sme biti dogodek, ki prouzroči
škodo, nesposobnost za delo ali smrt, od¬
visen od zavarovanca samega, ker bi bilo to proti
bistvu pojma zavarovanja.

Kateri vrsti zavarovalnih zavodov gre pred¬
nost, je naloga narodno-gospodarske politike. Za¬
govornike imata oba zistema. Za zavarovance je
prav, če obe vrsti tekmujeta med seboj.

Pri mešanem  zistemu se zavarovancem
izplačuje del dobička kot dividenda.

Javne zavarovalne zavode ustanavljajo države,
dežele, občine ali druga prisilna vkupna gospo¬
darstva. Zavarovanje pri javnih zavodih more biti
prisilno ali prostovoljno.  Tako je bilo na
Ruskem že leta 1844 uvedeno prisilno zavarovanje
kmetijskih hiš zoper ogenj. V industrijskih državah
nahajamo prisilna osebna zavarovanja.

O zavarovanju se napravi med zavarovalcem
in zavarovancem posebna zavarovalna pogodba,
pri čemur dobi zavarovanec zavarovalno polico
(od lat. pollicitatio = obetanje). Nadzavarovanja,
t. j. zavarovanja nadvrednosti dobrine, katera se
zavaruje, ali zavarovanje iste dobrine pri raznih
zavarovalnih zavodih, niso dovoljena. Če zavaro¬
valni zavod sam sebe zopet zavaruje za gotov
del nevarnosti, katero je prevzel, govorimo o p o-
zavarovanju,

II. Delavska zavarovanja.

Zavarovanje ima ponajveč namen, da zava¬
rovancu za slučaj posebnih dogodkov zasigura

218

dohodek, ki bi sicer ugasnil. Zato je tudi mo¬
goče, da se z zavarovanjem pridobi dohodek, ki
ne sloni na delovni moči in tudi ne na premo¬
ženju. V takem slučaju vrši zavarovanje nalogo,
ki bi jo sicer morale prevzeti države, dežele, ob¬
čine ali dobrodelne naprave. Semkaj spadajo de¬
lavska zavarovanja za slučaj, 1. da delavec ne
more dobiti dela, ker ni dovolj vpraševanja po
delu; 2. da delavec postane nesposoben ali manj
sposoben za delo radi bolezni, kake nezgode,
starosti ali onemoglosti".

Delavec s svojo mezdo, s katero mora pre¬
življati sebe in svojo rodbino, večinoma ne more
plačevati premij, ki bi mu omogočile, da v sta¬
rosti, onemoglosti ali nesposobnosti za delo pre¬
jema rento, s katero more živeti. V takih slučajih
mora skrbeti država za to, da je tisti, ki je sode¬
loval pri produkciji, v dobi, ko ni več sposoben
za delo, tudi preskrbljen, in mora torej ali podjet¬
niku naložiti en del premije ali pa sama prisko¬
čiti na pomoč.

Nemčija se je prva poprijela tega načela z
znamenitimi zakoni o delavskem zavarovanju in
sicer za slučaj bolezni (1. 1883), zoper nezgode
(1. 1886) in za starost in onemoglost (1. 1889).
Upoštevajoč predvsem dejstvo, da so nezgode
in njene posledice šteti med režijske stroške vsake
industrije, ukazuje nemški zakon, da mora vse
prispevke za zavarovanje zoper nezgode plače¬
vati podjetnik, sicer pa mora pri zavarovanju za
slučaj bolezni delodajalec prispevati eno tretjino,
delojemalec pa dve tretjini, pri zavarovanju za

219

starost in onemoglost pa mora plačevati vsak po¬
lovico. Ker so pa stroški pri poslednje vrste za¬
varovanju še previsoki, plačuje država po 50 mark
na leto za vsakega, ki ima pravico do rente za
starost in onemoglost. Delavsko zavarovanje sku¬
šajo raztegniti tudi na slučaje brezposelnosti in
slučaj smrti za vdove in sirote, vender so do
sedaj še razne težkoče ovirale izvršitev tega na¬
klepa. Samo v Švici so nekatere občine uvedle
zavarovanje zoper brezposelnost.

V Avstriji se je uvedlo z zakonom zl?dne
30. marca 1880, št. 33 (deloma spremenjenim z
zakonom z dne 4. aprila 1889, št. 39 drž. z.) za¬
varovanje za slučaj bolezni, z zakonom z dne
28. decembra 1887, št. 1 drž. zak. iz 1. 1888
(razširjenim z zakonom z dne 20. julija 1894,
št. 168 drž. zak.) pa zavarovanje zoper nezgode.
Po zatrdilu vlade se v letošnjem jubilejskem letu
tudi izvede zavarovanje za starost in onemoglost
po nemškem vzorcu.

Po prvem zakonu se morajo delavci, ki de¬
lajo pri kakem obrtu, zavarovati za slučaj bo¬
lezni.  Izvzeti so samo delavci pri gozdarstvu in
poljedelstvu. Zato so ustanovljene posebne o kr.
bolniške blagajne,  ki temelje na vzajemnosti.
Za bolniško blagajno plača delavec dve tretjini,
delodajalec pa eno tretjino zavarovalnine. Vsak
delodajalec je pod kaznijo zavezan, vsako osebo,
ki je uslužbena pri njem in podvržena zavaro-
rovanju, naznaniti bolniški blagajni tekom treh
dni po vstopu in odznaniti tekom treh dni po
izstopu.

220

Zavarovani delavec ima v bolezni pravico
zahtevati prosto zdravniško pomoč, potrebna
zdravila in za 20 tednov 60 odstotkov svojega
rednega zaslužka, oziroma 60 odstotkov redne
dnine, ki je v dotičnem kraju v navadi. V slu¬
čaju smrti se plača za pogrebne stroške vsaj
20kratni znesek dnine.

V okrajne bolniške blagajne se morajo vpi¬
sati vse zavarovanju podvržene osebe, ako niso
vpisane v kako drugo na podlagi zgoraj ome¬
njenega zakona ustanovljeno bolniško blagajno.
Take blagajne so obratne bolniške bla¬
gajne,  ki jo more ustanoviti vsak podjetnik, ki
ima v enem ali več sosednih obratih zaposlenih
sto ali več zavarovanju podvrženih oseb, stavbne
bolniške blagajne,  ki se ustanavljajo na
ukaz politiške deželne oblasti, n. pr. pri gradbi
železnic, prekopov, nasipov i. t. d., zadružne
bolniške blagajne,  ustanovljene na podlagi
VII. poglavja obrtnega reda, bratovske sklad-
nice,  kakor jih določuje rudarski zakon in zakon
z dne 28. julija 1889, št. 127 drž. zak. (te zava¬
rujejo tudi za nezgode in starost), in društvene
bolniške blagajne  na podlagi društvenega
zakona.

Zoper nezgode  se morajo zavarovati po
avstrijskem zakonu vsi delavci, ki delajo v obra¬
tih, kjer obstoji nevarnost za življenje, kjer se
dela s strupi, pri stavbah, kamenolomih, rudo-
kopih i. t. d. V ta namen so ustanovljene deželne
zavarovalnice (na Dunaju, v Solnogradu, v Pragi,
Brnu, Gradcu, Trstu, Lvovu). Kranjska, Goriška,

Istra, Trst in Dalmacija imajo skupno zavaro¬
valnico v Trstu. Take zavarovalnice so sestav¬
ljene iz članov (zavarovanci in podjetniki), na¬
čelstva, uradnikov in razsodišča.

Vsaka zavarovalnica razdeli podjetja v  svojem
okrožju v takozvane nevarnostne vrste. Cim večja
je nevarnost, torej tudi nevarnostna vrsta, tem
večji je tudi prispevek, ki ga plačujeta podjetnik
in delavec v razmerju, da odpade na podjetnika
90, na delavca pa 10 odstotkov.

Če je po kaki nezgodi delavec postal popol¬
noma nezmožen kaj -.pridobiti, dobi iz blagajne
60% svojega rednega letnega zaslužka, če je pa
postal le deloma nezmožen, znaša njegova od¬
škodnina, ki jo dobiva na leto, razmeroma manj,
vender ne sme nikdar presegati 50 odstotkov
rednega letnega zaslužka. Če delavec vsled ne¬
zgode umre, dobe njegovi ostali prispevek za
pogreb in letno rento, ki skupno ne sme znašati
več nego 50% letnega zaslužka ponesrečenca.

Železnice imajo svojo posebno zadružno*
zavarovalnico.

V. Trošenje dobrin (konsumpcija).

1. Pojem.

Končni cilj vsake produkcije je trošenje,
to je uporaba dobrin za neposredno ali posredno
zadovoljitev človeških potreb. Gotovo je to uaj-
važneji del človeškega gospodarstva, ker se vsa
produkcija ravna po njem. Človek proizvaja za
to, da troši, ne pa narobe, kakor so učili neka¬
teri zastopniki klasiške narodno-gospodarske šole.

V gospodarskem smislu trošenje ne znači
uničenja dobrin, temveč le celotno ali delno uni¬
čenje gospodarskih koristnosti  dobrin'
Trošiti se pravi pravzaprav le prostovoljno ali na¬
menoma uporabljati ono koristnost, ki jo imajo
dobrine za človeka. Zato pa s trošenjem ne smemo
zamenjati prostovoljnega uničenja dobrin ali uni¬
čenja po elementarnih nezgodah. Če kdo razbije ku¬
hinjsko posodo, če ogenj upepeli hišo ali potres raz¬
ruši gospodarsko poslopje, tedaj pač ne moremo

223

govoriti o trošenju kot uporabi dobrin, ker nastane
iz uničenja koristnosti dobrine celo škoda, ne pa
zadovoljitev kake človeške potrebe.

Dobrine se lahko trošijo zato, da vzdržujejo
ali oslajajo človeško življenje, ali zato, da proizva¬
jajo nove koristnosti. Po tem tudi ločimo trošenje
v pro d  u k t i v n o (reproduktivno) in n e pr o d u k-
t ivno  trošenje. Vender pa pojem o neproduk¬
tivnem trošenju ni v znanosti še natančno omejen.
Po našem mnenju se mora tudi hrana, ki je po¬
trebna, da se vzdrži in obnavlja človeška moč,
prištevati med produktivno trošenje, čeprav nepo¬
sredno zadovoljuje človeške potrebe. Istotako
moramo imenovati produktivno trošenje, ki meri
na izobrazbo človeškega duha.

Trošenje se še običajno deli v javno tro¬
šenje,  če troši država, dežela, občina ali kako
drugo prisilno vkupno gospodarstvo, in zasebno
trošenje. Druge razlike nimajo večjega znanstve¬
nega pomena.

Kakor človeštvo živi v večnem razvoju, kakor
se izobrazba vedno bolj širi, tako so tudi člo¬
veške potrebe vedno večje in se razširjajo na
dobrine, ki so bile poprej nepoznane ali neopa¬
žene. Sicer človek ne more razširiti hrane in to¬
plote, ki sta mu potrebni za življenje, toda on
more stvarjati vedno fineje oblike hranjenja, ode-
vanja in stanovanja, da si oslajša svoje življenje;
tudi njegove duševne, estetiške in moralne potrebe
so neomejene.

224

2. Naravne potrebe.

Neobhodno potrebna za obstanek Človeštva
je hrana  in vsaj v kulturnih krajih tudi obleka
in stanovanje.  Važno je za moč posameznih
narodov, s čim in kako se hranijo in v kakem
razmerju stoje izdatki  (to je cena, ki se plača
za pridobinje konsumnih dobrin) za hrano z dru¬
gimi izdatki. Hrana mora biti zadostna in dobra.
Krompir in koruza ne zadostujeta dolgo časa;
treba je tudi pšenične moke in mesa, da se po¬
vzdigne produktivna moč delovnega naroda. Do¬
kazano je po raznih vzgledih, da se bolezni ve¬
liko pogosteje polotijo delavcev, ki se hranijo z
rastlinsko hrano, nego delavcev, ki uživajo meso.
To se je moglo v zadnjem času tudi opaziti pri
macedonskih delavcih, ki so delali v bohinjskem
predoru.

Z napredovanjem omike in povzdige narod¬
nega blagostanja absolutno rastejo izdatki za
hrano, ker se razširjajo na vedno nove in fineje
oblike, relativno ali v primeri z drugimi izdatki pa
padajo. Statistik Engel je rekel: Čim revneja je rod¬
bina, tem večji del skupnih izdatkov se mora pora¬
biti za pridobivanje hrane (Englov zakon).  Kot
dokaz je navedel za saksonsko državo za leto
1857 te-le  številke:

Za sedanje čase in razmere je to sliko po¬
sebno v tem popraviti, da so izdatki za stanova¬
nje neprimerno večji, kar je v zvezi z velikimi
kulturnimi in delavskimi središči. Ne samo dela¬
vec, tudi obrtnik, mali trgovec in uradnik si mora
po navadi pritrgovati pri hrani ali pri obleki, da more
plačevati draga stanovanja. Zato tudi opazujemo,
da delavci večkrat stanujejo v majhnih, nezdravih
prostorih, za katere pa morajo vender plačevati
toliko najemnine, da so primorani pogosto s pod¬
najemniki in prenočevalci deliti si itak tesne pro¬
store. Ker imajo nezadostna stanovanja najpo-
gubneje posledice v higijenskem in v moralnem
oziru, se čuje vedno glasnejši klic po reformi
stanovanj  Gotovo obstoji najpraktičneje sred¬
stvo za rešitev stanovanjskega vprašanja v tem,
da se zidajo hiše, ki se oddajajo delavcem v na¬
jem ali pa z malimi letnimi odplačili sčasoma
prehajajo v last delavcev.

Take delavske hiše stavijo ali posebne de¬
lavske produktivne zadruge, katere ponekod pod¬
pirajo hranilnice. V Ameriki se je najbolj razvilo

15

226

tako zidanje; v Filadelfiji sami so produktivne
zadruge zidale več nego 60.000 hiš, katerih vsaka
je namenjena le za eno delavsko rodbino. De¬
lavske hiše morejo zidati tudi veliki podjetniki
ali podjetniške družbe za svoje delavce, za kar
jim država po navadi nudi več davčnih olajšav.
Tako imamo pri nas v Avstriji zakon z dne 8.
julija 1902, št. 144 drž. zak. „o ugodnostih za
poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stano-
vališči" Po tem zakonu uživajo 24 letno opro¬
stitev  hišne razredarine ter hišno-najemninskega
in petodstotnega davka tista poslopja za stano¬
vanje, ki se zgrade na doslej nezagrajeni površini
ali na stavišču kake do tal porušene hiše v ta
namen, da se nudijo delavcem zdrava in cena
stanovališča, ako se dajejo stanovališča hiše v
najem delavcem ali se prepuščajo brezplačno ali
proti obračunu na plačo. Iste ugodnosti so deležna
taka poslopja, če se prodajo delavcem tako,
da je vso kupnino ali vsaj polovico kupnine od
plačati najmanj v 15 letninah. Taka poslopja so
lahko ali a)  rodbinske prebivalne hiše, da stanu¬
jejo v njih ena ali več rodbin, ali b)  domovi za
samce za vzprejem posameznih oseb istega spola
v ločenih stanovalnih prostorih, ali c)  spalne in
stanovalne hiše za skupno prenočevanje posa¬
meznih oseb istega spola. Postava in posebna
ministrska odredba obsegata še natančneja določila
o stavbno-tehniških, zdravstveno in nravno-poli-
cijskih zahtevah, ki se stavijo na take delavske
hiše, kakor tudi o višini najemščine, ki se sme
zahtevati od stanovanj.

227

Nekatera mesta, kakor London, Glasgov in
Bern, so vzela skrb za zdrava in cena delavska
stanovanja v svoje roke in postavila več tisoč
delavskih hiš na občinske stroške, marsikatere
občine pa z denarnimi sredstvi, z nakupom zem¬
ljišč i. t. d. pospešujejo delavske stavbe. V„ Av¬
striji smo v tem oziru še precej zaostali. &i'R t

Da se odpomore pomanjkanju stanovanj, ki
je po mestih uzrok veliki zemljiški renti, predla¬
gajo nekateri pisatelji razlastitev (ekspro-
prijacijo)  zemljišč.

3. Razkošje.

Razk  oš  j e imenujemo neproduktivno porabo
dragocenih in obenem nepotrebnih stvari. Ven¬
dar je to zelo relativen pojem, ker se mnenje
ljudstva o tem, kaj je dragoceno in nepotrebno,
vedno menja. Kava, sladkor, srajce, črevlji, robci,
iz več delov obstoječa stanovanja, časopisi, šole
i. t. d. spadajo dandanes med vsakdanje potrebe,
dočim so bili v prejšnjih časih razkošje, katero
si je mogel privoščiti le malokdo. Tudi je pojem
relativen z ozirom na razne kraje in razne soci-
jalne razmere. Kar je za enega luksus, to je za
drugega potreba.

Razkošje obsojajo razni narodno-gospodarski
pisatelji in politiki, češ, da izvira iz neenakosti
premoženja in kot tako upliva demoralizujoče na
življenje človeške družbe. Če bi ne bilo razkošja,
bila bi človeška družba srečneja, nravnost bolj
razširjena in nujne potrebe bi se ložje zadovo¬
ljile, ker bi bila razdelitev dobrin pravičneja.

15 *

228

Mogoče, da bi to veljalo za posamezne slu¬
čaje, ali splošno ne moremo obsojati razkošja,
ker je eden glavnih pospeševalcev človeškega
napredka. Kar danes življenje krasi in oslaja, se
ima zahvaliti v prvi vrsti razkošju. Razkošje je
rodilo umetnost, razkošje je mnogo pripomoglo,
da so se mogle izboljšati zdravstvene razm«re po
mestih in na deželi.

Razkošje pa postane pogubno, če zaide
v zapravljivost ali brezmiselno razmetavanje
denarja, kakor se nam kaže n. pr. v zadnji
dobi rimskega cesarstva, ko se je za eno poje¬
dino izdalo milijone (slavčji jeziki!). Grajati se
mora to razkošje, ker zadovoljitev potrebe ne stoji
v nikakem razmerju z množino uporabljenih do¬
brin in s socijalnim delom, ki je prouzroča.

Tako razkošje pričuje le o skaženem okusu
ali celo duševni nemoralnosti.

Gide v svoji knjigi navaja za pogubno raz¬
košje še en vzgled, katerega moramo tudi mi
posebej omeniti. Ne samo na Irskem, tudi v
alpskih krajih, in celo v slovenskih pokrajinah se
dogaja, da kak bogataš nakupi obsežne komplekse
zemlje, katere izpremeni v lovski park, kamor ne
sme stopiti nihče drugi kakor lovec, lovski čuvaj
in divjačina.

Dogodilo se je že, da se je na ta način iz¬
praznilo celo pogorsko selo, ker ljudje niso imeli
več ne polja, ki bi jih redilo, in ne travnikov ter
pašnikov, ki so potrebni za živinorejo. V takih

229

primerih je po našem mnenju dolžnost države,
da skrbi za ohranitev srednjega posestnika, če¬
prav temu samemu državno vmešavanje morda
ne bi bilo všeč.

Pred vsem pa moramo imeti pred očmi, da
velja isto, kar smo rekli glede razkošja pri po¬
sameznikih, tudi za narod sam. Če narod porabi
veliko, mora tudi njegova produktivna moč biti
razmerna z množino porabljenih dobrin, ker bi
sicer moral polagoma propasti.

Proti zapravljivemu razkošju so v starem
veku nastopali s kazenskimi postavami, dandanes
se je skuša omejiti s previdno vzgojo in raznimi
davščinami.

Med produkcijo in konsumpcijo mora sploh
obstajati neko ravnotežje, sicer nastanejo gospo¬
darske krize, o katerih smo že govorili na dru¬
gem mestu.

4. Prihranek.

Če se konsumpcija odloži na pozneji čas,
da zadovolji bodoče potrebščine, govorimo o
prihranku.  To se more zgoditi na ta način,
da gospodareča oseba svoje izdatke zmanjša ali
pa svoje dohodke toliko poveča, da more en del
dohodkov dejati na stran, uporabiti jih za bodoče
potrebščine. Prihranki so torej le mogoči, če
človek more razpolagati nad gotovo množino do¬
brin. Ker se s prihranki skušajo zadovoljiti potrebe
bodočnosti, ki je negotova dočim že neki na-

230

ravni nagon sili človeka k trošenju, je gotovo
treba nekega samozatajevanja in gospodarskega
preudarka, da se more sedanje uživanje umakniti
bodočemu. Človek že mora imeti gotovo stopnjo
izobrazbe, da hrani. Isto velja o narodih. Tudi
morajo v deželi ali državi obstajati naprave, ki -
omogočujejo varnost prihrankov. Hranilnice in
zadruge pospešujejo varčevanje. Da mora biti tudi
predmet prihranku tak, da se more njegova upo¬
raba odložiti za poznejši čas, se razume samo-
posebi. Seveda pride v sedanjem denarnem go¬
spodarstvu v prvi vrsti v poštev denar.

S prihranki se človek zavaruje za bodočnost,
obenem pa omogočuje trošenje drugim osebam.
Razni zavodi, ki sprejemajo prihranke, vloženi de¬
nar zopet izposojajo dalje in s tem pospešujejo
podjetnost tudi pri onih, ki sami ne razpolagajo
z glavnico, ali jim njihova glavnica ne zadostuje.
Neplodno zakopavanje denarja in hranjenje novcev
po Skrinjah je dandanes postalo v rednih razme¬
rah tako redko, da se vedi ni treba ž njim dalje
baviti.

Kakor smo imenovali zapravljanje dobrin po¬
gubno, tako moramo tudi grajati pretirano varče¬
vanje. Kakor je priporočati na vseh straneh boji
alkoholu, ki tvori zapravljivo razkošje
siromakov,  tako se mora tudi večkrat ljudi
svariti pred škodljivim varčevanjem, ki se vrši
na račun rednih življenskih potrebščin.

Z razumnim, t. j. produktivnim trošenjem se more
prigospodariti vsaj toliko kakor z varčevanjem,

231

če ne več (Vuič). Prehrana, dobra obleka, zdravo
pametno opremljeno stanovanje, skrb za zdravje
in zdravstvo dobre knjige, izprehodi ali celo po¬
tovanja, nekatere telesne in duševne zabave so
ne samo dovoljeni, temveč priporočljivi izdatki.
Tojepravzapravplodonosnonalaganje
in sicer najboljše nalaganje dobrin,
ker zvišuje vrednost človeka in nje¬
gove produktivnosti  (Gide).

VI. Zgodovinski razvoj narodnega
gospodarstva.

I. Stari in srednji vek.

Pri Grkih in Rimljanih, ki so sicer v umet¬
nosti, leposlovju in znanosti dosegli vspehe, ka¬
tere še sedaj občudujemo, se narodno-gospodarska
veda ni mogla tako razviti zavoljo posebnih raz¬
mer, ki uplivajo odločilno na narodno gospo¬
darstvo. Dočim velja dandanes načelo, da je država
le sredstvo, da državljai ’ v '

rim narodom je bila d

najvišji cilj (salus rei publicae suprema lex esto),
gospodarska opravila so jim bila postranska sivar.
Zato so smatrali še posebej le vojna opravila kot
častna za državljana, gospodarske posle so pa
prepuščali sužnjem. Ker se v teorijah posameznh
mislecev večinoma zrcalijo ideje in težnje nji¬
hove dobe, je umevno, da je narodno gospo¬
darstvo kot znanost šele produkt povsem izpre-
menjenih razmer novega veka.

stanja, je bilo v starem

233

Vendar nahajamo že pri grških pisateljih ne¬
katere prav bistroumno razjasnjene pojme o na¬
rodnem gospodarstvu, ki kažejo, da so tudi oni
že opazovali pojave v narodno-gospodarskem
življenju in spoznavali, da tudi tu veljajo neki
splošni zakoni, po katerih se suče materijalno
življenj« narodov in držav. V tem oziru je omeniti
zlasti Sokratova učenca Ksenofonta in Pla¬
tona  ter očeta državnih ved, Aristotela.

Kj.se no fon t (446—356 pr. Kr.) je v svoji
»Ekonomiki" razvil marsikatere gospodarske pojme,
katere še sedaj pripoznava narodno-gospodarska
znanost. On že pozna porabno vednost in korist¬
nost dobrin, zna ceniti koristi, ki nastajajo iz
delitve dela, omenja odvisnost cene od ponudbe
in vpraševanja in trdi, da sta zemlja in delo
glavna činitelja produkcije. Najvažneji in najod-
ličneji gospodarski pose! je po njegovem mnenju
poljedelstvo, ki edino pristoji svobodnemu dr¬
žavljanu, ker povoljno upliva na razvoj telesa in
duha. Kjer napreduje poljedelstvo, tam cveto tudi
vednosti.

.Platon (429—348 pr. Kr.) je v svoji »Dr¬
žavi"" narisal sliko idealne države, zasnovane na
pravici in morali. Cilj države mora biti sreča
kolikor možno velikega števila ljudij. Da se za¬
jamčita sreča in red v državi, se mora uvesti
skupnost imetja in odstraniti zakon kot izvor se¬
bičnosti. Platon oznanuje » komun iz em t rošenja".
V svojih »Zakonih" se bolj bliža dejanskim raz¬
meram, opisuje važnost dela in korist delitve

234

dela, pomen denarja kot prometnega sredstva irr
koristi trgovine.

Aristotel  (384—322 pr. Kr) sicer tudi
pravi, da mora biti marsikaj skupnega v državi,
ki po njem znači naravno množino spopolnujočih
se oseb, rodbin in občin, vendar je pa splošno
za zasebno last, ker se gospodarskim zlom ne
more odpomoči s socialistiškimi predlogi. Sicer
Aristotel brani suženjstvo radi razlik pri človeških
zmožnostih in ljudskih plemenih, toda pripominja
takoj, kakor v nekaki slutnji na današnjo dobo
strojev, da bi bilo suženjstvo nepotrebno, če bi
citre same pele in tkalčev čolniček tekel sam od
sebe. On obsoja bogastvo, ki vodi v pokvarjenost
in razkošje, kakor tudi siromaštvo, ki prouzročuje
prevrate in absolutizem. Aristotel že zna ločiti
dobrine, katere lastnik sam uporablja, od dobrin,
ki so namenjene za trgovino (porabna Jn tržna,
vrednost), on tudi razločuje prirodno in denarno
gospodarstvo. Denar nima sam po sebi nobene
vrednosti, ker sloni le na postavi; denar je torej
sporazumna državna naprava. Aristotel tudi ne
priznava produktivnosti glavnice in se bojuje proti
obresti. Te nazore razvija poglavito v svoji »Po¬
litiki".

Kakor v drugih znanostih, so Rimljani tudi
glede narodno-gospodarske vede posnemali le
svoje učitelje Grke, ne da bi se mogli povspeti
nad nje. Izvzeti moramo samo pravoznanstvo, v
katerem so Rimljani uzor za vse bodoče rodove.
Ciceron  (v spisih o »državi,“ »zakonih,“ »dolž-

235

nostih“) smatra delo za človeški poklic v življenju,
spoznava velike koristi delitve dela, toda ima v
časti le poljedelstvo, rokodelske in trgovinske
posle pa imenuje umazane. Izmed drugih pisa¬
teljev navajajo le Seneka, P linij, K a ton,
Varon in Porcij  tu in tam kake misli o gospo¬
darstvu.

* * *■

Preseljevanje narodov  je za dolgo
časa ustavilo vse gospodarsko življenje. Vsa dr¬
žavna skrb se je obračala le na obrambo državnih
mej; vladar in država sta dobivala svoje dohodke
iz domen, za upravo so skrbeli vazali. Velika moč
krščanskih idej je pač močno uplivala na gospo¬
darsko življenje, saj je učila cerkev enakost vseh
ljudij, torej enakost med gospodarjem in sužnjem,
oznanjevala ljubezen in samozatajevanje, poveli¬
čevala delo in skrbela z raznimi dobrodelnimi
zavodi za olajševanje bede, ki izhaja iz neena¬
kosti premoženja. Cerkev, zlasti še samostani so
pospeševali kulturo, kanonisti (učitelji cerkvenega
prava) so razvijali tudi marsikatere narodno-go-
spodarske nauke, toda o kakem narodno-gospo-
darskem sestavu tudi v srednjem veku ne moremo
govoriti.

Med pisatelji-bogoslovci, ki so se pečali z
narodno-gospodarskimi vprašanji, je omeniti po¬
sebno sv. Tomaža akvinskega.  (1226—1274
po Kr.), In se je naslanjal v svoji knjigi „de
regimine principis" na Aristotelove gospodarske
nazore. Posebno jasno govori o dvojni vrsti vred-

236

nosti (uti lita s in preti um), glavnično obrest
zametuje, tudi se ne more sprijazniti s trgovino,
zlasti z zunanjo ne, podlaga gospodarstva naj bo
po njegovem mnenju preživljanje z domačo pro¬
dukcijo, poljedelstvo mu je najvažneji in najbolj
moralni posel. Francoski škof Nikolaj Ores-
mi  us  (Oresme f 1382) se je bavil zlasti z novcem
in glavnično obrestjo, posamezna poglavja o go¬
spodarstvu so obdelovali tudi sv. Bernardin
sienski, sv Antonin, Frančišek Patricij
i. t. d.

II. Novi vek.

Velike izpremembe na narodno-gospodarskem
polju so se pričele vršiti koncem 15. in v prvi
polovici 56. stoletja Na novo odkrite zemlje z
ogromnimi množinami dragih .-kovin, razne jz-
najbe, uvajanje stalnih v o j sk in plačanega urad -
HTstva so bili naravni pogoji za prehod iz na¬
turalnega gospodarstva v denarno gospodarstvo
v zvezi z vedno bolj sirečo se trgovino in raz¬
vijajočo se industrijo. Države, rešene okov fev¬
dalnega gospodarstva, so se pričele pečati same
z gospodarsko politiko. Kot odsev izpremenjenega
Stažiranja o dolžnostih in pravicah vedno bolj
absolutno vladanih držav se pojavlja takoj za¬
četkom novega veka poseben narodno-gospodarski
zistem. ki so ga razvili prvi pisatelji, ki so se
pečali izključno z narodnim gospodarstvom, in ki
je bil merodajen za narodno gospodarsko politiko
večine evropskih držav do polovice 18. stoletja.

237

Ta gospodarski zistem se imenuje »merkan-
ti ližem."*)

I. Merkantilizem.

Merkantilisti so učili, da vsa moč posameznih
mest in držav prihaja od njihovega bogastva, v
kar so jim nudila dobre vzglede cvetoča gorenje-
italska mesta in pozneje tudi razne države (Ho¬
landska, Portugalska, Angleška). Bogastv o pa tvori
množina denarja, ki kroži v državi, ker se za
denar more-jcfclobiti druge dobrine vsake vrste.
Poljedelske države ne morejo pridobivati mnogo
denarja; zato je treba skrbeti za take pridobitne
posle, s katerimi se privabi denar v deželo, to je
v prvi vrsti trgovina v zvezi z industrijo. Dolžnost
države je torej skrbeti za razvoj trgovine, zlasti
zunanje.

To se godi na ta način, da se ali pre¬
poveduje uvažati izdelke tuje industrije ali pa < z
visoko ca rino obtežuje uvažanje tujih industrijskih
produktov, da se s tem domačo industrijo ob¬
varuje pred tujim tekmovanjem, izvoz domačih
industrijskih izdelkov se pa na vse načine mora
pospeševati, posebno še z i zvozni mi (eksportnimi)
premijami, da pride več denarja v deželo. Da se
pa^more domača industrija nemoteno razvijati,
se zahteva prost  uvoz surovin Jz tujih držav,
dočim je prepovedano izvažati surovine, ker se s
tem jemljo industriji produkcijska sredstva. Sploh

*) Beseda izhaja iz lat. mercantilis — k trgovini spadajoč.
Sicer glej o pojmu tudi str. 23.

238

mora država gledati na to, da je njena trgovinska
bilanca aktivna, da torej izvoz prekaša uvoz. Do¬
mačo industrijo je treba podpirati Uidi s sno¬
vanjem trgovinskih družb in ustanavljanjem na¬
selbin, iz katerih se dobivajo srebro in zlato ter
razne surovine, kamor se pa zopet izvažajo in¬
dustrijski izdelki.

Država mora pa tudi skrbeti, da se denar
pridobiva v državi sami in zato, kjer je to mo¬
goče, iz rudokopov izkopavati drage kovine, če
bi tudi stroški presegali dohodke, ker denar, iz¬
dan za delavce, vendarle ostane v deželi. Pre¬
povedan pa je izvoz zlata in srebra, ponekod
celo s smrtnimi kaznimi. Tudi se morajo izdajati
postave zoper razkošnost, zlasti če se pri raz¬
košnosti uporabljajo tujezemski izdelki, da ni treba
uvažati tujih produktov.

Bogastvo raste le v državah, kjer je ljudstvo
gosto naseljeno, kjer hitro kroži denar in so s
tem dani pogoji za razvoj industrije in trgovine.
Zato mora država skrbeti za gosto naseljevanje
prebivalstva s tem, da pospešuje sklepanje za¬
konov in podeljuje premije za veliko število otpok.
Tako je na Francoskem za vlade LudovikaAlV.
dobil vsak plemič, ki je imel 10 otrok. 1000 K
pokojnine, če jih je imel 12, pa 2000 K. neplemič
pa polovico.

Glavna zmota merkantilistov obstoji v tem,
da so smatrali denar za edino bogastvo. Denar
je pač 'dobrina posebne vrste, on je prometno
sredstvo, kakor n. pr. brzojav, železnice, toda ne
samo od množine denarja, temveč od hitrosti

239

kroženja zavisi bistveno njegova vrednost. Če bi
množina denarja v državi preveč narasla, povišala
bi se cena vseh drugih dobrin, tujezemski pro¬
dukti bi silili v državo, kjer bi se dobro razpečali,
zato bi pa zopet denar prehajal v tujezemstvo,
da pade v  zopet na množino, ki je potrebna za
promet. Če bi pa denar ne mogel v inozemstvo,
če bi n. pr. krožilo preveč papirnatega denarja, 1
te daj  denar izgubi več ali menj svoje vrednosti,
kakor smo videli pri avstrijskem papirnatem de¬
narju ali pri francoskih asignatih.

Tudi glede trgovine so bili merkantilisti v
precejšnji zmoti. Ne trgo vins ka,  temveč p lačil na
bilanca je merodajna za bogastvo narodov in
držav, kakor smo že razložili na str. 146.

Kjer so sredstva za preživljanje, tam se ljudje
naseljujejo in množe brez umetnih sredstev; ako
zmanjka sredstev za preživljanje, pada število
prebivalstva, bodisi da se ljudje izseljujejo ali pa
ljudstvo prične hirati in izumirati; zato tudi v
tem oziru sloni merkantilistiško načelo na na¬
pačni podlagi.

Glavni pomen merkantilistov obstoji v tem,
da so spoznali veliko važnost bogastva za narode
in države in dolžnost države, da skrbi za množenje
b oga stva, kar stoji ravno v nasprotju z nazori
starega in srednjega veka, ko se je splošno ob¬
sojalo bogastvo Tudi je umljivo, da se je pre¬
cenjevala vrednost denarja, ker se je ravno v tej
dobi vršil prehod iz naturalnega v denarno go¬
spodarstvo.

240

Najvažneji merkantilistiški pisatelji so bili:

V Italiji:  Antonio Ser ra , katerega Italijani
sploh smatrajo za ustanovnika gospodarske vede.
V svojem 1. 1613 izdanem delu »Traktat o uzro-
kih, ki omogočujejo države, da morejo imeti brez
rudnikov zlata in srebra v izobilju", pohaja od
denarja kot izvora vsega bogastva, toda za glavni
vir denarja smatra delo.

Na Angleškem  je poleg drugih manj zna¬
menitih pisateljev uplival na tedanje gospodarsko
življenje najbolj Thomas Mu n (reci: Men), na¬
čelnik iztočno indijske družbe, ki je spisal več
razprav o angleški zunanji trgovini. Glavno nje¬
govo po njegovi smrti izšlo delo (1. 1664) »Bo¬
gastvo Anglije, posledica zunanje trgovine ali
trgovinska bilanca, je merilo našega ljudskega
bogastva", je bilo nad sto let evangelij angleških
merkantilistov. Med zmerne merkantiliste se prište¬
vajo William Petty  in Josiah Child  (r. Čejld)

Na Francoskem  sta se odlikovala kot
merkantilistiška pisatelja Jean Bodi  n, ki imenuje
denar »nervus rei republicae", Monchretien
de Watewille,  čigar glavno narodno-gospodar-
sko delo nosi prvikrat naslov »politična ekono¬
mija" (Traite de 1’Economie politique  1.
1613).

Na avstrijsko  trgovinsko politiko sta v
merkantilistiškem duhu zlasti uplivala pisatelja Fi¬
lip Viljem H orne  c ks  svojim spisom »Osterreich
liber alles, wann es nur will“ (1684) in Viljem
Schrodej  z delom »Fiirstliche Schatz- und

241

Rentenkammer" (1686). Med bolj zmerne mer-
kantiliste, ki predstavljajo že neko prehodno dobo,
spadata I. H. G. Justi  (Staatswirtschaft oder
systematische Abhandlung aller okonomischen
und Kommunalwissenschaften, 1755) in Josip
Sonnenfels  (roj. 1733, umrl 1815, od 1. 1753
profesor na dunajskem vseučilišču), čigar knjiga
„Grundsatze der Polizei (= gospodarka politika),
des Handels und der Finanzen“ (1756), je bila
dolgo časa obvezna za predavanja.

Vladarji in državniki, ki so v dejanju uve¬
ljavljali merkantilistiška načela, so bili: na Angle¬
škem protektor Oliver Cromwell,  francoski fi¬
nančni minister Colbert  (f 1683), po komur
se tudi merkantilizem imenuje časih kolberti-
zem.  na Avstrijskem Karol  VI., Marija Te¬
rezija in Jožef  II, na Ruskem Peter Veliki
in na Pruskem Friderik  Veliki.

2. Fiziokratizem.*)

Pretiravanje merkantilistiških načel in državno
vmešavanje v življenje posameznikov je rodilo
sčasoma hud odpor, ki se je pojavil tudi v na-
rodno-gospodarskem slovstvu v drugi polovici
osemnajstega stoletja. Od 17. stoletja sem so se
na Nizozemskem, Angleškem in Francoskem
vedno bolj oglašali klici po ljudski svobodi, po
neodvisnosti od vladne in uradniške oblasti, ozna¬
njevalo se je v raznih, zlasti modroslovnih in
državno-pravnih spisih, da vse blagostanje ljud-

*) Fiziokratija (gr.) = naravna vlada.

16

242

stva obstoji v tem, da se država ne vmešava v
življenje in posameznikom prepusti kolikor največ
svobode. Omejevanje ljudske svobode pomeni
tudi merkantilni zistem, izvrševan v dejanju; vlada
je uravnavala trgovino s prepovedimi, visokimi
carinami, izvoznimi premijami, ustanavljanjem pri-
vilegovanih trgovinskih družb, istotako industrijo,
celo umetno množenje prebivalstva je smatrala
za svojo nalogo.

L. 1757 je telesni zdravnik francoskega kralja
Ljudevita XV. Fran Quesnay  (r. Kene) izdal
knjigo „Tableau economique“ in 1. 1768 „Droit
naturel", v katerih je postavil načelo, da more
le popolna svoboda produkcije in prometa uspešno
uplivati na razvoj ljudskega blagostanja Quesnay
in njegovi pristaši uče, da nimajo vlade druge
dolžnosti, kakor da ščitijo dežele in državljane
pred silo, pred napadi na osebe, njihovo prido¬
bitno zmožnost in njihovo delo ter da izobražu¬
jejo ljudstvo. Če bi se vlade omejile le na to
ter prepustile, da se vse drugo uravna s svobod¬
nimi pogodbami in svobodnim prometom, po¬
tem bi se gospodarsko življenje uravnavalo na
naraven in ob enem pameten način. Tak družabni
red se je nazival naravni socijalni red,  fi-
z i o k r a t i j a

Če je promet prost, svobodna ponudba in
vpraševanje kakor tudi tekmova je, more vsak do¬
bro uporabiti svojo zmožnost in delovno moč,
ponuja se le toliko, kolikor se rabi in vsi indu¬
strijski izdelki padejo na naravne cene, t. j. cene,
s katerimi se pokrivajo produkcijski stroški, orno-

243

goča nadaljna produkcija''ter preživlja obrtnik in
•njegova družina. Tudi delavci po tem dobivajo
le naravno mezdo, t. j. tako mezdo, ki jim orno-
gočuje potrebno preživljanje in izrejo otrok.

Po nazorih fiziokratov denar ni bogastvo,
-temveč le znamenje, znamka, ki posreduje pro¬
met; bogastvo obstoji le v stvarnih dobrinah ka¬
kega naroda. Bogastvo ne izvira iz trgovine, ker
je trgovina neproduktivna, kajti s trgovino do¬
brine le menjajo kraj in roke, toda se ne po-
množujejo. Tudi industrija je neproduktivna. Sicer
se z industrijo povečuje vrednost dobrin, toda le
za toliko, kolikor znašajo delovni stroški. Istotako
neproduktivni so takozvani svobodni poklici (zdrav¬
nik, odvetnik, sodnik). Produktivno je po mnenju
fiziokratov le poljedelstvo, ker pomnožuje živila,
sredstva, ki preživljajo ljudi. Produktivna pa ni
delavnost lastnika zemlje, če sam ne obdeluje
polja, temveč le delavnost kmetova; zato so pa
tudi fiziokratje skušali povzdigniti kmetski stan
in ga osvoboditi tlačanstva. Čisti dohodek (prod-
uit net)  prejema samo lastnik zemljiške rente,
zemljiški lastniki so classe distributive,
kmetje tvorijo classe  prodpdž-ti v e, vsi drugi,
kakor trgovci, obrtniki, zastopniki svobodnih po¬
klicev pa classe steril  (neplodni razred). Ker le
lastniki zemlje prejemajo čisti dohodek, naj tudi
samo ti plačujejo davek (zemljiški davek), vsi
drugi davki naj se odpravijo.

Fiziokratizem ni imel niti daleko toliko prak¬
tičnega pomena kakor merkantilizem, tudi se ta
:zistem ni dolgo ohranil v narodno-gospodarskem

16 *

— 244

slovstvu. Glavni pomen fiziokratizma tiči v tem,
da je veliko pripomogel do osvoboje kmetov od
graščakov (v Avstriji 1. 1781 — 1782, na Franco¬
skem 1. 1789 in na Pruskem 1. 1809) in ustvaril
gospodarske ideje, katere je deloma porabil
Adam Smith in na njih osnoval nov zistem, ki
znači preobrat v gospodarskem življenju.

Poleg že omenjenega pisatelja Quesnayja je
na Francoskem širil fiziokratiške nauke Mirabeau
star., zlasti pa še finančni minister Ljudevita XVI.
Turgot,  ki je spisal „Reflexions sur la forma-
tion et la distribution des richesses“ (Opazovanja
o tvorjenju in razdeljevanju bogastva 1. 1766) in
dejansko skrbel za svobodno trgovino in odpravo
carin. Značilni izrek »Laissez faire, laissez allert"
večinoma pripisujejo Gournayju.

Na Angleškem se fiziokratiški nauki niso
udomačili, pač pa ponekod na Nemškem. Tako
je badenski mejni grof Karol Friderik izdal v
fiziokratiškem duhu spisano knjigo v francoskem
jeziku »Osnovna načela politične ekonomije" (1772)
in tudi v svoji deželi skušal uveljaviti fiziokratiško
načelo o davkih s tem, da je uvedel v nekaterih
krajih le zemljiški davek, kar je pa kmalu moral
preklicati, ker zemljiški lastniki niso mogli pre¬
našati velikih bremen.

3. Industrijalizem ali Smithov zistem.

Adam^ Smith  je bil rojen 1. 1723 v Kirk-
caldy na Škotskem kot sin nepremožnih starišev.
S štirinajstim letom je prišel na vseučilišče v

245

Glasgov. kjer je poslušal matematiko, prirodo¬
slovne vede in zlasti modroslovje pri slovečem
profesorju moralne filozofije Hudchesonu. Pozneje
je prišel Smith na oksfordsko vseučilišče, toda
že 1. 1748 je bil imenovan docentom na vseuči¬
lišču v Edinburgu, kjer je predaval o logiki in
retoriki. L 1751 je postal profesor logike na vse¬
učilišču v Glasgovu, že naslednje leto pa pre¬
vzame stolico moralne filozofije kot naslednik
Hudchesonov. Iz časa bivanja v Glasgovu izhaja
tudi njegovo glavno modroslovno delo »Teorija
moralnih občutkov" (1759). L. 1762 je zapustil
Glasgov in obiskal kot^ spremljevalec vojvode
Buccleugha Francosko in Švico. Na tem potovanju
se je seznanil s francoskimi fiziokrati Quesnayjem,
Turgotom, Bodeaujem i. dr., pri čemur je
v njem dozorela misel, da spiše večje delo o
narodnem gospodarstvu. Vrnivši se na Angleško
ni prevzel več profesure v Glasgovu, temveč šel
je v svoj rojstni kraj Kirkcaldy k še živeči materi
in tamkaj med leti 1766 do 1776 spisoval svoje
velesloveče delo „Inquiry into the nature and
causes of the vvealth of nations“ (Preiskovanje
o bistvu in uzrokih bogastva narodov), ki je izšlo
1. 1776. Kmalu nato je bil imenovan Smith
državnim davčnim nadzornikom in preživel v
miru in precejšnjem blagostanju zadnja leta. Sam
je priredil do svoje smrti (1. 1790) štiri izdanja
svoje knjige, ki se je nagloma razširila med ci-
vilizovanimi narodi in bila prevedena v več jezikov.

Smithovo sloveče delo o bogastvu harodov
obravnava obširno najvažneja gospodarska vpra-

246

sanja v petih knjigah. Prvi dve knjigi razlagata
splošna načela gospodarske znanosti (delo, de¬
litev dela, denar, cena, mezda, renta, glavnica)*
v tretji knjigi se opisuje zgodovinski razvoj go¬
spodarstva, četrta knjiga opisuje in kritikuje mer-
kantilni in fiziokratiški zistem, peta knjiga obsega
praktični del narodnega gospodarstva, zlasti državne
finančne razmere.

Adam Smith je v svojih nazorih fiziokrat,
toda on zametuje agrarne ideje fiziokratov, na¬
sprotno se pa tudi strinja z marsikaterimi mer-
kantilistiškimi nauki. Glavne ideje Smithove so
te - le:

Bogastvo  tvorijo vse stvari, ki so koristne
in trajne in imajo menjalno vrednost, nekoristne
stvari, kakor petje pevčevo i. t. d., niso dobrine
in torej tudi ne bogastvo. Vir narodnega bo¬
gastva  nista samo trgovina in industrija, kakor
trdijo merkantilisti, pa tudi ne samo poljedelstvo,
kakor uče fiziokratje, temveč vsako delo,  ki
ustvarja trajno koristne stvari, ki imajo menjalno-
vrednost, ali pa pomnožuje menjalno vrednost
dobrin. Tako delo je produktivno,  dočim n. pr.
delo učiteljev, zdravnikov, sodnikov i. t. d. v na-
rodno-gospodarskem oziru ni produktivno _Na-
rodno blagostanje raste zlasti zdelovno spret¬
nostjo,  ki se posebno pospešuje z delitvijo
dela.

Delo ni samo uzrok narodnega boga¬
stva;  temveč tudi merilo vrednosti vseh
dobrin.  Čim več dela se je uporabilo za kako

247

dobrino, tem večjo vrednost ima ta dobrina
za nas.

Poljedelstvo, trgovina in obrt se morejo
uspešno razvijati le, če obstoji v državi varnost
osebe in imetka, popolna pridobitna in trgo¬
vinska  s vojvoda (tudi med tu- in inozem¬
stvom), in če^pri delu pomaga glavnica,  zlasti
še stroji.  ^Glavnica more nastati le z varče¬
vanjem.  Cim bolj se razvija konkurenca,
tem bolj se trudi vsak, da prodaja ceneje, da dobi
nove odjemalce in ne izgubi starih.

V prvotni družbi je pripadal produkt dela
tistemu, ki je izvršil delo. Če je kdo ubil s svojim
kolom jelena ali posekal drevo, je smel tudi
prosto razpolagati s produktom svojega dela. Ka¬
kor hitro pa je stopil na površje poleg delavca
tudi zemljiški posestnik, ni mogel delavec več prejeti
vsega produkta svojega v dela ali vse menjalne
vrednosti tega produkta. Če tudi zemljiški posest¬
nik ne dela sam, vender prejme en del delovnega
produkta za dovoljenje^ da se sme njegov svet
pri delu uporabljati. Če se hoče proizvajati na
tuji zemlji, mora menjalna vrednost proizvoda
(produkta) poleg delovne plače obsegati tudi neko
zemljiško rento.

Če izobrazba napreduje, se najde nekoliko
ljudij, ki ne potrošijo vseh produktov, temveč jih
spravljajo in zbirajo (zlasti živila, kakor žito
i. t. d.), da morejo s temi pridelki in izdelki pri¬
dobivati druge. Če ti ljudje s svojimi nabranimi
produkti, z glavnico,  dajo delo delavcem, ne

248

bodo dali vsega produkta dela delavcem, temveč
si bodo en del obdržali za se, glavnic ni do¬
biček,  ki se razdeli v dva dela, v pravi dobi¬
ček  za tistega, ki vloži na lastno nevarnost de¬
nar v produkcijo, in g la v nično obrest  za ti¬
stega, ki posodi le svojo glavnico. Skupni dohodek
človeške družbe ali letni narodni dohodek,
kakor ga imenuje Smith, se deli torej v tri dele:
zemljiško rento, glavnični dobiček in delovno
plačo.

Kjer vlada prosta konkurenca, dobe dobrine
kmalu neki srednji stavek,  okoli katerega se
sučejo cene m dobiček. Kjer bi cena ali dobiček
poskočila, tje bi toliko časa silila nova glavnica
in nova delovna moč, da izgine nenavaden do¬
biček, kjer bi pa cene padle pod navadni stavek,
bi se godilo ravno nasprotno.

Kot delovna plača  bi moral pravzaprav
delavcu pripadati ves produkt dela, toda po se¬
danjem pravnem in gospodarskem redu se ravna
delovna plača po r azmerju med vpraševanjem in
ponudbo. Trajno ne more mezda ostati pod zne¬
skom, ki onemogočuje delavce, da bi se preživih
in svoje otroke izredili za delo.

Čim bolj napreduje država, tembolj rasteta
mezda in zemljiška renta, dočim glavnični dobi¬
ček pada. Če pa hira država, padajo tudi mezde
in zemljiške rente, raste pa glavnični dobiček.

Za vse narode je koristno, če morejo gospo¬
darsko občevati med sabo brez carin,  brez
uvo z n  TE in izvoznih prepovedi. Nata
način se vsak narod lahko poloti tiste produkcije,

249

ki je zanj najbolj ugodna in vsi produkti se
morejo izdelovati in pridelovati z najmanjšimi
stroški.

Vsako združevanje udov iste obrti  je
za konsumente škodljivo in provzroča podraženje
blaga. Vrhovno načelo vsake vlade sploh mora
biti na j popolne j a svoboda  za vse. Vsak ve
sam najbolje, kaj mu gospodarsko koristi, zato
bi smel vsak uporabljati svoje delo in svojo
glavnico na način, kakor se mu zdi koristno. Če
posameznik skrbi za svojo korist, skrbi tudi za
splošnost. (To je ena največjih zmot Smithovih
naukov, ki je rodila v gospodarstvu in v postavo-
daji usodne posledice.)

Kakor se vidi potem, Adam Smith obravnava
v svoji knjigi vso narodno-gospodarsko vedo.
Sicer je poznejša veda spoznala nekatere nje¬
gove nauke za napačne, alivsplošnem tudi
sedanja narodno-gospodarska veda te¬
melji na Smithovi podlagi. Vsa pozne j a
narodno-gospodarska dela so bila in
so le izpopolnjevanje  tega. kar je stvo¬
ri 1 Adam Smith.

Adam Smith tvori s svojimi najbližjimi učenci
I. B. Say-jem, Malthusom  in  Ri  car  dom
takozvano klasiško narodno-gospodar¬
sko šolo.

Jean Baptist Sa^ najznamenitejši francoski
nacionalni ekonom, je bil rojen 1767, umrl je
1. 1832. L. 1803 je izdal svoje znamenito delo
„Traitč d’ economie politique“, ki prvikrat ziste-
matično obravnava narodno-gospodarska načela,

250

in sicer v treh delih, ki govore o produkciji, raz¬
deljevanju in trošenju dobrin. Ta razdel tev se je
do danes ohranila v narodno-gospodarskih knji¬
gah. Say je tudi popravil nekatere Smithove na¬
uke ; tako je smatral tudi riematerijalne dobrine
za produktivne, uvrstil tudi zastopnike svobodnih
poklicev med produktivne  razrede človeške
družbe i. t. d.

Drugi sloveči učenec Smithov Robert Malthus
(roj. 1766, umrl 1834) je bil anglikanski duhov¬
nik, ki je spravil tudi Smithove nauke v poseben
zistem v svoji knjigi „Principles of political eco-
nomy“ (1820). Najbolj znan pa je postal po svoji
teoriji o prebivalstvu, ki jo je razvil v 1. 1798
prvič izdani knjigi „Essay on the principle of po-
pulation“. V tej knjigi pobija mnenje angleškega
pisatelja G o d w i n a, ki je trdil, da so človeško bedo
zakrivile slabe vlade in slabe postave. On pravi:
Slabe vlade in slabe postave morejo pač pripo¬
moči k človeški bedi, toda poglavitni uzrok tiči
v neki naravni postavi, ki neizprosno dovaja do
tega, da nikdar ne izgine beda s sveta. Človeštvo
ima namreč nagon, da se pomnožuje v geomet¬
ričnem razmerju (2, 4, 8, 16), dočim se živila po-
množujejo le v aritmetičnem razmerju (1, 2, 3,4).
Ker je pa zemlja omejena, dočim se ljudje po-
množujejo neomejeno, treba je z vedno večjo
težavo pridobivati živila, kar prouzročuje več dela
in zahteva večjo glavnico. To nasprotje se po¬
ravnava le na ta način, da en del človeštva iz¬
gine z zemeljskega površja vsled bede, lakote
i t. d. Zato pa ni treba nobenih umetnih sredstev

251

za pomnoževanje ljudstva, ker država pač more
doseči, ~3a se narodi več otrok, ne pa, da se ti
otroci tudi prerede. Edino sredstvo proti tej kruti
naravni postavi je samozatajevanje. Nihče naj ne
stopi prej v zakon," predno ne more vzdrževati
rodbine in v zakonu naj se rodi le toliko otrok,
kolikor jih morejo roditelji previdoma preživiti.

Malthusov nauk je našel mnogo posnemo¬
valcev, še več pa nasprotnikov. Na prvi pogled
ima v resnici Malthus prav, ali če življenske raz¬
mere premotrimo natančneje, vidimo, da dejansko
življenje ne potrjuje Malthusovih nazorov. Stati¬
stika nas uči, da se na Ruskem narodi na leto
5% , umrje pa 37%. na Avstrijskem pripade
na 3'9°/ 0  porodov 3'1 °/ 0  smrtnih slučajev in na
Francoskem celo 2-6 °/ 0  porodov in 2 - 3 % smrtnih

slučajev, torej se o kaki geometrični progresiji
glede množenja prebivalstva ne more govoriti.
Število prebivalstva sploh ne odločuje o naraščaju,
temveč število moških in žensk v dobi rodilne
zmožnosti. Statistika nas tudi uči, da je opazo¬
vati tem manj porodov, čim bolj izobražen in
čim bagatejši je kak narod, da s toji rodovit¬
nost ljudij v obratnem razmerju ž nji¬
hovim duševnim razvojem.

Malthus je napisal ta-le stavek: Človek, ki
se je rodil v svetu, ki se je že vzel v posest,
nima niti najmanjše pravice na najmanjši
del živil, ako ne prejme od svojih starišev pre¬
hranil, katera ima pravico zahtevati, in v resnici, on
nima nič opraviti na zemlji; bogato pogrnjena miza

252

prirode zanj nima nobenega prostora. Narava mu
pravi: „Pojdi od tod!“ in ona tudi izvršuje to
poveljeC Danes po sto letih vidimo stvar neko¬
liko drugače. Vsi trgi so tako polni industrijskih
in marsikaterih kmetijskih produktov, da si državniki
belijo glave, kako bi zaprli inozemskim produktom
pot v domačo državo, domačim izdelkom in pridel¬
kom pa odprli kolikor mogoče novih tržišč. Gide
pravi: Ker se vsak dan iznajdujejo nova živila,
se more pač misliti, da naš jedilni list še ni pri
kraju. Napredki v pridelovanju gotovo odtehtajo
naraščanje prebivalstva.

Tretji znameniti učenec Smithov je David
Ricardo  (1772—1823), angleški bankir, ki je v
svojem poklicu in v svojih spisih zastopal  inter¬
ese trgovine in industrije, koristi premične glavnice
proti zemljiški aristokraciji. Najvažneji njegov spis
„On the principles of political economy and taxa-
tion“ (O načelih politične ekonomije in obdačbe)
je izšel 1. 1817. Najznačilnejše njegove nazore o
zemljiški renti, mezdnem fondu in železnem za¬
konu o mezdi smo že opisali pri dotičnih po¬
glavjih .

Med novejše pristaše Smithove se prištevajo
tudi: na Angleškem John Stuart Mili  (1806 —
1873), čigar glavno delo se imenuje »Princi¬
ples o f political economy“,  1848, na Fran¬
coskem Frederic Bas ti at (Harmonies eco-
nomiques,  1862), Atnerikanec Henry Charles
Car ey  (1793—1879), ki v svoji knjigi »Prin¬
ciples of social science“,  1858/59 ostro

253

pobija Malthusovo teorijo o prebivalstvu in Ri-
cardov nauk o zemljiški renti in mezdnem fondu.
Po njegovem mnenju je popolno napačna trditev,
da pri množenju prebivalstvu raste samo doho¬
dek posedujočih, dočim mora dohodek delavstva
pasti na najnižjo stopnjo, kjer delavec more še
za silo živeti. Pri rednih političnih razmerah s
časom in z napredkom kulture raste dohodek
vseh razredov, zemljiških posestnikov, kapitalistov
in delavcev (na r o d no - go s p o da r s ka har-/
monija).  Med nemškimi Smithovci je omeniti:
Karol Henrik Rau (1792-1870), B. W. Her¬
mann  (1795—1868) in zlasti Ivan Henrik Thu-
nen  (1783—1850), čigar delo „Der isolierte Staat
in Beziehung auf Landwirtschaft und Nationaloko-
nomie oder Untersuchungen iiber den Einflufi,
den die Getreidepreise, der Reichtum des Bodens
und die Abgaben auf den Ackerbau ausiiben"
(1826), se še danes prav pogosto omenja zaradi
takozvanega „Thiinenovega zakona", po katerem
se določujejo žitne cene po dobavnih stroških iz
najbolj oddaljenih krajev, iz katerih se morajo
še pokrivati potrebe kakega kraja; na ta način
tudi nastaja zemljiška renta «■

Smithovi nauki so zmagonosno prodrli v 18.
stoletju skoro v vse države. Prva je bila Angle¬
ška, ki je odpravila vse varstvene carine, sledile
so ji Nemška, Francoska in Avstrija, čeprav se
te države niso mogle odločiti za popolnoma pro¬
sto trgovino, temveč so se le s trgovinskimi po¬
godbami in nizkimi carinskimi stavki skušale
kolikor možno približati načelu trgovinske svobode.

254

Obrtno zakonodajstvo v sredi 19. sto¬
letja uvaja svobodo obrtov, svobodno sklepanje
delovne pogodbe, svobodno preseljevanje i. t. d. *)

Tudi popolno kmetsko osvobojo  je pri¬
neslo 19. stoletje.

4. Na s p rotn i k i Smithovega zistema.

Med nasprotnike Smithovega zistema pri¬
števamo poleg zastopnikov socijalizna in moder¬
nih narodno-gospodarskih šol, o katerih bomo
govorili v posebnih poglavjih, zlasti Sismon¬
di  ja  z njegovimi pristaši (filantropi ali pe¬
simisti)  in Friderika Lista,  očeta novejšega
carinsko-varstvenega zistema.

Simonde de Sismondi  (roj. 1773, u. 1842)
je med prvimi spoznal večkrat nevarne posledice
nekaterih Smithovih naukov in jih zato pričel po¬
bijati. Glavna načela njegovega največjega dela:
„Nouveau^ principes d’economie politique“ (Nova
načela politične ekonomije) 1. 1819 so ta-le:
S popolno svobodo v obrti in trgovini se pač
silno množi bogastvo, ki po Smithu obstoji v
dobrinah, ki imajo menjalno vrednost, toda Smith
in njegovi pristaši se niso brigali zato, kako se
to bogastvo med ljudstvo razdeli. Kaj pomaga
vse ogromno bogastvo, ki je le v rokah posa¬
meznikov, ko na eni strani gospodujeta preobilica
in ošabnost, na drugi pa beda in zločin! V na¬
rodnem gospodarstvu je treba tudi predvsem

* N. pr. v Avstriji Obrtni  red  z dne 20/12. 1859
št. 227 drž. z. na popolno liberalni podlagi.

255

gledati na to, da se ljudstvo fizično in nravno
srečno razvija, d a je  bogastvo kolikor možno ena¬
komerno razdeljeno med posameznike. Velika
konkurenca med producenti je uzrok strašnim kri¬
zam m bankerotom, uničenju manjših obratov,
ki ne morejo uspešno tekmovati z velikimi, brez¬
poselnosti in delavski bedi. Vender pa je spoznal
Sismondi, da se imajo velikanski napredki zahva¬
liti prosti konkurenci in veleindustriji, zato ne
zahteva, da se ti činitelji odpravijo, temveč za¬
hteva le, da se država zavzame za mali obrat
sploh in za malega zemljaka, da ga varuje pred
napadi veleposesti in velekapitalizma.

Angleška ima tako ugodno lego, da je kmalu
prevzela svetovno gospodarstvo v svoje roke.
Velika množina železa in premoga je bistveno
pripomogla k temu. Zato se je kmalu otresla in¬
dustrijskih varstvenih carin. Seveda ji je bilo sedaj
mnogo na tem, da bi svoje industrijske izdelke
nemoteno, carine prosto izvažala v druge države,
istotako pa uvažala tuje surovine. Angleški na-
rodno-gospodarski pisatelji so pospeševali svo¬
bodno trgovino v teoriji (gospodarski libe-
beralizem).  Toda premoč angleške industrije
je v drugih državah, kjer se je pričela industrija
uspešneje razvijati, porodila najprvo nasprotje pri
nekaterih narodno-gospodarskih pisateljih, ki so
oznanjali varstvo domače industrije. Tak nasprot¬
nik proste trgovine in industrije je bii Friderik
List,  eden najznamenitejših nemških nacijonalnih
ekonomov, ki je vse svoje delovanje posvetibedinstvu
nemške države v gospodarskem in političnem oziru.

256

Friderik List (roj. 1789 v Reutlingenu na
Virtemberškem, umrl 1. 1846 v Kufsteinu na Ti¬
rolskem) je predvsem zastopnik narodnega
/ z i ste  m a v nasprotju s kozmopolitičnimi nazori
Šmithovcev. Iščoč v narodnem življenju zakonov
gospodarskega razvoja je prišel List do povsem
novih gospodarskih nazorov. Te svoje nazore je
razvil poglavitno v svojem izvirnem delu „Das na-
tionale System der politischen Okonomie", ki je
prvikrat izšlo L 184! in doživelo več izdaj. Naj-
bolja je sedaj Ehebergova izdaja iz 1. 1883
s historično-kritičnim uvodom. To delo je preve¬
deno skoro na vse moderne kulturne jezike, zlasti
so se pa zanj zanimali Rusi in Madjari.

List je poudarjal zlasti, da mora vsa k n arod
stremiti za tem, da se kolikor možno gospodar¬
sko ojači, zato mora skrbeti, da se razvijejo kme¬
tijstvo, trgovina in industrija. Napačno je kozmo-
pofitiško Smithovo načelo: „Vsak narod naj se
poprime tiste produkcije, za katero je najbolj spo¬
soben, one vrste produkcij, katere drugi narodi
ceneje izvršujejo, naj si pa pridobi potom izme¬
njave," kajti narodna kultura se more le tedaj po¬
polnoma razviti, ako obstoje vse vrste produkcije
harmonično druga poleg druge. „Narod, ki se peča
samo s kmetijstvom", pravi List, „je človek, ka¬
teremu pri materijalni produkciji manjka ene roke".
Bogastvo posameznih narodov ne obstoji v do¬
brinah, ki imajo menjalno vrednost, temveč v
produktivnih silah narodovih, zato mora vsak
narod žrtvovati menjalne vrednosti, da povzdigne
produktivne sile, »delovna moč je največja glav-

257

niča kakega naroda". Ker more le narod biti
predmet narodno - gospodarske vede in ker se
narod bistveno razlikuje od posameznikov, mora
tudi politi ka narodnega gospodarstva biti različna
od gospodarstva posameznih oseb. Človek je
umrljivo bitje, narod je večen; zato pa mora
narod v sedanjosti prenesti tudi marsikatere žrtve,
da more v bodočnosti priti do popolnega raz¬
voja’ Dokler narod živi v navadnem ali polje¬
delskem stanju, tedaj ne rabi nobenih varstvenih
carin, zanj je ugoden prost promet; ako se pri na¬
rodu pričenja razvijati obrt, država ne sme pri¬
pustiti, da uniči razvita tuja industrija domačo,
tedaj je na mestu zistem varstvenih carin. Če se
pa domača industrija tako ojači, da more uspešno
tekmovati s tujo industrijo, tedaj ne potrebuje
več zakonskega varstva po carinah, takrat nastopi
zopet čas za svobodno trgovino.

Listu se ni dobro godilo v domovini, za koje
gospodarsko in politično osamosvojo se je trudil
vse svoje življenje. Moral je celo v ječo, večkrat
je iskal zavetja v inozemstvu, bil je dalj časa v
Ameriki, kjer je spoznal popolnoma novo gospo¬
darsko življenje, toda njegove ideje vedno bolj
prodirajo, in danes se List slavi na vseh katedrih
kot eden prvih nacijonalnih ekonomov. Jako lepo
primerja Vuič v svojem delu srbske razmere z
Listovimi nauki in pravi, bodreč svoje rojake
k gospodarski samostojnosti: „Do danas su jezik,
pjesme i tradicije narodne učinile svoju dužnost,
ali to za današnje vreme več više nije dovoljno.
Život naroda drži se i podiže danas

17

258

samo na privredi (gospoda rstvu) n je-
govoj a ne više na ratu (vojski), otmici
i goloj političkoj borbi. Tek. kao što List
uči, privredna nezavisnost naroda daje prave mo-
gučnosti političkoj samostalnosti narodnoj i tek
razmjeno osječanje privredne zajednice interesa
jeste prava zaloga močnoga i pravog osječanja
narodnoga jedinstva.“

Zastopnik zistema varstvene carine je bil tudi
Carey,  ki je pa sicer Smithov pristaš. (Glej
str. 251).

J). Socijalizem in komunizem.

a)  Pojem in pričetki socijalizma.

Socijalizem ima svoj izvor v nasprotstvu med
bogastvom in revščino. Vendar samo to nasprot-
stvo, ki se pojavlja v vsej zgodovini človeštva,
še ne rodi socijalizma, če se k temu ne pridruži
zavest prebivalstva, da se to nasprotje ne da dru¬
gače odstraniti kakor z izpremembo seda¬
njega pravnega in gospodarskega r eda.
Glavne zahteva socijalistov so: preuredba seda¬
njega pravnega in gospodarskega reda z o d-
pravo ali bistveno omejitvijo zasebne
Lastnine in dedinskega prava in z od¬
pravo dohodka, ki ne temelji na delu,
torej odpravo zemljiške rente in glav-
nične obresti.  Druge zahteve, kakor uravnava
spolnega življenja in verskih razmer, niso bistveni
deli socijalizma.

259

Z ozirom na to, ali zahtevajo popolno ali le
delno odpravo zasebne lastnine, se socijalisti dele
v a)  komuniste,  ki zahtevajo odpravo zasebne
lastnine glede vseh dobrin, b)  k ol ektivi  s te,
ki zahtevajo le odpravo produkcijskih sredstev in
c)  p reo snovalce zemljišča ali naeij o-
naii ste,  ki žele samo, da se odstrani zasebna
lastnina glede sveta (zemljišča) in hiš. ■

Socijalizem in komunizem se pojavljata zlasti
v takih dobah, ko se nasprostvo med bogastvom
in revščino pokaže prav očitno. Tako vidimo
socijalna gibanja ob času propadanja rimske re¬
publike (oba Graccha),  v 16. stoletju (kmetske
usta  j e proti graščinskim izkoriščevalcem), zlasti
pa v n vejšem času, ko so nastala velika indu¬
strijska središča, kjer je beda takorekoč natlačena
poleg ogromnega bogastva.

Dokler se je sedanji pravni red smatral za
nekaj nedotakljivega, se še ni mogel poroditi
socijalizem v sedanji obliki. Kakor hitro pa je
ljudstvo prišlo do spoznanja, da je sedanji pravni
in gospodarski red le produkt zgodovinskega raz¬
voja, da se torej tudi more odpraviti, kakor se je
svoječasno mogel uvesti, tedaj se je tudi po¬
rodila zahteva, da se sedanje nerazmerje med
delom na eni strani in donosom dela na drugi
strani, nasprotstvo med imetkom in uboštvom
odstrani z odpravo sedanjega pravnega in gospo¬
darskega reda.

Francoski modroslovci 18. stoletja, zlasti
Rousseau  so veliko pripomogli, da so se na¬
zori o zgodovinskem razvoju zasebne lastnine

17 *

ym-<

260

razširili med ljudstvo, francoska revolucija, ki je
uvedla politično enakost, postavila pa na mesto
prejšnje zemljiške aristokracije ,meščansko aristo¬
kracijo' (buržoazijo),  ni delavstvu donesla za-
zeljene gospodarske enakosti; zato se je razo¬
čarano oprijelo sicialistiških naukov.

Socialistiško-komunistiške nazore so oznanjali
najpoprej takozvani državni romani,  ki so
pisali o idej  al  ni  državi Tako je že .Platon
naslikal idejalno državo, katero si je vzel za vzgled
Tomaž Mo.r u s, veliki kancelar angleškega kralja
Henrika Vlil. (umorjen 1. 1535.), v svoji »Uto¬
piji"  (1. 1516). Ker je Morus vedel, da njegova
doba ni pripravna za komunistiške programe, iz¬
bral si je oddaljen otok, ki ga je imenoval
Utopijo,  ter ga opremil z vsemi komunistiškimi
napravami, katere priporoča bodočnosti. Komu-
nistiška družba je na njegovem otoku tako-le
sestavljena: 5—6 parov tvori eno rodbino, ki je
združena pod hišnim očetom in hišno materjo, ki
se oba volita, 30 rodbin tvori skupaj nadaljno sku¬
pino, ki skupno producira in skupno konsumira
(skupna zemljišča, vrti, skupne jedilnice, otroške
sobe, vzgojilnica i. t. d.). Višja skupina, obsto¬
ječa iz 6000 rodbin, tvori mesto i. t. d. Če bi
družba bila tako organizovana in bi vsak delal,
zadostoval bi šesturni delovni čas na dan, da se
preživi vsa družba. Tomaž Morus zametuje zlato
in denar; v komunistiški državi dobi vsakdo živil,,
obleke, drva i. t. d. po potrebi, denarja ni treba
nobenega. Posebno nasproten je Morus odvetnikom
in politikom; v njegovi državi se vsak kaznuje s

261

smrtjo, kdor se peča s politiko, odvetnikov ni v
njegovi družbi. Morov roman »Utopija" je rodil
mnogo podobnih državnih romanov. Imenujemo
le: Campanella „Civitas  sol  is", Bacon »At-
lantis",  Harrington, „Oceana“  in izmed no¬
vejših: Morelly »Ba sili  ja da  (1753 1.) in Cabet
»Potovanje v Ikarijo" (voyage  en  Ica-
tie)  1842 1.

Kot predhodniki znanstvenega socija-
lizma,  ki se ne giblje več v utopistiških oblikah,
so nastopili Francozi Morelly, MablyinBris-
sot de Warville.  Glavna načela, kijih  ozna¬
nja Morelly  v svoji knjigi „Code de la nature"!
(1775), so: 1. Nič v družbi ne pripada komu iz¬
ključno, razen onih predmetov, katere ravno upo¬
rablja, bodisi za svoje potrebe, svoje veselje ali
svoje vsakdanje delo. 2. Vsak državljan pripada
izključno državi in se vzdržuje na državne stroške.
3. Vsak državljan naj za svoj del prispeva v ko¬
rist države po svojih močeh, svojih zmožnostih
in svoji starosti. Enakih nazorov je Mably  v
svojem spisu »dvomi o naravnem in temeljnem
družabnem redu" (1768), kjer trdi, da lastninsko
pravo nikakor ni potrebno, da se ohrani družba,
kar nam pričata Šparta in paragvajska jezuitska
država. Oster nasprotnik zasebne lastnine je B r i s-
sot de Warville  (Sur la propriete et sur le
vol. — O lastnini in o tatvini, izdal 1. 1780) On
razločuje med naravno in državljansko lastnino.
-Človeku pripada vse to, kar zahtevajo njegove
prirojene potrebe (naravna lastnina), državljanska
lastnina nima prave podlage, temveč temelji na

262

moči, ona je tatvina, ker jemlje revežem dobrine,
da ne morejo zadovoljiti svojih potreb.

Dočim so zgoraj imenovani pisatelji izražali
svoje socijalistiške nazore le v spisih, je skušat
Babeuf  (sam seje  nazival Gracchus  Ba¬
be  uf)  socijalizem tudi praktično uveljavati. Nje¬
govo delovanje pada v dobo francoske revolucije.
Dočim je pa revolucija oznanjala zasebno lastnino
za sveto in nedotakljivo, je Babeuf stremil za
odpravo zasebne lastnine; ustanovil je družbo
enakih (societe des egaux) in je skušal politično
enakost prenesti tudi na gospodarsko polje. V
časopisu „Tribun du peuple“ in v »manifestu,
enakih" je izšel načrt velike narodne družbe, v
kateri bi se vršila vsa produkcija po gotovem
načrtu in istotako vsa konsumpcija. Babeuf je
skušal svoje nazore uveljaviti s silo, potom za¬
rote, toda zarota je bila odkrita in prvi praktični
komunist je pustil svojo glavo pod giljotino 1.
1797. Ž njim pa so za dolgo let zaspale tudi
socijalistiške ideje na Francoskem. Napoleonove
vojske so spravile vse druge težnje na dan.

Ij/  Socijalizem na Francoskem in Angleškem.

Ustanovniki glavnih socialistiških šol na Fran¬
coskem v 19. stoletju so: St. S i m on, Fourier,
Louis Blanc in Proudhon.

Grof St. Simon  (roj. 1760, u. 1825,) je bil
prvi, ki je na Francoskem položil temelj znanstve¬
nemu socializmu. Glavni njegovi nauki, kateri so-
zapopadeni zlasti v njegovih knjigah »Catechisme
des industriels", 1823, »Nouveau christianisme",

263

1825, so posebno tile: Ljudje so si popolnoma
enaki; vse prednosti, ki jih ima kdo od rojstva,
se morajo odstraniti; dedinsko pravo se mora
odpraviti, da preneha neenakost v premoženju;
delo, na katerem sloni vse bogastvo in ves na¬
predek družbe in katero dandanes predstavlja
najubožnejša in najštevilnejša vrsta ljudi, mora
dobiti pristoječo mu oblast nad družbo. Na mesto
buržoazije mora stopiti nova združba ljudij, v ka¬
teri se vsakemu odkaže delo po njegovih zmož¬
nostih in vsaki zmožnosti plača po delu ali po¬
trebah. Vsa verstva so se preživela; katoliško in
protenstantsko krščanstvo oznanjuje sicer načeloma
bratstvo vseh ljudij, toda v resnici ne obstoji
bratstvo več: zato je treba ustanoviti .novo vero,
ki bo v duhu ljubezni zedinjevala vse človeštvo
in je vodila k edinemu njegovemu namenu —
k pozemski sreči.

St, Simon je imel veliko učencev in posne¬
movalcev (St. S i m o n i s t i), ki so njegove nauke
razširjali in dalje razvijali. Vso človeštvo so hoteli
organizovati po vzgledu katoliške hierarhije. Naj¬
večji upliv sta dobila Bazard in Enfantin,
čigar spisi so tudi izšli po njegovi smrti skupno
z zbranimi spisi St. Simona (Oeuvres de Saint
Simon et d’ Enfantin, 1865).

Z Enfantinovo smrtjo (1832) tudi preneha
nadaljni razvoj St. Simonove socijalistiške šole,
njeni privrženici so se oklenili drugih smeri,
zlasti pa praktičnih nasvetov Charles Fou-
rierja(roj.  1772, u. 1837), čigar glavno delo je:

264

Traite de 1’ association domestique agricole
(1822 1.). Fourierjeve ideje imajo zato velik po¬
men, ker so skušale socijalistiški program prak¬
tično uveljaviti. V vsakem človeku se nahaja neki
nagon za kako delavnost, treba je samo naravne
nagone ljudij za to uporabiti, da se organizuje
družba. V današnji družbi moramo marsikaj sto¬
riti proti svoji volji, o poklicu ponajveč ne od¬
ločujemo sami, po Fourierju bi pa vsak koristil
družbi, če bi sledil le svojemu nagonu. V ta na¬
men si je Fourier v svoji globoki domišljiji iz¬
mislil tole organizacijo: Na vsako kvadratno miljo
naj bi se sezidalo vojašnicam podobno poslopje
(phalanx)  za 300 rodbin, v katem bi bile
skupne obednice, pralnice, delavnice, čitalnice
i. t. d. V falangi morajo biti zastopana vsa dela:
poljedelstvo, razni obrti, znanost, umetnost. Vsa
produkcija mora biti združena in ljudje bi ne
smeli opravljati vedno istega dela, temveč preha¬
jati od enega do drugega, ker bodo s tem v delu
našli svojo srečo Vsej falangi načeluje od ve¬
čine voljeni poglavar — unarque  (vicomte),
dvanajsterim triarque  (m a r q u i s) i. t. d.
2,985.984 falangam (kolikor bi jih imel ves svet)
pa stoji na čelu omniarque  (Augustus) s se¬
dežem v Carigradu. Čisti zaslužek v falangi se
ima razdeliti tako, da pride V na glavnico, 5 /i2
pripade delu  in 3 / 12  nadarjenosti. Ker bo produk¬
cija skupno organizovaria, se bo v falangah do¬
nos pomnožil. Najvažnejši Fourierjev učenec Co n-
s ide r ant je skušal falansterije praktično uresni¬
čiti v Texasu, toda poskus se je ponesrečil, ka-

265

kor tudi niso mogli uspevati drugi falansteriji, ki
so se osnovali po Fourierjevih načelih.

Tretji vplivneji francoski socijalist je Peter
Jos. Proudhon  (roj. 1809 v Besangonu, umrl
1865 v Parizu). On imenuje zasebno lastnino tat¬
vino (qu’ est ce que la proprieTe? La propriete
č’“ est le vol), jemanje obresti je protinaravno
dejanje, rop na človeški družbi, tisti, ki prejema
obresti, ne da bi delal, je tat. Zato pa skuša
Proudhon najti sredstvo, da bi mogel obresti od¬
straniti. V ta namen naj se ustanovi ljudska banka,
ki bi malim obrtnikom in posebno delavcem po-
sojevala brez obresti, in sicer bi ta banka izda¬
jala liste, ki bi se ne glasili na denar, temveč na
izdelke. V banko bi se prinesli izdelki (n. pr.
črevljar izdelane črevlje), za to bi se dobili po¬
sebni listi, ki bi se lahko zamenjali za vsako¬
vrstno blago. Poskus s tako banko se je izjalovil.
V svojem glavnem delu „Zistem gospodarskih
protislovij ali filozofija uboštva" (Systeme des
contradictions economiques ou la philosophie de
la misere, 1846) prijema tedaj veljavno narodno¬
gospodarsko vedo na najslabših mestih (teorija
rente in vrednosti) in jej dokazuje protislovja v
osnovnih njenih naukih. Tako pravi: Ali ni ne¬
razrešljivo protislovje, če ima diamant, ki je prav¬
zaprav le igrača, večkrat vrednost nad 100.000
frankov, dočim se. dobi kruh in železo za maj¬
hen denar i t. d. Proudhon sploh smatra državo
za nepotrebno in škodljivo; vse bi se moglo samo
po sebi uravnavati, če bi ljudje med seboj osno¬
vali tak promet, da bi vsak prejel toliko dobrin, ko-

266

likor odgovarja vrednosti njegovega gospodarskega
dela in bi vsak enako veliko časa porabil za
delo. Taka brezdržavna družba bi se imenovala
anarhija.  Proudhona zato tudi nazivi jejo usta-
novnika anarhizma,  katerega program je ozna¬
čil Rus Baku  n in  s temi-le stavki: »Mi zame¬
tujemo postavodajo, vsako avtoriteto, vsak privi-
legovani, patentovani, oficijalni in legalni upliv,
tudi če bi nastal po splošni glasovalni pravici, v
prepričanju, da je to le v korist vladajoči manj¬
šini izkoriščevalcev in v škodo ogromni, zasuž¬
njeni večiniMed  anarhistiške pisatelje spadajo
tudi Maks Steiner,  ruski knez Krapotkin
(nihilist),  zemljepisec Elisee Reci us in J.
Most.

Louis Blanc  (1811 — 1882) je ustanovil
1. 1839 v Parizu časopis .Revue du progres", v
katerem je prvikrat (1. lml) zagledala luč sveta
njegova razprav.a »Organizacija dela“ (Organisa-
tion du travail), o koji pravi po pravici Dtihring,
da njen mali obseg stoji v obratnem razmerju z
vsebino njenih mislij. V tem spisu je Blanc po¬
kazal pot, po kateri bi mogla današnja, na pod¬
lagi inndividuvalizma stoječa družba preiti v aso-
cijacijo bodočnosti. V današnji dobi proste kon¬
kurence se mnogo dela izvrši brez vsake koristi,
veliki producent uničuje malega, največji kapitalist
je država, ki naj po Blancu ustanavlja narodne
delavnice in proizvaja sama, s čimur bi se za¬
sebna industrija ubila. V ta namen naj država
najame posojilo in napravi tovarne za vse indu¬
strijske stroke. V teh tovarnah (narodnih de-

267

lavni  ca  h) naj bi proizvajali delavci zadružno.
Ves letni dobiček bi se razdelil v tri dele, en del
bi pripadal članom zadruge, drugi del bi se po¬
rabil za starčke, bolnike, onemogle in one indu¬
strije, katere bi se nahajale v nevarnosti, tretji
del pa bi bil namenjen za razširjevanje zadruž¬
nega obrata, da bi sčasoma lahko vsi delavci
imeli prostora v njem. Zadružno načelo bi bilo:
Delo po delovni zmožnosti, užitek po potrebah.
Blanc je torej duševni oče produktivnih zadrug,
ki v sedanjosti pridobivajo vedno več pristašev
in od katerih nekateri pričakujejo miren preobrat
sedanjega družbenega reda.

Med francoskimi socialistiškimi pisatelji ome¬
njamo šeCabeta, Pierre-Lerouxa, Consi-
deranta in Blanquija.

Ves francoski socijab^em do zadnjih desetletij
preteklega stoletja ima ali manj revolucio¬
narni značaj Sicer pa tudi sedaj socijalisti na Fran¬
coskem nimajo enotnega programa kakor nemška
socialna demokracija, temveč se dele v več skupin,
ki imajo vse po več svojih zastopnikov v parla¬
mentu. Največjo skupino tvorijo Socialistes
independants  — neodvisni socialisti, ki nimajo
nobenega določenega programa in se gibljejo
med strogim komunizmom in zmernim državnim
socijalizmom. Poleg njih imamo tudi manjše skupine
s strogo začrtanim programom. Parti ouvrier
r e vo 1 u t ionna  ire  ali a 1 ema  ni  s ti  so delavska
stranka, — vsak ud mora pripadati kakemu de¬
lavskemu društvu — ki se ne meša rada v po¬
litiko in oznanjuje splošni štrajk kot sredstvo za.

268

dosego socijalistiške države, marksisti  niso za
splošni štrajk in teže najbolj po politični oblasti.
blanquisti  so pa izključni revolucijonarci.

St. Simonov in Fourierjev vrstnik na Angle¬
škem je bil Robert  Oven  (1771—1858), ki
spada med največje človekoljube na svetu. Owen
je čisto prepričan, da je značaj vsakega človeka
produkt razmer, v katerih se nahaja, in produkt
njegove vzgoje. On zahteva, da naj v človeški
družbi vlada popolna enakost brez kakih razlik
glede pravic, izobrazbe in imovine. Svoje nazore
je skušal praktično uresničiti, ko je postal ravna¬
telj velike predilnice v Nju-Lanarku (New-Lanark
na Škotskem), kjer so bili delavci do tedaj na
najslabšem glasu. Takoj se je lotil z vso vnemo
vzgoje teh zanemarjenih in zapuščenih delavcev.
Najprej je hotel delavce zboljšati v nravnem oziru,
kar se mu je z ljubeznjivim in premišljenim na¬
stopanjem posrečilo; pohotnost in pijančevanje
sta izginili. Tudi je z vso silo delal za gmotno
zboljšanje svojega delavstva, preskrbel jim je pri¬
merna zdrava stanovanja, tudi v tovarni je skrbel
za zdravstvene uredbe, dnevno delo se je skraj¬
šalo na 10 ur, otrokom pred 10. letim ni bilo
dovoljeno vstopati v tovarno. Pri tem je pa nje¬
govo podjetje rapidno napredovalo, tako da je
mogel vedno večje glavnice uporabiti za nove
naprave v dosego večje produkcije in večjega
blagostanja svojih delavcev. Po pravici so Owenu
nadeli ime »socialnega reformatorja iz Nju-La-
narka." V sestavkih a new view of society,
1813—1816, je Owen kazal na usodne posledice,

269

katere ima za delavstvo razvoj industrije in po¬
življal delodajalce, naj posvete vsaj toliko po¬
zornosti svojim delavcem, kakor svojim strojem
in orodjem. Tehničneiznajdbevdobiod 1792—1817
so po njegovem preračunu pač 12 krat povečale
produktivno moč Angleške, toda stanja delavstva
niso ne le zboljšale, temveč je še poslabšale, ker
so vrgle ves dobiček podjetniku, delavca pa na¬
pravile za prostega slugo strojev. Da bi se te
razmere zboljšale, je Owen zahteval ustanovitev
družbenih središč (skupin) od 500—1500 duš, kjer
bi se pod državnim vodstvom gojilo polje¬
delstvo in industrija, in sicer ne za promet,
temveč za lastno porabo; z umnim vodstvom bi
se dosegla največja produktivnost, delovni čas bi
se zelo zmanjšal. Nekateri poskusi, ki so se na¬
pravili na podlagi teh Owenovih naukov zlasti v
Ameriki, so se izjalovili, vender pa gre Owenu
zasluga, da je na Angleškem vzbudil smisel za
zadružno produkcijo, sprožil varstvo delavstva in
največ pripomogel k temu, da se na Angleškem
socijalizem ni družil s politično revolucijo, temveč
se omejil na svojo moč (Trades Union  s).
Praktični program sedanjih angleških socijalistov
obsega poleg nekaterih političnih zahtev zlasti
te-le točke: splošno volilno pravico, dnevščine
parlamentarnih zastopnikov, letne parlamente, vi¬
soko obdačbo obrestnega in rentnega dohodka,
zlasti pa omejevanje individuvalistiškega gospo¬
darskega reda z razširjenjem javnih podjetb in
zavodov (podržavljenje železnic, vodovode, javno
razsvetljavo, javni promet i. t. d. naj prevzamejo

270

občine v svojo oskrb), ter razširjenje delavskega
varstva (osemurno delo). Kakor se vidi, se angleški
socijalizem znatno razlikuje od socijalizma na Nem¬
škem in Avstrijskem.

c)  Socijalizem na Nemškem in Avstrijskem.

(Znanstveni socijalizem.)

Kot predhodnika nemškega socijalizma, po
katerem so stopile kmalu vse druge socijalistiške
šole v ozadje, smemo imenovati modroslovca
Fichteja  in Rod  be  rtu  s a. Prvi pravi v svojem
spisu „Der geschlossene Handelsstaat“ (1. 1800),
da ni prva naloga države, ščititi obstoječe pravo,
temveč najpoprej pripomoči vsakemu do njegove
pravice; zato mora država energično poseči v
življenje posameznikov, Rodbertus Jagetzow
(1805—1875), po navadi imenovan le R odbe rtus,
zahteva od države, da uravna gospodarske raz¬
mere, ki so prišle v nered po sedanji gospodarski
organizaciji, v kateri so dohodki in premoženje
razdeljeni krivično. Zato je po Rodbertusu naloga
države, da določi normalno dnevno delovno dobo
in normalno mezdo, da ceno dobrin določi
po delu, ki je bilo potrebno za dobrino, da usta¬
novi delovni denar za delavce in napravi skla¬
dišča, v katerih bi se delovni denar zamenjaval
z dobrinami Tako bi sčasoma izginila zasebna
lastnina glede zemljišča in produkcijskih sredstev.

Pravi ustanovnik modernesocijalnede-
m o krači j e je pa Karol Marx,  ki se je rodil
1. 1818 v Trierju. Oče mu je bil odvetnik židov¬
skega pokoljenja. Po končanih pravniških naukih

271

je postal urednik radikalno-političnega lista »Rhei-
nischer Courier". Ko je bilo izdajanje lista od
vlade prepovedano, se je preselil v Pariz, kjer
je z Arnoldom Rugejem izdajal „Deutsch-fran-
zosische Jahrbiicher“, in s Heinejem „Vorwarts“.

L. 1844 iz Francoske izgnan se je zatekel v Bel¬
gijo, kjer je s svojim prijateljem Friderikom
Engelsom  priredil „komunistiški mani¬
fest",  iz Belgije je zopet moral bežati na Nemško,
odtod pa 1. 1849 na Angleško, kjer je živel do
svoje smrti (1883) in se pečal poglavito z gospo¬
darskimi študijami. Glavno njegovo delo je »Ka¬
pital, Kritik der politischen Okonomie". Mara
sam je izdal le prvi del, ki govori o produkciji
glavnice (1. 1867), nadaljevanje tega dela je po
Maraovi smrti izdal njegov prijatelj Engels.

Načela, ki jih je Mara razvijal v svojih spi¬
sih, so ta-le: Vsaka vrednost izhaja iz dela. Glav¬
nica nastaja le iz neplačanega dela, ker podjetnik
zbira glavnico le na ta način, da ves produkt
obdrži za-se, delavcu pa da le toliko plače, da
more živeti. Ko bi delavec prejel v mezdi le
svoje delo, mogel bi delati le gotovo število ur j
na dan. Toda to bi ne zadostovalo, da bi mogel
kapitalist, t. j. lastnik produkcijskih sredstev, pre¬
jeti kak dobiček. Zato mora delavec zaslužiti s
svojim delom nekaj  več, kakor mu je za ži- lo¬
vljenje potrebno. To ostane kapitalistu kot nad- ;
vrednost,  katero zopet uporablja za produkcijo,
s katero dela nove nadvrednosti, prejema nove
dobičke. Podjetniku je na tem, da plača kolikor
možno malo mezde in podaljša delovne ure, da

272

prejme več nadvrednosti. Pa tudi tedaj, če bi
delavcu pripadla ta nadvrednost, bi se v sedanjih
razmerah ne mogel napraviti red na svetu, kajti
dandanes se proizvaja brez načrta, v produkciji
vlada anarhija;  zato nastopajo krize, ki na eni
strani uničujejo vedno več manjih podjetnikov, na
drugi strani pa množe število brezposelnih de¬
lavcev, takozvano industrijsko nadomestna
/ ■ (rezervno) armado,  s katerimi raste ponudba po
delu in pada mezda. Zato pa mora na mesto
sedanjega kapitalističnega  načina proizva¬
janja stopiti družbena,  po načrtu se vršeča
organizacija produkcije, ki vsakemu dodeljuje po
potrebi. Produkcijska sredstva se morajo torej
posplošiti, da bo edini in pravi lastnik vedno le
tisti, ki je napravil dobrino, to je delavec. Se¬
danja kapitalistična družba je dospela do točke,
kateri sledi pogin, in na razvalinah te kapitali¬
stične družbe zraste sama od sebe nova komu¬
nistična družba brez zasebne lastnine, kajti v  kapi¬
talizem si sam žaga vejo, na kateri sedi. Število
proletarcev se vedno bolj množi, s tem se manjša
zmožnost za kupovanje, konkurenca je vedno
huja, da se slednjič morajo koncentrovati vsi de¬
lavci le v maloštevilnih preostalih velikih indu¬
strijah. katerih se bodo prav lahko iznebili revo¬
lucijskim potom, na kar sledi komunizem.

Engels, ki je po smrti Marxovi prevzel du¬
ševno vodstvo nemške socialne demokracije, je
opisani gospodarski razvoj, kakor si ga je na-
črtal Marx v svojih spisih, zložil v sledeče krepke
stavke:

273

/. Srednjeveška družba:  Mala posamezna pro¬
dukcija. Produkcijska sredstva prirejena za posa¬
mezno porabo, zato primitivno neokretna.; malen¬
kostna, s pritlikavim učinkom. Produkcija za ne¬
posredno uporabo bodisi producenta samega ali
njegovega fevdalnega gospodarja. Le tam, kjer
nad to uporabo kaj preostane, gre ta preostanek
na prodaj in se zamenjava: blagovna produkcija
torej šele v nastavku; toda že tedaj ima v sebi*
v kali, anarhijo v družbeni produkciji.

II. Kapitalistiška revolucija:  Preobrat v in¬
dustriji najprej s pomočjo proste kooperacije in
manufakture. Osredotočenje doslej raztresenih pro¬
dukcijskih sredstev v velikih delavnicah, in s tem
njihova izprememba v družbena produkcijska sred¬
stva iz produkcijskih sredstev posameznika, kar
pa v splošnem ne upliva na obliko izmenjave.
Stare oblike prisvajanja obstoje še. Pojavi se
kapitalist:  kot lastnik produkcijskih sredstev
si prisvaja tudi produkte in jih izpreminja v blago.
Produkcija je postala družbeno dejanje; izme¬
njava in prisvajanje pa ostaneta individuvalni
dejanji, dejanji posameznikov: družbeni pro¬
dukt si prisvaja posamezni kapitalist.
Temeljno protislovje, iz katerega nastajajo vsa
protislovja, v katerih se giblje današnja družba
in katere posebno očitno kaže velika industrija.

A.  Producent se loči od produkcijskih sred¬
stev. Delavec je obsojen na dosmrtno mezdno
delo, nasprotje med proletarijatom in
buržoazijo.

18

274

B.  Pojavljajo se vedno bolj in vedno očitneje
zakoni, ki vladajo nad blagovno produkcijo. Ne¬
brzdani konkurenčni boj. Protislovje druž¬
bene organizacije v posamezni tovarni
in družbene anarhije v vesoljni pro¬
dukciji.

Č. Na eni strani izpopolnjevanje strojev, ki
so vsled konkurence postali neobhodno potrebni
za vsakega tovarnarja, kar pomeni vedno več
brezposelnih delavcev: industrijska rezerv¬
na armada.  — Na drugi strani neomejeno
razširjevanje produkcije, tudi prisilni zakon kon¬
kurence za vsakega tovarnarja. — Od obeh stra¬
ni nezaslišan razvoj produktivnih sil, presežek
ponudbe nad vpraševanjem, nadprodukcija, pre¬
napolnjeni trg, desetletne krize, pogrešni krogo¬
tok: tu preobilica produkcijskih sredstev in pro¬
duktov — tam preobilica delavcev brez posla in
eksistenčnih sredstev; toda ta dva dvigatelja
produkcije in družbenega blagostanja se ne moreta
združiti, ker kapitalistiška oblika produkcije pre¬
poveduje produktivnim silam delati, produktom,
krožiti, k večjemu če se izpremene poprej v glav¬
nico; kar pa ravno preprečuje njihova preobilica
sama. Protislovje se je povečalo do nezmiselnosti.
Način produkcije se upira obliki izme¬
njave.  Buržoaziji je dokazano, da je nezmožna
voditi dalje svoje družbene produktivne sile.

D.  Delno priznanje družbenega značaja pro¬
duktivnih sil, do katerega so bili prisiljeni kapi¬
talisti sami. Velike produkcijske in prometne or¬
ganizme si prisvoje najprej delniške družbe,

275

potem države.  Buržoazija se izkaže kot ne¬
potreben razred; vse njihove družbene funkcije
izvršujejo sedaj plačani nameščenci.

III. Proletarska revolucija,  protislovja se raz¬
vozlajo: pr oletarijat se polasti javne oblasti in
izpremeni s to oblastjo družbena produkcijska
sredstva, ki so se izmaknila iz rok buržoazije, v
javno lastnino. S tem činom vzame produkcijskim
sredstvom njihov dosedanji kapitalistiški značaj
in omogoči njihov družbeni značaj, da se uve¬
ljavi. Sedaj je mogoča družbena produkcija po
v naprej določenem načrtu. Razvoj produkcije
onemogočuje nadaljni obstoj raznih družbenih
razredov. Kakor izginja anarhija družbene pro¬
dukcije, v isti meri uspava vedno trdneje državna
avtoriteta. Ljudje, slednjič gospodarji svojega last¬
nega načina združevanja, postanejo s tem obenem
gospodarji narave, samosvoji gospodarji — prosti.

Izvesti to svet osvobojajoče delo je zgodo¬
vinski poklic modernega proletarijata. Premotriti
zgodovinske pogoje in s tem naravo samo tega
prevrata in tako pojasniti danes tlačenemu raz¬
redu pogoje in naravo njegovega dela, h kateremu
je pozvano, je naloga teoretiškega izraza prole¬
tarskega gibanja, znanstvenega socijalizma.

Za razširjenje socijalno-demokratičnih naukov
na Nemškem si je pridobil največ zaslug Ferdi¬
nand Lasalle  (1825—1864), kije  sicer šele dve
leti pred svojo smrtjo pričel s svojim intenzivnim
socijalistiškim delovanjem, toda storil je toliko za
socijalno demokracijo, da je umevno, če pravi
dr. Krek v svojem „Socijalizmu“: „Ne rečemo

18 *

276

preveč, če pravimo, da brez Lassalla bi sploh
socijalne demokracije ne bilo. Teorija je pač
Marsova, a to teorijo je najbolj razširjal nadarjeni
Lassalle. S svojo zgovornostjo je vnel ljudstvo
zanjo, na tisoče jih je pridobil s svojo agitacijo.”
V teku dveh let je izdal mnogo ponajveč agita¬
torskih socijalistiških spisov, med katerimi je po¬
sebno omeniti: „Arbeiterlesebuch“ in „Herr

Bastiat Schultze, der okonomische Julian oder
Arbeit und Capital” (1864). V lem spisu se je
Lassalle obračal zlasti proti takozvani manche-
sterski šoli.  (Manchestrovci se imenujejo bolj
prezirljivo tisti narodni gospodarji, ki se najtesneje
drže fiziokratskega nauka: Jaissez faire, laissez
passer” in zanikujejo vsak etični moment v na¬
rodnem gospodarstvu ali narodno-gospodarski vedi.
Okoli 1. 1840 se je osnovala na Angleškem z
glavnim sedežem v Manchestru  družba, ki si
je stavila za svojo nalogo razširjati na Angleškem
in v inozemstvu nauk o prosti trgovini po fizio-
kratiških načelih; odtod ime manchesterstvo,
manchesterska šola  i. t. d.)

Lassalle se je oprijel Ricardovega nauka o
mezdnem zakonu, po katerem delavec prejme le
toliko mezde, kolikor je potrebno, da se vzdrži,
ter imenuje ta zakon železni zakon o mezdi;
delavec si na ta način ne more nabrati nobene
glavnice, on ne more postati podjetnik. Edina re¬
šitev je mogoča v produktivnih zadrugah
(Produktivassoziationen), če se delavci združijo
za proizvajanje in tako postanejo sami podjetniki.
Glavnico za to jim naj da država; zato zahteva

277

Lassalle, da da pruska država 300 milijonov mark
za delavce, s čimur bi se moglo združiti 400.000
delavcev, ki bi dobivali mezdo, kakor običajno;
poleg tega bi se pa še dobiček razdelil med de¬
lavce. Z obrestimi te glavnice bi se zopet moglo
na leto združiti 20.000 novih delavcev, da bi bili
slednjič vsi delavci združeni v produktivne za¬
druge. Država sicer ni dala zahtevanih stotisoča-
kov, vender se je po tem načrtu napravilo mar¬
sikaj poskusov, ki so se deloma obnesli.

L. 1863 je Lassalle ustanovil „splošno nem¬
ško delavsko društvo" (Allgemeiner deutscher
Arbeiter - Verein). ki se je nagloma zelo razširilo.
S tem društvom, ki je skušalo mirnim in po¬
stavnim potom pridobiti splošno, enako in ne¬
posredno volilno pravico, so se ločila meščan-
sko-individuvalistiške  stranke od soci-
j a 1 n e demokracije.  Ko je Lassalle 31. avgusta
1864 umrl, je štelo njegovo društvo 4610 članov,
poleg tega pa mnogo privržencev v raznih slojih
prebivalstva; toda kmalu so se ti pristaši oklenili
druge delavske stranke, ki si je izbrala za svoj
program Engelsov in Marxov „komunistiški ma¬
nifest", to je 1. ,1864 ustanovljene „ m e d n  a r o d n e
delavske zve ze" (Internationale  Ar-
TT e 1 t e r a š š o z fa t i o n “).

Ta „komunistiški manifest" je imel ogromen
pomen za razširjajočo se socijalno demokracijo.
S ponosom piše Engels v predgovoru k novi iz¬
daji L 1890: „Proletarci vseh dežel, združite se!
Le malo glasov, se je odzvalo, ko smo zaklicali
te besede v svet pred 42 leti, na predvečer prve

278

pariške revolucije, ko je proletarijat prvikrat na¬
stopil z lastnimi zahtevami. Toda 28. septembra
1864 so se združili proletarci skoro vseh zapadnih
dežel v „Mednarodni delavski zvezi“ slavnega
spomina. Internacionala sama je sicer živela le devet
let. Da pa od nje ustanovljena večna zaveza
proletarcev še živi, krepkejše živi, nego kdaj po¬
prej, zato ni boljše priče nego je današnji dan.
Kajti danes, ko pišem te vrste, pogleduje evropski
in ameriški proletarijat svoje mobilizovane vojne
sile, mobilizovane kot ena armada, pod enim
praporom in za eden najbližji cilj . .

Ta manifest obsega v bistvu vse Marxovo
naziranje o razvoju evropske družbe. Zgodovina
vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih
bojev. Svobodni človek in suženj, patricij in ple¬
bejec, fevdalni gospod in tlačan, cehovski moj¬
ster in pomočnik, skratka, zatiralci in zatiranci so
si stali v večnem nasprotju, vodili brez prestanka
zdaj prikrit, zdaj očit boj, ki je vselej končal z
revolucijonarno preobrazbo vse družbe ali pa
s skupnim propadom bojujočih se razredov. Iz
razvaline fevdalne družbe vzrasla moderna me¬
ščanska družba razrednih nasprotij ni odpravila:
le nove razrede, nove pogoje zatiranja, nove bojne
oblike je posadila na mesto starih. Toda sedanja
meščanska doba se odlikuje po tem, da je raz¬
redna nasprotja zenostavila. Vsa družba se čez
dalje bolj cepi v dva velika sovražna si tabora,
v dva velika nasprotujoča si razreda: v buržoazijo
in proletarijat. Meščanstvo vedno bolj odpravlja
razdrobljenost produkcijskih sredstev, posesti in

279

prebivalstva. Prebivalstvo je nakopičilo v mestih,
produkcijska sredstva centralizira in posest kon¬
centrira v rokah malo ljudij. Toda meščanske
razmere so pretesne za bogastvo, ki je proizva¬
jajo. Nastajajo redne gospodarske krize, katere
premaguje meščanstvo deloma z uničenjem velike
množine produkcijskih sil, deloma z osvojevanjem
novih in s temeljitejšim izkoriščevanjem starih
trgov, s čimur pripravlja še hujše in še večje krize
in zmanjšuje sredstva za njih omejitev. Orožje,
s katerim je meščanstvo porazilo fevdalizem, se
obrača sedaj proti meščanstvu samemu. In me¬
ščanstvo ni le skovalo orožja v svojo lastno po¬
gubo, rodilo je namreč tudi moštvo, ki bo su¬
kalo to orožje — moderno delavstvo, proletarijat.
Proletarijat se pomika preko različnih razvojnih
stopenj. Njegov boj proti buržoaziji se začenja
hkrati z njegovo eksistenco. Izpočetka se bojujejo
posamezni delavci cele stroke v enem kraju proti
posameznemu meščanu, ki jih naravnost izko¬
rišča. Spori med delavcem in buržoazijcem dobi¬
vajo vedno bolj značaj razrednih sporov. Delavci
se začenjajo združevati proti meščanstvu zaradi
delavske mezde, snujejo trajne asocijacije, da se
pripravljajo na odpor. Organizacija proletarcev
postaja vedno krepkejša, trdnejša, mogočnejša.
Vsled industrijskega napredka propada velik del
vladajočega razreda v proletarijat in mu s tem
privaja veliko maso izobraževalnih življev. Indu¬
strijski napredek, kateremu načeluje brez volje in
brez odporne sile buržoazija, postavlja namesto
osamljenja delavcev po konkurenci, njih revolu-

280

cijonarno združevanje. Z razvojem veleindustrije
zmanjkuje buržoaziji pod nogami podlaga, na
kateri proizvaja in si prisvaja produkte, Sama si
producira lastnega grobarja. Nje propad in zmaga
proletarijata sta neizogibna. Komunistična revo¬
lucija pomede kar najradikalnejše z izročenimi
lastninskimi razmerami. Proletarijat uporabi svojo
politično moč, da izvije meščanstvu polagoma
ves kapital, da osredotoči vsa proizvajalna sred¬
stva v rokah države, t. j. kot vladajoči razred
organizovanega proletarijata in da čim hitreje po¬
množi maso proizvajalnih sil, zato poseže izpo-
četka despotsko v lastninsko v pravo in v meščan¬
ske produkcijske razmere. Cim izginejo tekom
razvoja razredna nasprotja in je osredotočena vsa
produkcija v rokah združenih individuvov, izgubi
javna oblast svoj politični značaj. Namesto
stare meščanske družbe s svojimi raz¬
redi in razrednimi nasprotji nastopi
asocijacija, v kateri je svobodni razvoj
vsakega pogoj svobodnemu razvoju
vseh.  (Glej: Komunistični manifest, izdala založba
časopisa „Naprej!“ 1998)

Glavna načela „komunistiškega manifesta" je
sprejela 1. 1869 ustanovljena „sočijalno-demokra-
tična delavska stranka" v svoj program na shodu
v Eisenachu  (takozvani eisenaški pro¬
gram,  1869).'

Na shodu v Gothi  (1875) so se zdr užili
Lassallejanci in Mandsti; zato so se pa Lassal-
love ideje prevzele v gotski program Toda so-
cijalno-demokratični nauk se je vedno bolj razvijal

281

v smislu Marxovih in Engelsovih nazorov in se
konečno ustanovil v erfurtskem programu
(189 L), ki-je še se daj m ero daj en za -sod j a 1 no de¬
mokracijo. Erfurtski program v kratkem ponavlja
načela „komunistiškega manifesta", na kojih pod¬
lagi zahteva nemška socijalno-demokratična stranka
pred vsem :

1. Uvede naj se splošna, neposredna in tajna
volilna in glasovalna pravica za vse državljane
obojega spola, počenši od 20. leta za vse volitve
in glasovanja. Uvedi se proporcijski volilni red,
in dokler se ne uvede, naj se po vsakem ljud¬
skem štetju po zakonu na novo razdele volilni
okraji. Volitve in glasovanja naj se vrše ob dne¬
vih zakonitega počitka. Poslanci naj dobivajo
dnevščine (dijete). Volilna pravica se ne sme
omejevati, razen če državljan izgubi samostojnost

2. Zakonodajstvo bodi neposredno in se vrši
po pravu predlaganja in odklonitve. Ljudstvo
mora dobiti pravico vladanja nad samim seboj
in samoupravo v državi, deželi in občini. Gospo¬
sko voli ljudstvo; ta je ljudstvu odgovorna in
mu jamči. Vsako leto se ima dovoljevati pobi¬
ranje davkov.

3. Ljudstvo se vzgajaj za splošno brambo.
Ljudska bramba nastopi namesto stalnih armad.
Vsi mednarodni spori se naj poravnavajo po raz¬
sodiščih.

4. Odstranijo naj se vsi zakoni, ki omejujejo
svobodo, združevalno in zborovalno pravo.

5. Odstranijo naj se vsi zakoni, ki podrejajo
ženo možu v javnem ali zasebnopravnem oziru.

282

6. Religija se proglasi za zasebno reč. Vsi
izdatki za cerkvene namene se odpravijo. Cer¬
kvene in verske dražbe se proglase za zasebne
dražbe, ki popolnoma samostojno opravljajo svoje
posle.

7. Šola bodi posvetna. Javne šole mora vsak
obiskovati. Pouk je brezplačen, tako tudi učna
sredstva in vzdrževanje v javnih ljudskih šolah
in višjih učiliščih za tiste učence in učenke, ki
so po svojih zmožnostih sposobni za nadaljno
izobrazbo.

8. Sodi se zastonj; pravni svetovalec bodi
brezplačen. Sodijo naj od ljudstva izvoljeni sod¬
niki. Po nedolžnem obtoženi, zaprti in obsojeni
naj dobe odškodnino. Smrtna kazen naj se od¬
pravi.

9. Zdravljenje, pomoč pri porodih in zdravila
naj bodo brezplačna, tako tudi pokopavanje.

10. Uvedi se stopnjevani dohodninski davek
iz dohodkov in premoženja v toliki višini, da se
lahko plačujejo vsi javni izdatki. Vsak je sam
dolžan oceniti svoje dohodke in svojo last. Uvedi
se stopnjevani dedščinski davek po višini ded-
ščine in po kolenu sorodstva. Odstranijo naj se
vsi posredni (indirektni) davki, carine in druge
gospodarske naredbe, ki podrejajo koristi sploš-
nosti koristim vladajoče manjšine.

Za delavsko varstvo tirja nemška socijalna
demokracija najprej:

1. Uspešno narodno in mednarodno zakono-
dajstvo za delavsko varstvo na tej-le podlagi:

283

a)  Ustanovi se normalni delavnik največ
osem ur.

b ) Otrokom se prepove delo pred 14. letom.

c)  Prepove se ponočno delo; izvzete naj
bodo samo tiste obrtne stroke, ki zahtevajo po¬
nočno delo po svoji naravi ali iz tehniških raz¬
logov ali pa iz razlogov za splošno blaginjo.

č)  Vsak delavec naj ima vsak teden vsaj 36
ur nepretrganega počitka.

d)  Prepovedano je dajati mezdo v živilih
(truck-zistem).

2. Vsa obrtna podjetja naj bodo pod nad¬
zorstvom. Delavske razmere delavcev naj preisku¬
jejo in urejajo po mestih in na deželi državni
delavski urad, okrajni delavski urad in delavske
zbornice. Za obrtno higijeno se mora temeljito
skrbeti.

3. Poljedelski delavci in posli naj bodo prav-
noenaki s tovarniškimi delavci; poselski redi naj
se odpravijo.

4. Zagotovi naj se združno (koalicijsko)
pravo.

5. Država naj vzame delavsko zavarovanje
v svojo upravo; uplivno naj sodelujejo delavci
pri upravi.

Na temelju tega programa se je osnovala
enotna nemška socijalna demokracija.

Dne 30. in 31. decembra 1888 in 1. janu-
varja 1889 se je vršil v H a inf el du prvi shod
avstrijske socijalne demokracije, na katerem so
bili poleg Nemcev zastopani tudi Poljaki, Čehi
in Slovenci. Na tem shodu se je sklenil na temelju

284

Marxovih načel skunni program, ki se bistveno
sklada  z erfurtskim programom Hainfeldski
shod je rodil e notno avstrijsko s očija 1 no-
demokratiško stranko,  ki je organizovana
po narodnostih; zatoj govorimo o nemški,
poljski, češki, j ugošlovanski  i. t. d. so-
cijalni demokraciji.

Marx-Engelsovi nazori dandanes niso več
splošno veljavni v socijalni demokraciji. Med so-
cijalnimi demokrati samimi vedno bolj narašča
takozvana Bernsteinova  struja. Edvard Bern¬
stein  je nastopil proti samemu bistvu Marxovih
naukov. On se upira Marxovemu m at eri ja li-
stičnemu zgodovinskemu naziranju,  po
katerem so gospodarske razmere  tista pod¬
laga, na kateri se razlaga vsebina človeškega
mišljenja in čutenja in sploh človeška zgodovina,
češ, da na človeško zgodovino poleg gospodarskih
momentov odločilno uplivajo tudi krajevne in na¬
rodne posebnosti, politične, verske in nravnostne
zadeve, in da vsa dejstva spričujejo, da ljudje
znajo vedno bolj sami voditi  gospodarski razvoj.

1 Tudi Marxove nazore o vrednosti in nad-
vrednosti  pobija Bernstein, vender je pa kljub
temu prepričan, da se gospodarski razvoj pri¬
bližuje socijalizmu. „Mi stojimo v najnaprednejših
deželah na predvečeru če ne „diktature", pa vsaj
prav merodajnega upliva delavskega razreda ozir.
strank, ki ga zastopajo."

— 285  —

6. Socijalna reforma.

Socijalizem skuša moderno socijalno vprašanje
rešiti na radikalen način, z odpravo zasebne lastnine,
socijalno reformne stranke  pa skušajo to
doseči na podlagi sedanjega gospodarskega reda,
one hočejo ustvariti temelj za socijalni red, ki bo
stal v soglasju s produkcijskimi in prometnimi
razmerami sedanjosti in upravičenimi potrebami
posameznih družbenih slojev; one stoje nekako
v sredi med strogo indivi duvalistiško  šolo
(klasično gospodarsko šolo) in med socijalizmom.
Vender se pa tudi te stranke ločijo zlasti v tri
smeri: v liberalno, konservativno in

cerkveno.

a)  Liberalna socijalna reforma.

Znanstveni vodja liberalne smeri socijalne
reforme je nemški nacijonalni ekonom L Bren¬
ta  n o. Obrtna svoboda in pravna enakost vseh
ljudi] sta temelj, na katerem se more vršiti ves
kulturni napredek in se morejo kolikor najbolj
razviti vse zmožnosti posameznika. Toda z od¬
pravo starega, na cehovstvu slonečega obrtnega
reda se niso odpravile neenakosti, kakor je bil
namen novih obrtnih postav, temveč se je prepad
med stanovi še poglobil, gospodarsko močneji
individuvi izkoriščajo gospodarsko slabeje in jim
zapirajo pot do kulturnega napredka. Temu iz¬
koriščanju se mora napraviti konec in sicer, ko¬
likor možno, s prostimi organizacijami
individuvov, in le tedaj, če bi se te izkazale pre-

286

slabotne, z državno silo. Gospodarsko slabeji
individuvi se morajo usposobiti, da morejo obstati
v boju za gospodarske koristi z močnejšimi,

b)  Konservativna socijalna reforma.

(Državni socijalisti.)

Državni socijalisti uče, da je država največji
socijalni organizem, kateri ima pravico gospo-
darsko-družbene razmere voditi tako, da se morejo
razvijati v interesu naroda in napredka. Posebno
državi pripada naloga, da omeji moč denarnega
kapitala in zato tudi sama vzame v roke zasebne
podjetbe n. pr. glede prometa, bank, rudokopov
i. t. d., ako je to na korist splošnosti.

Oče državnega socijalizma je Rodbertus,
važneji zastopniki te smeri so Nemci W a ge n er,
Adolf Wagner,  Rudolf Meyer in R. Todt.

c)  Krščansko socijalna reforma.

Krščanska socijalna znanost oznanja večne
resnice, ki vodijo človeški rod kot naravni, nad
vsem pozitivnim pravom stoječi, na božji volji
temelječi zakon. Ta naravni zakon pravi, da je
človek družbeno bitje, da brez oblasti ni družbe,
da je nemogoče, da bi bili v družbi vsi ljudje
enaki. Zato je nujno, da priznava vsak družbenik
potrebno razliko med posameznimi člani. Samo
v eni točki so vsi ljudje že po naravi enaki, to
je glede nadnatornega namena, namreč njihovega
večnega izveličanja. Gospod vsega stvarstva je
večni Bog. Božji um obsega ves red, po katerem

287

morejo stvari doseči svoj smoter. Ta red v božjem
umu se imenuje večni zakon.  Večni božji zakon
se javlja v človeškem umu kot naravni zakon,
ki se v podrobnosti določa kot pozitivni  za¬
kon (božji, cerkveni, državni). Človek ima mnogo
naravnih pravic brez ozira na državo. Take pra¬
vice so pravica do bivanja ali eksistenčno
pravo;  s pravico do bivanja je združena tudi
pravica, da si sme človek pridobivati stvari v
last,  dalje sme človek po naravi sklepati po¬
godbe  z drugimi in se ž njimi vezati v razne
družbe,  izpolnovati versko-nravne dolžnosti,
naravno pravo daje starišem pravico vzgojevati
svoje otroke i. t. d.

Prva naravna družba je rodbina. Če se hoče
doseči smoter, ki ga ima namen za ohranjenje
človeškega rodu, morata mož in žena živeti v
skupni družbi, morata biti v zakonu. Iz rodbine
se razvije narod, ki je naravna družba, kakor
človeštvo, rodbina in država. Vsi izviramo od
enega od Boga ustvarjenega para, in je potem¬
takem vse človeštvo ena rodbina, ki mora živeti
med seboj v ljubezni in vzajemnosti. Državo
ustanavlja Bog, ki je dal človeku tako naravo,
da ga sili v državo, ker brez nje ne more do¬
segati svojega namena. Med državne člane ne
spadajo neposredno posamezniki, marveč naravni
organizmi: rodbine, narodi in stanovi; poleg njih
pa tudi manjši državni organizmi: občine in de¬
žele. Smoter državi je splošno, javno, časno bla¬
gostanje državnih udov, država mora skrbeti, da
imajo njeni člani priložnost časno se osrečiti, to

288

se pravi, dobiti zadostno množino vsega, česar
potrebujejo za svoje telesno in duševno ohra-
njenje in izpopolnjenje. V dosego svojega smotra
mora država predvsem priznavati, braniti in ču¬
vati pravice svojih članov. Vse njeno zakono-
dajstvo mora izhajati iz naravnega prava. V drugi
vrsti mora država dejansko pomagati svojim čla¬
nom pri dosegi njihovega blagostanja. Država
mora posegati tudi v gospodarsko  živ¬
ljenje svojih članov.  Posegati mora v last¬
ninsko pravico in jo pravično omejiti, skrbeti
mora, da se goji duh solidarnosti, duh zadruž¬
ništva v gospodarskem življenju, pomagati mora
na noge razpadlim stanovskim organizmom i.t.d.
V osebne zadeve naravnost se pa ne sme vtikati,
(Glej: Krek,  S oci  j a 1 ize  m).

V današnji družbi se nahaja brezmejno bede
in nadlog, to pa zato, ker je izginil iz sveta duh
ljubezni do bližnjega, skrbi in varstva za ubožce
in stopil na njegovo mesto duh sebičnosti; zato
je pa predvsem potreba, da se prerodi no¬
tranje življenje človeštva,  da zopet za¬
vladajo v javnem življenju oni nauki, katere je
Bog sam izročil človeštvu po svoji nezmotljivi
cerkvi.

Prvi katoliški krščansko -s oci j alni
program  je sestavil mogunški škof Viljem
Emanuel Ketteler*  (roj. 1811, umrl 1877). On
spoznava bedni položaj modernega delavstva,

*) Znameniteji njegovi deli sta: Die grossen socialen
Fragen der Gegenwart, Die Arbeiterfrage und das Chri-
stenthum.

289

toda le krščanstvo more zopet rešiti uboge ljudi
nove sužnosti. Sredstev ima mnogo, toda krščan¬
stva sredstva so nravna in ne materijalna.
Prav je ustanavljati zadruge v socijalno pomoč,
a zadruge brez krščanskega duha ne morejo biti
trajne. Nekaj krščanskih pripomočkov za delavski
stan: Cerkev ustanavlja in vodi zavode za one¬
mogle delavce, krščanstvo daje v krščanskem za¬
konu in krščanski rodbini mnogo nravnih sil
delavskemu stanu, ono daje delavcu v svojih na¬
ukih pravo omiko, krščanstvo ima neusahljiv vir
socijalnih sil, krščanstvo snuje rokodelska društva
in društva rokodelskih pomočnikov, ono podpira
tudi produktivne zadruge.

Ketteler je izdal 1. 1873 delo: Katoličani
v nemški državi.  Načrt politiškega programa.
V tem programu, ki naj bi bil vodilo za ustanav¬
ljajočo se katoliško politiško stranko, obravnava
vsa javna vprašanja, smatra med drugim za nujno
potrebno organizacijo delavskega stanu, zahteva
zakonito delavsko dobo in nedeljski počitek,
uvedbo obrtnih nadzornikov i. t. d. On je pripravil
podlago nemškim zakonom o delavskem varstvu.
Kettelerjeve ideje so se razširile po vseh modernih
državah. V to so mnogo pripomogle okrožnice
„socijalnega“ papeža Leona XIII. V Avstriji (usta-
novnik baron Vogelsang)  ima primeroma naj¬
bolj razvito organizacijo krščanski socijalizem v
slovenskih pokrajinah.

Krščanski socijalizem skuša svoje ideje de¬
jansko uresničiti tudi s krščansko strokovno
organizacijo.  O binkoštih leta 1899 so imela

19

290

nemška krščanska strokovna društva v Mogunciji
svoj prvi shod. Že tedaj je bilo na shodu za¬
stopanih čez 100.000 delavcev različnih društev
iz vse Nemčije. Od tedaj se vedno snujejo nova
strokovna društva na krŠčansko-socijalni podlagi
ne samo na Nemškem, temveč tudi v Avstriji in
posebej še pri nas na Slovenskem. Ta društva
obsegajo delavce najrazličnejih strok, zlasti pa
štejejo rudarska in železničarska društva prav ve¬
liko število udov. Na Slovenskem si je pridobil
največ zaslug za krščansko socijalno organizacijo
ljubljanski semeniški profesor dr. Janez Krek.

Poleg katoliškega krščanskega socijalizma mo¬
ramo omeniti še protestantski krščanski
socijalizem,  za čigar ustanovnika smemo šteti
berolinskega dvornega pridigarja Stock erja,  ki
je 1. 1878 ustanovil posebno krščansko-socijalno
delavsko stranko.

7. Druge moderne narodno-gospodarske šole.

a)  Zgodovinsko - etična šola.  Njeni
glavni zastopniki Bruno Hildebrand,  Karol
Knies,  Viljem Roscher  in Gustav S c hm o 1-
ler uče, da družbeno gospodarstvo, ki se nam
kaže v posameznih dobah, vedno odgovarja do-
tičhT dobi. Zato je napačno misliti, da bi bile za
vse čaše in vse narode umestne iste naprave. Na¬
loge, ki jih ima država v svrho blagostanja
državljanov, so v različnih dobah različne. Go¬
spodarska znanost se nima pečati le z materijal-
nim bogastvom in z izmenjavo dobrin in dajatev,
slonečo na sebičnem nagonu ljudstva, temveč

291

ima obsegati splošni socijalni red in organizacijo
narodno-gospodarskega življenja, pri čemur se
mora tudi upoštevati e ti Č ni. m o m e nt.

b)  Dunajska (psihološka) šola  (Karol
Menger, Bohm- Bawerk, Wieser, Phi¬
lip  p o vi  c h) smatra za glavno nalogo nacijo-
nalne ekonomije, da analizuje zamotane gospo¬
darske pojave. Zato si je pridobila ta šola velikih
zaslug za razlago marsikaterih gospodarskih poj¬
mov (glavnica, dohodek, vrednost).

c)  Agrarni socijalisti  hočejo, da preide
zemlja v skupno last; zemljiška renta naj pripada
državi. Najbolj znan agrarni socijalist je Ameri-
kanec Henry George  (u. 1. 1897) po svojem
delu „Progress and Poverty“ (napredek in uboštvo).

Slednjič nam je omeniti še nekatere slo¬
vanske  narodno - gospodarske pisatelje. Med
Rusi se odlikujejo: Stepanov, Butovski,
Galov,  in med novejšimi: Bezobrazov, An¬
tonov ič. Vreden  (Kurs političeskoj ekonomij,
1880), Georgievskij, Ivanjukov  (Političes-
kaja ekonomija), Kosovski, H o d s k i, More v,
Ščeglov  in zlasti A. A. Isaev  (Načala političe¬
skoj ekonomii, 2. izd. 1895); med Poljaki: Stroj-
nowski, Skarbek,  in sedanji guverner avstro-
ogrske banke, Leon B i 1 i n s k i; med Čehi K a i z 1
in Br&f;  med Srbi Vuič,  čigar knjiga „Načela
narodne ekonomije” (v 3 delih, izdanih leta 1895,
in 1898) spada po našem mnenju med najtemelji¬
teje narodno-gospodarske spise moderne dobe;
in med Hrvati Lorkovič, Vrbanič  in Mil  o-
bar  (Izabrana poglavlja iz narodnoga gospodar-

19 *

292

stva, 2 zvezka, 1902 in 1903). Slovenci do sedaj
še nismo imeli zistematičnega dela o narodnem
gospodarstvu, pač pa sta zlasti „Narodno-go-
spodarski Vestnik", ,,Trgovski Vestnik"
in „Pravnik“  prinesli tudi več člankov o teore¬
tični nacijonalni ekonomiji, ponajveč iz peresa
dr. Žmavca in dr. Kukovca.  Poslednji je pre¬
ložil tudi na slovenski jezik Blockovo knjižico
„Petit manuel d’ economie pratique“, ki je name¬
njena za ljudske šole.

Stvarno kazalo.

JSL

Akcept 149
akceptant 149

akordna mezda (Akkordlohn) 207
akordno delo (od kosa) (Akkordarbeit) 27
aktivna trgovina (Aktivhandel) 175
alemanisti 267

amortizacija (razdolžba) (Amortisation) 165

anarhija (Anarchie) 266

anarhizem (Anarchismus) 266

aranžma borzni (Borsenarrangement) 171

arbitraža (Arbitrage) 161

asignat 147

avtonomna (splošna) tarifa 181
ažijo (Agio) 146

13

Bančni papirnati denar (Bankpapiergeld) 145
banka 116

kreditna (Kreditbank) 42
depozitna (Depositenbank) 119

— 294 —

banka giro in čekovna 119

eskomptna (Eskomptbank) 119
trgovinska (Handelsbank) 119
obrtna (Gewerbebank) 119
agrarna osebno kreditna 119
zemljiško osebno kreditna 1)9
hipotečna (Hypothekenbank) 119
rentna (Rentenbank) 119
stavbna (Baubank) 119
efektna (Effektenbank) 119
ustanovitvena (Griindungsbank) 119
emisijska (Emissionsbank) 119
reportna (Reportbank) 119
mešetarska (Maklerbank) 119
banking-principle 130
bankovec (Banknote) 127

bankovec izdaja — (Banknotenausgabe) 119, 12
bankovnica (Noten [Zettelj bank) 128
besist 172

bilanca plačilna (Zahlungsbilanz) 146

bimetalizem (Bimetallismus) 103

blagajna okraj, bolniška (Bezirkskrankenkasse)219

blagajna društvena (Vereinskrankenkasse) 220

blagajna obratna (Betriebskrankenkasse) 220

blagajna stavbena (Baukrankenkasse) 220

blagajn. zadr.(Genossensch.-Krankenkasse) 220,221

blago (Ware) 78, 174

blagovna borza (Warenborse) 168

blagovna trgovina (Warenhandel) 175

blanquisti 268

borza (Borse) 167

blagovna (Warenborse) 168

— 295

borza efektna (Effektenborse) 168

produktna (Produktenborse) 168
specijalna (Spezialborse) 168
borzni aražma (Borsenarrangement) 174
borzna igra (Borsenspiel) 173
borzni običaj (Borsenusance) 169
bratovska skladnica (Bruderlade) 220
brzojav (Telegraph) 184

C

Carina finančna (Finanzzoll) 180
carina varstvena (Schutzzoll) 178
cena (Preis) 77
currency-principle 130

0

Časovna mezda (Zeitlohn) 27
časovni posel (Zeitgescbaft) 170
ček (Check) 121

čekovni zistem (Cbecksystem) 121

čista obrest (Nettozins) 200

čista zlata vrednota (reine Goldwahrung) 100

čisti dohodek (Reineinkommen) 192

čisti donos (Reinertrag) 5, 189

čistina (Feinheit) S6

1 >

Davek (Steuer) 13
dedinsko pravo (Erbrecht) 15
dejanski posel (Effektivgeschaft) 170
delavec (Arbeiter) 22

— 296

delavsko varstvo — zakoni za — (Arbeiterschutz-
gesetze) 213

delavsko zavarovanje (Arbeiterversicherung) 217
delitev dela (Arbeitsteilung) 52
delnica (Aktie) 38

delniška družba (Aktiengesellschaft) 38

delo (Arbeit) 5, 17, 20

delo produktivno 23

delo neproduktivno 23

delovna plača (Arbeitslohn) 192, 206

delovni dohodek (Arbeitseinkommen) 191

delovni zistem (Arbeitssystem) 27

denar (Geld) 81, 87

denarna mezda (Geldlohn) 206

denarni dohodek (Geldeinkommen) 191

denarni nadomestek (Geldsurrogat) 93, 128,

deport 172

depozitni posel (Depositengeschaft) 119
deprecijacija (Depretiation) 147
devalvacija (Devalvation) 147
deviza 151

diferenčni posel (Differenzgeschaft) 171
diskont 151

diskontni posel (Diskontgeschaft) 135
diskontovanje 151
dividenda 39

dobiček podjetniški (Unternehmergewinn) 193
dobrina (Gut) 2
dobrina naravna 16
dobrina umetna 16

dogovorjena obrest {vereinbarter Zins) 200
dohodek (dohodki) (Einkommen) 5, 189

— 297 -

dohodek čisti (Reineinkommen) 192
dohodek kosmati (Bruttoeinkommen) 190
dohodek podjetniški (Unternehmereinkommen) 192
dohodek izvedeni (abgeleitetes E.) 192
prvotni (urspriingliches) 191
narodni (Volks-) 191
javni (offentliches) 191
zasebni (privates) 191
fundirani (fundiertes) 191
nefundirani (nichtfundiertes) 191
posestni (Besitz-) 191
delavni (Arbeits-) 191
naturalni (Natural-) 191
denarni (Geld-) 191
realni (Real-) 191
nominalni (Nominal-) 191
dolg rentni (Rentenanlehen) 164
dolg vračljiv (tilgbar) 164

dolgi (dolgoroki) Kredit (langfristiger Kredit) 112
donos (Ertrag) 5
donos čisti (Reinertrag) 189
donos kosmati (Bruttoertrag) 189
donosnost (Rentabilitat) 17
dopisnica (Korrespondenzkarte) 188
drobiž (Scheidemtinze) 98
društvo konsumno (Konsumverein) 43
društvo sirovinsko in skladiščno (Rohstoff &
Magazinsverein) 44
društvo strokovno (Gewerkverein) 72
družba stavbenska (Baugenossenschaft) 44
družba (Gesellschaft) 12

delniška (Aktiengesellschaft) 38

— 298 —

družba javna (odprta) (offene Gesellschaft) 36
komanditna (Kommanditgesellschaft) 37
komanditna na delnice (Kommandit¬
gesellschaft auf Aktien) 41
z omejeno zavezo (Gesellschaft mit be-
schrankter Haftung) 36, 46
prigodna (Gelegenheitsgesellschaft) 47
tiha (stille Gesellschaft) 41
država (Staat) 12

državna nota (državni papirnati denar) (Staatsnote,
Staatspapiergeld) 144
državni kredit (Staatskredit) 163
državni romani (Staatsromane) 260
državno gospodarstvo (Staatswirtschaft) 48
dunajska (psihološka) šola (Wiener[psychologischej
Schule) 291

Efekti 152

efektivni posel (Effektivgeschaft) 170
efektna borza (Effektenborse) 168
efektna trgovina (Effektenhandel) 175
eisenaški program (Eisenacher Programm) 280
ekstenzivni obrat (extensiver Betrieb) 51
enostavni osebni kredit (einfach. Personalkredit) 111
erfurtski program (Erfurter Programm) 281
eskompt 117

eskomptni posel (Eskomptgeschaft) 135, 151

K 1

Finančna carina (Finanzzoll) 180
fiziokrati 23

— 299 —

fiziokratizem (Physiokratismus) 241
fond mezdni (Lohnfond) 208
fundirani dohodek (fundiertes Einkommen) 191
fuzija (Fusion) 70

Gr

Gibanje prebivalstva 10
giro - posel 120
glavnica (Kapital) 17, 28

krožeča, tekoča, obratna (umlaufendes,,
flilssiges Betriebskapital) 92
produktivna (Produktivkapital) 29
stoječa (trdna) napravna (dauerndes,
[stehendes] Anlagekapital) 29
užitna (GenuBkapital) 29
glavnična obrest (Kapitalzins) 200
glavni novec (Hauptmiinze) 99, 102
gospodarska dobrina (wirtschaftliches [okonomF
schesj Gut) 3

gospodarski (wirtschaftlich) 16, 17
gospodarstvo (Wirtschaft) 2, 4
gospodarstvo kreditno (Kreditwirtsehaft) 110
gostost prebivalstva (Dichte der Bevolkerung) 10
gotovi posel (Bargescbaft) 170
gotski program (Gothaer Programm 280)
Greshamov zakon (Gresham’sches Gesetz) 105

H

Harmonija narodno - gospodarska 253
hipotečni kredit (Hypothekarkredit) 111
hipotečni posel (Hypothekargescbaft) 153

— 300 —

honorar 206
hosist 172

hranilnica (Sparkasse) 155

I

Javna skladovnica (offentliches Warenlager) 158

javni dohodek (offentliches Einkommen) 191

javni kredit (offentlicher Kredit) 112

jedro (Kern) 96

igra borzna (Borsenspiel) 173

imenska mezda (Nominallohn) 206

imenska (nominalna) vrednost (Nominalwert) 97

Industrial Partnership 207

industrijska nadomestna (rezervna) armada (indu-
strielle Reservearmee) 272, 274
industrijalizem (Industrialismus) 244
intenzivni obrat (intensiver Betrieb) 51
izdaja bankovcev (Banknotenausgabe) 127
izmenjava (Austausch) 77
izseljevanje (Auswanderung) 11, 12
izvedeni dohodek (abgeleitetes Einkommen) 190
izvozna trgovina (Exporthandel) 175

K

Kanal 184
kapitalist 34

kapitalističen 32, 34, 272
kartel 67

klasiška narodno - gospodarska šola (klassische
Schule der Nationalokonomie) 249

301 —

kliring promet (Klearing-Verkehr) 123
kmetijstvo (Landwirtschaft) 50
koalicija (Koalition) 67
kolektivisti (Kollektivisten) 259
komanditna družba (Kommanditgesellschaft) 37
komanditna družba na delnice (Kommaditgesell-
schaft auf Aktien 41)

komisijska trgovina (Kommissionshandel) 175
komunistiški manifest (das kommunistische Ma¬
nifest) 271

komunizem (Kommunismus) 258
konsorcij 47

konsumpcija (Konsumption) 5
konsumno društvo (Konsumverein) 43
kontingent bankovcev — davka prost (steuerfreies
Notenkontingent) 131
kontingentovanje (Kontingentierung) 131
kontingentovanje posredno (indirekte) 131
kontingentovanje neposredno (direkte) 130
kontokorentni posel (Kontokorrentgeschaft) 152
konverzija (Konversion) 165
kosmati dohodek (Bruttoeinkommen) 192
kosmati donos (Bruttoertrag) 189
kosmata obrest (Bruttozins) 200
kotovanje (Kotierung) 169
kovnica (Prageanstalt) 95
kovnina (kovna pristojbina) (Pragegebiihr) 95
kratkoroki kreditni posel (kurzfristiges Kredit-
geschaft) 153
kredit 110

kredit stvarni (Realkredit) 111

osebni (Personalkredit) 111

— 302 -

kredit osebni enostavni (einfacher Personal
kredit 111

poroštveni (Biirgschaftskredit) 111
hipotečni (Hypothekarkredit) 111
ročno zastavni (Faustpfandkredit) 111
javni (offentlicher Kredit) 112
zasebni (Privatkredit) 112
kratkoroki (kurzfristiger Kredit) 112
dolgoroki (langfristiger Kredit) 112
omejeni (terminierter) 112
neomejeni (unterminierter) 112
odpovedljiv (kundbarer) 112
neodpovedljiv (unkiindbarer) 112
konsumptivni (Konsumptivkredit) 112
produktivni (Produktivkredit) 112
kratki (kratkoroki) (kurzfristiger Kredit) 112
obratni (Betriebskredit) 112
posestni (Besitzkredit) 113
napravni (Anlagekredit) 113
državni (Staatskredit) 163
kreditna zadruga (Kreditgenossenschaft) 42
kreditna banka (Kreditbank) 42
kreditno gospodarstvo (Kreditvvirtschaft) 110
kriza trgovinska (Handelskrise) 181

gospodarska (wirtschaftliche Krise) 181

poljedelska 181

industrijska 181

železnična 181

denarna 181

kreditna 181

kroženje dobrin (Giiterumlauf, Guterzirkulation) 77
krščanski socijalizem katoliški 286

— 303 —

krščanski socijalizem protestantski 290
kulturna potreba (Kulturbedtirfnis) 2
kurantni novec (Kurantmunze) 99
kurz menični (Wechselkurs) 153
kurz prisilni (Zwangskurs) 144

Iv

Lastna trgovina (Eigenhandel) 175
lastnina zasebna (Privateigentum) 14
lastnina skupna (Gemeineigentum) 14
letnina (anuiteta) 154

liberalizem gospodarski (wirtschaftlicher Libera
lismus) 255

list zastavni (Pfandbrief) 153

ljudsko preseljevanje (V61kerwanderung) 11

lombard 117

lombardni posel (Lombardgeschaft) 152
lombardovanje 152

IVI

Mala trgovina (Kleinhandel) 175
manchesterska šola 276
manchesterstvo 276
manufaktura 33
marksisti (Marxisti) 268

materijalistično zgodovinsko naziranje (materia
listische Geschichtsauffassung) 284
medkrajevno (interlokalno) seljenje 11
mednarodna delavska zveza (Internationale Ar
beiterassoziation) 277

— 304

mednarodna trgovina (internationaler Handel) 175
mednarodna zlata vrednota (internationale Gold-
wahrung) 108
menica (Wechsel) 148
menica lastna ali solo-menica 149
menica tuja ali pozivna (gezogener Wechsel) 144
menični kurz (Wechselkurs) 158
menični posel (Wechselgeschaft) 148
menjalno in plačilno sredstvo (Tausch- & Zahlungs-
mittel) 89

menjalna vrednost (Tauschwert) 4, 79
merilo obrestno (Zinsfufi) 201
merkantilisti 23

merkantilizem (Merkantilismus) 237
mešetar (Makler) 169
mezda (Arbeitslohn) 27, 206
mezda denarna (Geldlohn) 206

naturalna (Naturallohn) 206
imenska (Nominallohn) 206
dejanska (Reallobn) 206
časovna (Zeitlobn) 207
od kosa, akordna (Akkordlohn) 207
mezdni fond (Lohnfond) 208
mezda — splošni zakon o — (allg. Lohnges.)208
monopol 67

naravni (natiirliches) 67
umetni (kiinstliches) 68
državni (Staatsmonopol) 68
splošni (allgemeines) 68
krajevni (lokales) 68
morje (Meer, die See) 184

305 —

isr

Nadavek (Aufgeld) (Agio) 146
nadprodukcija (Uberproduktion) 65
nadomestek denarni (Geldsurrogat) 93
nadomestilen (vertretbar) 168
nadvrednost (Mehrvvert) 271, 284
nacijonalisti 259
najemnina (Mietzins) 200
napravna (stoječa, trdna) glavnica 29
narava (Natur) 17

naravna dobrina (naturliches Gut) 16
naravna potreba (Naturbediirfnis) 1, 224
narodne delavnice (Nationalwerkstatten, Ateliers
nationaux) 267

narodni dohodek (Volkseinkommen) 190
nar. gospodarstvo (Volkswirtsch., Nat -Okonomie) 6
naturalna mezda (Naturallohn) 206
naturalni dohodek (Naturaleinkommen) 191
nefundirani dohodek (nichtfund. Einkommen) 191
neodpovedljiv kredit (unktindbarer Kredit) 112
neomejeni kredit (unterminierter Kredit) 112
nepokrit (nicht gedeckt) 129
neposredno kontingentovanje (direkte Kontingen-
tierung) 130
neproduktivno delo 23
nezavarovani (nepokrit) 128
nihilisti 266

nominalni dohodek (Nominaleinkommen) 191
nota državna (Staatsnote) 144
notranja trgovina (Binnenhandet) 175
novčno merilo (Munzfufi) 95
novec (Miinze 95)

20

— 306 —

novec glavni (Hauptmiinze) 99, 102
novec kurantni (Kurantmunze) 102
novec trgovinski (Handelsmiinze) 102

O

Običaj borzni (Borsenusance) 169
objektivna (prometna, tržna, menjalna vrednost)
(objektiver [Verkehrs], [Markt], Tauschwert) 80
obračunovališče (Abrecbnungsstelle) 124
obrat (Betrieb) 35, 49
obratna (tekoča, krožeča) glavnica 29
©brest glavnična (Kapitalszins) 200
kosmata (Bruttozins) 200
čista (Nettozins) 200
prvotna (ursprtinglicher Zins) 200
dogovorjena (vereinbarter Zins) 200
posojilna (Darlehenszins) 200
obrestno merilo (obrestna stopinja) (Zinsfufi) 201
obrestno merilo (poprečno v deželi navadno, sred¬
nje) (Durchschnitts-, landesUblicher Zinsfufi) 204
obrestno merilo oficijalno (offizieller Zinsfufi
[Bankrate]) 119
obroč (Ring) 70
obrt (Gewerbe) 61

odpovedljiv kredit (kOndbarer Kredit) 112
odstop (Remedium, Toleranz) 96
omejeni kredit (terminierter Kredit) 112
osebni kredit (Personalkredit) 111

P

Papir vrednostni (Wertpapier) 152
papirji vrednostni, trgovina z — 175

— 307 —

papirna vrednota (Papierwahrung) 102, 146
papirnati denar bančni (Bankpapiergeld) 145
papirnati denar državni (Staatspapiergeld) 144
parti ouvrier revolutionnaire 267
pasivna trgovina 175
plača delovna (Arbeitslohn) 206
plača uradniška (Gehalt) 206
plača podjetniška (Unternehmerlohn) 193
plačilna bilanca (Zahlungsbilanz) 146
plačilna zmožnost (Zahlungsfahigkeit) 99
plodnost (Produktivitat) 17
podjetbe javne (offentliche Unternehmungen) 48
podjetba (Unternehmen, Unternehmung) 34
podjetnik (Unternehmer) 22, 33, 192
podjetniška plača (Unternehmerlohn) 193
podjetniški dobiček (Unternehmergev/inn) 193, 196
podjetniški dohodek (Unternehmereinkommen) 192
podlage produkciji —produkcijski činitelji (Grund-
lagen der Produkion, Produktionsfaktoren) 17
podnebje (Klima) 18

pogodba trgovinska (Handelsvertrag) 180

poklic (Beruf) 57

pokrit (gedeckt) 129

pokrit z gotovino (bargedeckt) 129

pokrit bankovno (bankmafiig gedeckt) 129

polica zavarovalna (Versicherungspolizze) 217

polnovreden (volhvertig) 97

ponudba (Angebot) 80

pomorska trgovina (Seehandel) 175

porabna vrednost (Gebrauchsvvert) 4, 79

poroštveni kredit (Biirgschaftskredit) 111

posamezno gospodarstvo (Einzelwirtschaft) 6

20 *

— 308 —

posel depozitni (Depositengeschaft) 119
posel eskomptni (Eskomptgeschaft) 151
posel giro- (Girogeschaft) 120
posel gotovi (Bargeschaft) 170
posel časov.,terminski (Zeit [Termin] Geschaft) 170
dejanski (efektivni) (Effektivgeschaft) 170
diferenčni (Differenzgeschaft) 171
deportni (Deportgeschaft) 172
reportni (Reportgeschaft) 172
premijski (Pramiengeschaft) 172
hipotečni (Hypothekargeschaft) 153
kontokorentni (Kontokorrentgeschaft) 152
kred. kratkoroki (kurzfrist. Kreditgeschaft) 153
lombardni (Lombardgeschaft) 152
menični (WechseJgeschaft) 148
posestni dohodek (Besitzeinkommen) 191
posestni kredit (Besitzkredit) 113
posojilna obrest (Darlehenszins) 200
posojilnica (Vorschufikasse) 155
posredna trgovina (Zwischenhandel) 175
posredno kontingentovanje (indirekte Kontingen-
tierung 131
pošta (Post) 184

poštno društvo svetovno (Weltpostverein) 188
poštna hranilnica (Postsparkasse) 157
pot (Weg) 184

pot (cesta) občinska (Gemeindevveg) [StraBe] 184
pot (cesta) okrajna (Bezirksweg) 184
deželna (Landesweg) 184
državna (Reichsweg) 184
kopna (Landweg) 184
povodna (Seeweg) 184

— 309 —

potreba naravna (Naturbediirfnis) 1, 224

površje zemeljsko (Erdoberflache) 19

pozavarovanje Riickversiche rung) 217

pozivna menica 149

prebivalstvo (Bevolkerung) 8

predrugačba (konverzija) (Konversion) 165

prekop (Kanal) 184

premičnine, trgovina s — 175

premija zavarovalna (Versicherungspramie) 215

premijski posel (Pramiengeschaft) 172

prenos dobrin 22

preosnovalci zemljišča (Bodenreformer) 259
preseljevanje ljudsko (Volkerwanderung) 11
prestopna teža (Passiergewicht) 97
pridobitna in gospodarska zadruga (Erwerbs- und
Wirtschaftsgenossenschaft) 41
pridobiv. dobrin (Guterbeschaf., Produktion) 4, 16
prigodna družba (Gelegenheitsgesellschaft) 47
prihranek (Ersparnis) 229
prisilni kurz (Zwangskurs) 144
prisilno gospodarstvo (Zwangswirtschaft) 48
produkcija (proizvajanje) (Produktion) 4
produkcijska dobrina (Produktionsgut) 4
produkcijski stroški (Produktionskosten) 80, 82
produkt, zadruga (Produktionsgenossensch.) 44, 276
produktna borza (Produktenborse) 168
produktivni kredit (Produktivkredit) 112
produktivno delo 23
promet (Verkehr) 61, 76
prometna vrednost (Verkehrswert) 4, 80
prosta trgovina (Freihandel) 178
prvotni dohodek (urspriingliches Einkommen) 190

— 310 —

H

Razdeljev. dobrin (Giiterverteil.) Distribution 189
razdolžba (Amortisation) 165
razkošje (Luxus) 227
razpečališče (Absatzgebiet) 57
razred (Klasse) 58

realni dohodek (Realeinkommen) 191

recepis (sklad.-posestni list) (Lagerbesitzschein) 158

regres — pravica (Regressrecht) 150

reka (Flufi) 184

remitent 149

renta zemljiška (Bodenrente) 197

poljedelska (landwirtschaftliche) 198
staviška (Baugrundrente) 198
rudniška (Bergwerksrente) 198
rentni dolog (Rentenanlehen) 164
report 172

rezerva bankovcev davka prosta (steuerfreie Noten-
reserve) 131
rimesa 149

ročno zastavni kredit (Faustpfandkredit) 111
rodbinska ustanova (Familiengrtindung) 37
rokodelstvo (Handwerk) 50
rudarstvo (Bergwesen)61

S

Sindikat 47

skladovnica javna (offentliches Warenlager) 158
sklepna enota (SchluBeinheit) 170
skupna lastnina (Gemeineigentum) 14
socialistes independants 267
socijalisti agrarni (Agrarsozialisten) 291

311 -

socijalizem (Sozialismus) 258
socijalizem državni (Staatssozialismus) 286
socijalna demokracija (Sozialdemokratie) 270
socijalna reforma (Sozialreform) 285
liberalna (liberale) 285
konservativna (konservative) 285, 286
cerkvena (kirchliche) 285, 286
krščansko-socijalna (christlichsoziale) 286
specijalna borza (Spezialborse) 168
splošni zakon o mezdi (allg. Lohngesetz) 208
stan (Stand) 58

stavbenska družba (Baugenossenschaft) 44

stopinja obrestna (ZinsfuB) 201

stroj (Maschine) 59

strokovno društvo (Gewerkverein) 72

stroški dobrine 5

stvarni kredit (Realkredit) 111

subjektivna (porabna) vrednost (subjekt. Wert) 79

submisija (Submission) 69

suhem trgovina po — (Landhandel) 175

surogat denarni (Geldsurrogat) 93 128

svoboda prometa (Verkehrsfreiheit) 13

svobodna (prosta) dobrina (freies Gut) 3

svoboda osebna (personliche Freiheit) 13

'W

(S

Šepajoča zlata vrednota (hinkende Goldwahr.) 100
špekulacija (Spekulation) 66

T

Tarifa, avtonomna, splošna (allgemeiner, autono-
mer Tarif) 181

312 —

tehniški (tehnični) (tečhnisch) 16
tekmovanje (Konkurrenz) 64, 65
telefon 184

terminski posel (Termingeschaft) 170
teža prestopna (Passiergevvicht) 97
tiha družba (stille Gesellschaft) 41
točki zlati (goldene Punkte) 159
tovarna (Fabrik) 34, 50
Trades Unions 269
trasant 149
trasat 149
trata 149

trg (Markt, Absatzgebiet) 57, 78
trgovina (Handel) 50, 61, 174
trgovina s premičninami (blagovna) (Warenhandel)
i. e. S.) 175

trgovina z nepremičninami (Immobiliarhandel) 175
z vrednostnimi papirji 175
notranja (Binnenhandel) 175
zunanja (Aufienhandel) 175
uvozna (Einfuhrhandel) 175
izvozna (Ausfuhrhandel) 175
mednarodna (internationaler Handel) 175
posredna (Zwischenhandel) 175
po suhem (Landhandel) 175
pomorska (Seehandel) 175
aktivna (Aktivhandel) 175
pasivna (Passivhandel) 175
lastna (Eigenhandel) 175
komisijska (Komissionshandel) 175
na drobno (en detail) 175
na debelo (en groš) 175

— 313 —

trgovina mala (Kleinhandei) 175
velika (Grofihandel) 175
mednarodna (internationaler Handel) 175
prosta (Freihandel) 178
svetovna (Weltbandel) 178
trgovinska kriza (Handelskrise) 181
trgovinska pogodba (Handelsvertrag) 180
trgovinski vpisnik (Handelsregister) 36
trošenje (konsumpcija) (Konsumption) 222
trust 70

tuja menica 149

U

Umetna dobrina 16
uradnik (Beamter) 48

uravnava produkcije (Regelung der Produktion) 64
uravnava rek (Flufiregulierung) 184
ustanova rodbinska (Familiengrtindung) 37
uvozna trgovina (Einfuhrhandel) 175

V

Valuta (Wahrung) 94

warrant (skladovno zastavni list) (Lagerpfand-
schein) 158

varstvena carina (Schutzzoll) 178
velika trgovina 175

vozila in občila (Transport- und Kommunikations-
mittel) 79, 184

vpisnik trgovinski (Handelsregister) 36
vpraševanje (Nachfrage) 80
vračljivi dolg 164
vrednost (Wert) 3, 16, 77

vrednost imenska (nominalna) (Nominalwert) 97

— 314 —

vrednota (valuta) (Wahrung) 94
vrednostni papir (Wertpapier) 152
vrednota zlata (Goldwahrung) 94, 99

srebrna (Silberwahrung) 94, 102
dvojna (Doppelvvahrung) 94, 103
vsporedna (Parallelwahrung) 94
kronska (Kronenwahrung) 95
čista zlata (reine Goldwahrung) 100
šepajočazlata (hinkendeGoldwahrung)100
papirna (Papiervvahrung) 102, 146
mednarodna zlata (internationale Gold-
wahrung) 108.

Zadruga pridobitna in gospodarska (Erwerbs- und
Wirtschaftsgenossenschaft) 41
zadruga kreditna (Kreditgenossenschaft) 42
zadruga produktivna (Produktivgenossenschaft) 44
zakon Greshamov (Gresham’sches Gesetz) 105
zakoni o delavskem varstvu (Arbeiterschutzge-
setze) 213

zakupnina (Pachtzins) 201
zasebna lastnina (Privateigentum) 14
zasebni dohodek (Privateinkommen) 191
zasebni kredit (Privatkredit) 112
zastavljalnica (Pfandleihanstalt) 152
zastavni list (Pfandbrief) 153
zavarovalna polica (Versicherungspolizze) 217
zavarovalna premija (Versicherungspramie) 215
zavarovanje (Versicherung) 215

zoper škodo (Schadenversicherung) 216
osebno (Personenversicherung) 216

— 315 —

življensko (Lebensversicherung) 216
prisilno (Zwangsversicherung) 217
prostovoljno (freiwillige Versiche-
rung) 217

za slučaj bolezni (Krankenversiche-
rung) 218, 219

zoper nezgode (Untallversicherung) 218
za starost in onemoglost (Alters- und
Invaliditatsversicherung) 218
združevanje pri delu (Arbeitsvereinigung) 52
enovito (einfache) 52
sestavljeno (zusammengesetzte) 52
zemljepisna lega 19
zemeljsko površje (Erdoberflache) 20
zemljiška renta (Bodenrente) 197, 192
zgodovinsko-etična šola (historisch-ethische
Schule) 290

zlati točki (goldene Punkte) 159
zlitina (Legierung) 96
zmožnost plačilna (Zahliingsfahigkeit) 99
znanstveni socijalizem (wissenschaftlicher Sozia-
lismus) 261

zunanja narava (aufiere Natur) 7.

Ž

Železni (kruti) zakon o mezdi (ehernes [grausa-
mesj Lohngesetz) 209
železnica (Eisenbahn) 184.

Popravki.

'Stran 3 druga vrsta od spodaj beri: zadovoljila mesto z a-
dov oljile.

Stran 5 osma vrsta od zgoraj beri: nova dobrina mesto
novo dobro.

Stran 25 dvanajsta vrsta od zgoraj izpusti besedo brezuspešno.

Stran 36 štirinajsta vrsta od zgoraj beri: Sicer ni potreba, da
družabnik vtakne vse svoje premoženje. . .

Stran 72 šesta vrsta od spodaj beri: professionels mesto
professionelles.

Stran 77 pristavi poleg III. Kroženje dobrin (cirkulacija).

Stran 79 prva vrsta od zgoraj beri: vozila in občila mesto
občila.

Stran 91 druga vrsta od zgoraj beri: izkovano mesto iz-
ko v a n.

Stran 112 osma vrsta od zgoraj beri: kratkoroki in dolgo-
roki kredit mesto kratki in dolgi kredit.

Stran 170 deseta vrsta od zgoraj beri: češke industrijske
banke mesto češke živnostenske banke.

Stran 181 peta vrsta odzgoraj beri: enotna mesto enoten.

Stran 243 deveta vrsta od spodaj beri: productive mesto
pro duktive.

'Stran 243 osma vrsta od spodaj beri: stčrile mesto stžril.

Stran 254 enajsta vrsta od spodaj beri: Nouveaux mesto
Nouveause.

Stran 258 dvanajsta vrsta od zgoraj beri: 5 mesto 4.

Stran 260 šesta vrsta od zgoraj beri: socijalistiških mesto
s iciali stiskih.

Stran 262 deveta vrsta od spodaj beri: b) mesto a).

Druge manjše tiskovne pomote naj blagovoljno čitatelj

r.sam popravi.

Vsebina.

Predgovor stran,

Uvod .. 1

Osnovni pojmi ... 1

1. Potrebe. 1

2. Dobrine.•-. 2

3. Vrednost . . •. 3

4. Gospodarstvo.• 4.

I. Predpogoji uspešnega razvoja
gospodarstva.

L Zunanja narava. 7

2. Prebivalstvo .. 8

3. Država.12

4. Osebna svoboda in svoboda prometa . 13

5. Zasebna lastnina.14

6. Dedinsko pravo.15

II. Pridobivanje dobrin (produkcija).

A.  Podlage produkciji .17

I. Narava.17

II. Delo.20

III. Glavnica.  J8

318

Stran

B.  Organizacija produkcije. 32

1. Vrsta produkcije. 32

2. Združevanje in delitev dela pri pro-

dukcji. 52

3. Stroji. 59

a)  Nekoliko zgodovine ......  59

b)  Narodno-gospodarski pomen

strojev. 61

C. Uravnava produkcije. 64

I. Tekmovanje (konkurenca). 64

II. Monopoli in karteli . •. 67

III. Delavska društva. 72

III. Kroženje dobrin (cirkulacija).

A)  Izmenjava, vrednost, cena. 77

B)  Denar. 87

1. Pomen in zgodovina. 87

2. Vrednost denarja. 91

3. Državna ureditev denarja. 94

4. Vrednote posameznih držav ....  99

a ) Zlata vrednota . . . .. 99

b)  Srebrna vrednota.. . . . 102

c)  Dvojna vrednota (bimetalizem) . . 103

5< Greshamov zakon . . . . • ....  105
6. Vprašanje o vrednoti.108

C)  Kredit.110

1. Pomen. Vrste kredita.110

2. Organizacija kredita.116

a)  Banke.116

a) Depozitni posli.119

319

Stran

P) Giro-posli . . . . ..120

7 ) Izdaja bankovcev.. 127

S) Menični ali eskomptni posli . . 148

t) Lombardni posli.152

£) Kontokorentni posel.152

d)  Hipotečni posli .153

b)  Hranilnice in posojilnice ....  155

c)  Javne skladovnice ..158

3. Kredit in mednarodna plačila ... 158

4. Državni kredit . . ..163

D)  Borza. 167

E)  Trgovina .174

1 . Pojem in pomen trgovine .....  174

2 . Mednarodna trgovina .......  177

3. Trgovinske (gospodarske) krize ... 181

F)  Vozila in občila.184

IV. Razdeljevanje dobrin (distribucija).

A)  Dohodek.189

I. Podjetniški dohodek.192

II. Zemljiška renta.197

III. Glavnična obrest.200

IV. Delovna plača.206

B)  Zavarovanje.215

I. O zavarovanjih sploh.215

II. Delavska zavarovanja.-217

V. Trošenje dobrin (konsumpcija).

1. Pojem.222

2. Naravne potrebe . ..224

320

Stran;

3. Razkošje.227

4. Prihranek. 229

VI. Zgodovinski razvoj narodnega
gospodarstva.

I. Stari in srednji vek.232

II. Novi vek.236

1. Merkantilizem .237

2. Fiziokratizem., . 241

3. Industrijalizem ali Smithov zistem . 244

4. Nasprotniki Smithovega zistema . . 254

5. Socijalizem in komunizem . . . . 258

a)  Pojem in pričetki socijaliztna . . 258

b)  Socijalizem na Francoskem in An¬
gleškem . .....  226-

c)  Socijalizem na Nemškem in Av¬
strijskem (znanstveni socijalizem) 270

6. Socijalna reforma.285

a)  Liberalna socijalna reforma . . . 285

b ) Konservativna socijalna reforma

(državni socijalisti).286

c)  Krščansko - socijalna reforma . . . 286

7. Druge moderne narodno-gospodarske

šole . •.•.290

Stvarno kazalo . .. 293

Popravki.316

«


fk

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000481856