-----    48    ____
Politične stvari.
Kaj je bolje: ali da so poslanci naši v državnem zboru ali ne?
To vprašanje  res  čuda neutrudljivo obdelujejo nekateri [časniki,   posebno  Dunajski  „Vaterland",   ki bi
raji danes ko jutri poslance federativne stranke zunaj z bo r ni ce videl.
Stvar je res važna in premislika vredna, zato naj jo tudi mi vzamemo v razpravo.
Vsaka reč ima dvojno stran, tako tudi ta.
Pravice narodov se ne dajo mahoma vzeti in če prav se kak narod poda sili ter ne vživa svojih pravic, jih vendar sme vsak hip nazaj terjati, ker v tem obzira krivica ne more postati pravica. Ako vsi poslanci opozicijske stranke vstopijo v državni zbor, kar lahko store, kedar hočejo, s tem nikakor ne pripoznajo ustave. Res tudi tisti poslanci, ki so zdaj na Duoaji, niso nikdar izrekli, da s tem pripoznajo ustavo; pač pa so naravnost povedali, da so prišli v zbor .podirat to ustavo. Pri vsaki priliki se ustavljajo naredbam na podlagi te vsiljene ustave, in uatavoverci. sami pripoznajo, da imajo nasprotnike ustave med seboj v zboru. Podali se toraj niso nikdar. Zato bi pa lahko vsa opozicija vstopila v državni zbor s tem namenom in izrj-kom, da bi U3tavo rabila kot sredstvo za svoje cilje in tako ustavoverce potolkla z lastnim njihovim orožjem. Saj se tudi v boju včasih iztrga sovražniku meč iz rok ter se proti njemu samemu suče. In to bi se opoziciji še očitati ne moglo, češ, da rabi nepoštena sredstva za poštene namene. Državnopravna opozicija ima svet namen, namreč potezati se za veljavo naravne pravice, dan© narodom od Boga samega, in one pozitivne, ki jim jo zagotovljena po slovesnih pogodbah. Vprašanje je tedaj le, ali bi opozicija, če bi V3a vstopila v zbor, kaj izdatnega doseči mogla in ali bi S3 svojemu cilju kaj približala.    Naj to vprašanje nekoliko pretresemo.
Ni dvomiti, da bi naše ustavne zmešnjave in ho-matije še nastale ne bile ali bi bile prav hitro poravnane, če bi bila koj s kraja že vsa državnopravna opozicija vstopila v državni zbor ali pa zopet vsa zunaj ostala. Ako bi bili vsi, t. j. Ogri, Hrvatje in drugi za časa Schmerlinga prišli na Dunaj, bili bi imeli odločno veČino in lahko zabranili Schmerlingovo in Las3erjevo centralistično naredbo. Ako bi bila pa nasprotno vsa opozicija takrat ogibala se državnega zbora, bi tista stranka, ki je pozneje dobila ustavo v dar, bila zgubila ves pogum in pokazalo bi se bilo brž, da s tako stranko vladati ni nikakor mogoče.
Pa niti to, niti ono se ni zgodilo; nekaj jih je prišlo-na Dunaj, nekaj pa doma ostalo, tako da so bili razkosani. Potem se je zgodilo, kar je vsakemu znano, in razmere so se v prid centralistom naše polovice muogo premenile. Zdaj ne velja več, kar bi bilo veljalo prej, ko še Avstrija ni bila razdeljena; zdaj imajo ustavoverci svoj volilni red, po katerem so v večini, Če bi tudi vsa opozicija vstopila. Le nekaj se sme še za gotovo reči, namreč: Ko bi bila vsa opozicija sedanjega državnega zbora doma ostala, bi bila ustavoverna stranka popolnem osamljena in bi ne imela poguma, kar meni nič tebi nič posamezne narode kontumacirati, to je, sklepati o njihovi osodi brez njih, in bi ne bila v stanu vladati le polovice cesarstva.
To se ni zgodilo, niso vsi doma ostali. Tisti, ki so prišli na Dunaj, res niso ničesar izdali, al škodovali so opoziciji že v tem obziru, ker so državnemu zboru podelili vsaj svit konstitucijske popolnosti, tako da zunaj , kjer Avstrijskih razmer ne poznajo , lahko rekč, da so v Dunajskem zboru zastopani vsi narodi Avstrijski, in da to, kar tam ustavoverska večina sklepa, sklepajo poslanci vseh strank, tedaj tudi opozicijske. Ustavoverska stranka svoj ugodni stan dobro vporablja, da bi se vtrdila tudi za slučaj , ako bi prišel drug sistem na vrsto. In ravno zdaj se je jelo agitirati za to, da bi vsa opozicija prišla na Dunaj, ter tako ustavovercem svetila!
-----   49    -----
Ne da se tajiti, da niso^ v vseh opozicijskih deželah razmere take kakor na Ceskem. Ta kraljevina ima svojo lastno^ zgodovinsko stališče, svoje la3tao pravo, katerega se Cehi po pravici nasproti Avstrijski monarhiji bolj trdno držč, kakor drugi narodi, ter hočejo postati samostalni. To jim je tudi mnogo lože, ko drugim narodom, ker imajo politično zrelo ljudstvo za seboj, ki je že vajeno volilnih borb in se jih ne naveliča. Pri nas na Kranjskem ni taka; naše ljudstvo še politično ni nikakor skušeno in izobraženo, naveličalo bi se ved-nih volitev, češ: „čemu bomo zmiraj volili, ako poslanci naši ne gred6 na Dunaj V* Na ta način bi se ne brigalo za volitve , kolikor bi bilo treba, in nasprotnikom našim bi ne bilo težko zmagovati s svojimi privrženci, in tako bi slednjič dobili mi samo ustavoverce za poslance, ki bi radi na Dunaj hodili. Da bi bili mi tako po vsem na slabšem in bi po takih ,,poslancih" še teh drobtin ne dobivali, katere dobivamo zdaj na priliko za podporo kmetijstva in obrtnijstva, — to tudi lahko vsak sprevidi, ki le ped daleč misli.
Kako je v tem obziru na Tirolskem, to je poslanec Greuter v „Vaterlandu" natančno razložil. Tudi on je tega mnenja, kakor mi. Tirolci na Dunaji nič posebnega ne iščejo, kajti za domaČe potrebe imajo deželni odbor, ki deli podpore ubogim, zida norišnice, računi stroške odgonov itd.; več pa tudi od Dunaja ni pričakovati. Proti koncu piše Greuter: „Pri nas je mnogo rodoljubov, ki ne trobijo z drugimi vred v žalostni rog: „V državnem zboru se ne doseže nič, vse je zastonj", — marveč ti bi nasprotno zel6 obžalovali, če bi ravno v tem zboru se dalo količkaj doseči. Ne marajo, da bi ta sistem se prikupil ljudstvu. Cim več nasvetov stavi opzicija in čim več se jih zavrže, čim večkrat pravica potrka, pa jo odpodč, čim bolj propada javno blagostanje — tim boljši za pravico, za opozicijo. Kajti v nravnem redu svetd je postava, da si vsaka zmota sama vejo žaga, na kateri sedi. Zato se pa tisti, ki tako mislijo — in teh je veliko, lahko smejejo, kedar drugi njihove stranke se hudujejo: Kaj li dosežejo naši poslanci?! Cem manj, tim boljši, ker bo tem prej....."
Cehi so skonca prišli na Dunaj nadjaje se, da bodo prišli zastopniki vseh dežel, da bi vstrojili razmere drugače, kakor je bilo po februarski ustavi nameravano. Ko so izstopili, je bil enkrat, morda dvakrat pravi čas, da bi bili prišli in vjeli zase kako korist. Pa gotovo tudi to ni bilo. Da bi pa ravno zdaj zopet prišli, ne da bi imeli kako poroštvo dobrega vspeha, to bi bila grozna napaka, to spoznajo tudi mla-dočebi, dasiravno se z Dunajskimi liberalci sem ter tje radi pogledujejo.
Pripoznavati je, da utegne biti opozicijska stranka v stvareh, ki se ne dotikajo državnopravnega vprašanja, sem ter tje siljena k tako imenovani politiki koristi; to velja zlasti za naše dežele. Kar se pa tiče splošnih zadev državnopravne opozicije, velja to»le: Za pripoznanje, vzdržanje in zavarovanje državne samostojnosti kraljevin in dežel v sedanjem državnem zboru ni prav nič doseči, če bi tudi vsa opozicija vstopila. Ce bi pa izstopila vsa, bi se utegnilo pripetiti to, kar se je že pripetilo.