Dopisi. OdSv.LovrencavSlov.gor. (Raznot e r o s t i). Gotovo se bodete zavzeli g. urednik, ko vam dojde moj dopis, ter se nehote vprašali: Kje pa je že tisti Sv. Lovrenc, od katerega tako malo zvemo ? Res je, da se malokdaj oglasimo in bi že nam ruarsikdo očital zimsko spanje, a odslej se hočemo tudi mi vzdramiti ter se tu pa tam oglasiti, da svet tudi o nas kaj zve. Pred kratkim obhajali smo v naši fari zlato poroko, ktero sta dočakala Franc in Mica Ljubec, vžitkarja v Hlaponcih. Obhajala sta za njiju gotovo zelo" slovesen in redek praznik v krogu svojih prijateljev, znancev in .svojih pridnih otrok, kterih eden je krčmar, jeden mesar, hčerka pa dobra želarkinja. Manjkal je le sin mlinar, ki se je zgubil nekam med svet. Nadalje mi je poročati, da je imelo tukajSno gospodarsko politično društvo dne 5. februarja svoj občni zbor, h kateremu je bil povabljen tudi naš mnogozaslužni ter v vsakem pogledu požrtvovalen in delaven deželni poslanec, rojak gosp. dr. Jurtela, da nam poroča o deželnozborskeiu zasedanju. Društveni predsednik, posestnik g. Petek, otvori kmalu po večernicah ob mnogi udeležbi zborovanje, pozdravi in predstavi gosp. poslanca ter preide na dnevni red. Društveni odbor se je na predlog g. Koserja, poštarja, še enoglasno potrdil. Nato nastopi gosp. poslanee ter poroča v poljudni besedi najpopred o razvitku naše politike od 1. 1848. ob nastopu naSega presvitl. vladarja in do leta 1861. ko se je razglasila ustava ter do leta 1866. ob ločitvi Ogerskega od Avstrije ter spotoma pojasnjuje, kaj nara je to ali drugo leto prineslo dobrega ali slabega osobito pa kmetskemu stanu. Pojasnjeval in tolmačil je našo državno in deželno upravo ter razpravljal, kake krivice se godč Slovanom, med njimi usobito nam Slovencem, ki smo vsled krivičnega volilnega reda v krivični manjšini, da si niti mrvice ne moremo pridobiti, če nam tudi po postavi in pravici gre; tako da so naši poslanci res pravi mučeniki, bodisi v državnera ali deželnem zboru v boju za naše pravice. Saj nas je Slovanov vendar skoraj enkrat toliko kot naših nenasitliivih nemških nasprotnikov in potem bi še hotel Nemec zvonec nositi in naš gospodar biti; mislim, to bo vsak še tako priprost človek razvidel, da to ne gre, samo nemški Mihel, (kterim prištevam tudi neinške poslance), noče razvideti, da je devetnajst milijonov Slovanov več kakor jednajst milijonov Nemcev. Nadalje razjasnil \o. gosp. poslanec, kakšne žaloslne razmere viadajo v državnem in deželnem zboru, kjer zaženejo Nemci živinsko tuljenje, ako se drzne kak slovenski poslanec le slovensko besedico ziniti, ali kaj za slovenski narod zahtevati. Konečno prigovarjal je zbranim, naj bi si društvo naročilo razne časnike ter prirejalo razna strokovna predavanja, kar po pravilih sme storiti. Ta predlog bil je z veseljem sprejet in takoj se je nabrala precejšnja svota, da bode mogoče naročiti nekaj najpotrebnejših časnikov. — Po končanem poročilu zahvalil se je"v imenu zbranih g. Koser gosp. poslancu na njegovem trudu ter mu zaklical krepki živijo! k čemur so se tudi zbrani z navdušenjem odzvali, kojega je gosp. poslanec tudi popolnoma zaslužil, kajti njegovo poročilo je bilo jako jedrnato, stvarno in poljudno, da ga je moral vsak umeti. Bodi mu zato izrečena se enkratna srčna zahvala ! G. predsednik spomni se še tudi presvitl. vladarja, kojerau zakliče z navzočimi trikratni krepki živijo! istotako tudi našemu mnogozaslužnemu g. kanoniku, predsed. namestniku, ki se radi bolehavnosti niso mogli zborovanja udeležiti, želeč jim skorajšno okrevanje. Po zborovanju bila je prosta zabava v gostilni gosp. Koserja. Opozoriti mi je še, da so nam volitve v ptujski okrajni zastop pred durmi, pri kterih naj nobeden ne izostane, kajti od naSih nasprotnikov bo prišel vsak, ter stojmo kakor jeden rnož za sveto narodno stvar, da nam ne bodo Nemei sklede držali, iz katere naj zajemamo. Vsakemu bodi sveta dolžnost, da pride, kajti izid volitve odvisen je lahko za par glasov, in le sami si bodemo krivi, ako zmagajo Nemci in nam bodo potem oni kruh rezali, katerega bi si lahko sami. Dobro si pa tudi zapomnimo vse tiste ptujske trgovce, ki marajo le naš slovenski denar, drugače so pa naši največji sovražniki in nasprotniki, izogibljimo se jih pridno ter si ne redimo gada na svojih prsih. Le čvrsto in pogumno torej na branik za sveto našo stvar, ker Ijut bo boj! Gornja Radgona. (Zborovanje.) Sedaj je predpustru čas, in v tera času je že taka navada, da naša društva prirejajo veselice in zabavne večere. Tudi ini se nismo izneverili letos tej stari društveni navadi in pravici, priredili smo tudi svojim udom predzadnjo nedeljo občni zbor in ž njim zvezali zabavni večer. Na zborovaniu, kakor veste, gospod urednik, se pač ne dogodi ravno kai posebno zanimivega. Cela reč gre po starem vsporedu, in tudi mi smo se držali starega reda, kajti v društvu je potreben. Predsednik je pozdravil došle goste ter dal potem besedo blagajniku, tajniku in kniižničarju, da so poročali o društvenem stanju. Vsa poročila so se vsprejela z zadovoljstvom, posebno še poročilo knjižničarja, ki nam je vedel povedati, da se knjige čitajo tako marljivo, da trpijo vsled mnogoštevilnega listanja celo svojo prvotno lepo obliko. Na to se je volil novi odbor, ki pa se še ni sestavil. Kadar se to zgodi, Vam bodemo poročali. Po zborovanju se je začela zabava, ah, vesela, fletna zabava. Z neumornostjo so nastopali naSi vrli domači tamburaši. Obču- dovali smo njih uglajeno, lahkotno igranje. Pevci pa so nas vnemali s krasnim petiem. Domačim pevcem prihitell so na pomoč gospodje vseučiliščniki iz Gradca, za kojo prijaznost se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo ter jih prosirao, da še nam v prihodnje ne odrečejo svojih izvežbanih glasov. Gledališčna igra «Bob iz Kranja* nas je jako kratkočasila. Janko, Matijček, Lojzek, Micika in Katika, vsi so iraeli svoje uloge popolnoma v oblasti. Njih narodna noša pristojala jim je prav dobro ter le povečevala zanimivost igre. Šaljivi zbor «Nos» je bll res šaljiv, smejali smo se vsi iz dna srca. Veselost nas tudi ni minila, ko smo gledali »Stotnika in njegovo slugo» na odru. Ako seštejemo vse skupaj, reči moramo, da se je naša ve.selica na predzadnjo nedeljo prav dobro obnesla. Upamo, da nismo samo doniačini ž njo zadovoljni, ampak da so tudi naši gostje odišli z zadovoljnim srcem od nas. Obiskali so nas pa naši bratje iz Ogrskega in Prekmurskega ter rodoljubi iz naših sosednih župnij, posebno pa Negovčani. Da bi prišli drugokrat k enakim zabavam vsi sedanji udeleženci in ž njim še mnogo novih, to je naša sklepčna želja. Naj raste med nami narodna zavedDost! Iz kozjanskega okraja. Pogubni nauki socijalne demokracije so v našem okraju že marsikomu razvneli možgane. Te razgrete glavice se skušajo tu in tam organizovati, da bi tem potem vzlezle v različne zastope in dospele do javnega upliva. V podsreškem trgu se jim je pri zadnjih državnozborskih volitvah deloma to posrečilo; v peti skupini so dobili nekaj volilnih mož, ki so postali v Brežicah garda znanega Ropasa. Pijani te zmage lotili so se letos že trške občine ter nameravajo trg z okolico zbasati v mokraško malho. Na vse kriplje deluje nek možak, ki bi naj županoval v zlati mokraški dobi. Upamo, da se zavednim in uplivnim možem še o pravem času odprejo oči, da bodo preprečili to za trg in okolico nelepo in pogubonosno mokraško gonjo. Dosedanji župan, g. Levstik, že 27 let vodi srenjske posle, poštenjak je od glave do pet, povsod se je kazal moža, kadar se je šlo za koristi občine, zato ni najmanjšega vzroka, spremeniti župana. Posebno pa ne kaže in ni svetovati, krčmarja voliti županom, kjer ni te potrebe. Na Tirolskem se kaj takega ne zgodi nikdar. Marsikateri župan-krčmar zlorablja svoj posel in ima na vesti tega ali onega kmeta, kateremu je zapel — boben. Poznal sem župana, od katerega so se odborniki od sej vračali kot «inženirji> na dom in merili ceste. Pri dotičnem županu-krčmarju nisi z lahka opravil nobenega posla, ako nisi prej dal za pijačo. Torej volilci, pozor, ohranite Podsredi čast in zavest, da }i bo še na dalje županoval veren, slovensk mož, a ne socijalni demokrat! H koncu še tale dober nasvet: Vi zvesto hranite v svojem trgu «prangerja». Odkar si je ogledoval pred nekateritni leti Št. Peter, pa prišel pri tem ponočevanju ob glavo, enako vašim demokratom, je le-ta brez vsega posla. Kaj ko bi srenjski birič tu in tam priklenil nanj kakega mokrača, ki razširja krog in krog demokraške nauke in deluje za demokraško občino? Morebiti bi se mu shladila prevroCa glavica, pa bi iz nje spuhtele mokraške budalosti? Potem bi srenja imela mir in poštenjaki bi zopet kaj veljali.