ARSO POTRESI Potresi v letu 2015 Earthquakes in 2015 Izdajatelj Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Peter Sinčič Uredniški svet dr. Andrej Gosar Ina Cecič dr. Martina Čarman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčic Naslovnica: Trikomponentni zapis potresa 16. septembra 2015 magnitude 8,3 pod morskim dnom blizu obale Čila na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je 150 minut dolg zapis. Cover Page: Three-component seismogram of earthquake on 16 September 2015 (MW=8.3) offshore of Chile, as recorded on LJU station. The figure shows a 150-minute long record. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Kazalo / Contents Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 Seismic Network in Slovenia in 2015.........................................................................................4 Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cecic, Matjaž Godec, Tatjana Prosen, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2015 Earthquakes in Slovenia in 2015..............................................................................................13 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 Operation of Seismic Network of Slovenia in 2015................................................................32 Jurij Pahor Učinkovitost pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 Seismic Data Acquisition Efficiency for Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2015.....40 Martina Čarman, Mladen Živčic, Milka Ložar Stopar Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi The Earthquake of 1 November 2015 at Gorjanci Mountains and its Aftershocks.............44 Barbara Šket Motnikar, Matjaž Godec, Polona Zupančič, Ina Cecic Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih Effects of the earthquake on 1 November 2015 at Gorjanci mountains...............................52 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2015 Fault Plane Solutions of Selected Earthquakes in Slovenia in 2015....................................64 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 World's Largest Earthquakes in 2015......................................................................................69 Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 Seismic Network in Slovenia in 2015 Povzetek V letu 2015 je na območju Slovenije delovalo 30 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, ena digitalna opazovalnica z neprekinjenim beleženjem podatkov na lokalni pomnilniški medij ter 12 opazovalnic, opremljenih z akcelerografi, za opazovanje seiz-mičnosti na urbanih območjih. Slednje beležijo in prenašajo v središče za obdelavo v Ljubljani samo zapise seizmičnih dogodkov, pri katerih pospeški presežejo prag proženja. Na opazovalnicah na Vojskem (VOJS) in na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) delujeta še analogna seizmografa z zapisom s črnilom na papir. Večje posodobitve opreme smo izvedli na enajstih opazovalnicah. Abstract In the year 2015 there were 30 digital seismic stations incorporated in seismic network with real-time continuous data transmission to the data centre in Ljubljana, 1 digital station with continuous recording of data on local media, and 12 stations equipped only with accelerographs to monitor seismicity in urban areas. The latter record and transmit only triggered events to the data centre in Ljubljana. At Vojsko (VOJS) and Ljubljana (LJU) seismic stations, there are two analogue seismographs still recording with ink on paper. Major update of equipment was carried out at eleven seismic stations. Analogne potresne opazovalnice Na dveh potresnih opazovalnicah še vedno uporabljamo analogne seizmografe za beleženje potresov: na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) in na Vojskem (VOY) (preglednica 1). Analogni seizmograf sestavljajo seizmometer, seizmografski ojačevalnik z ustreznimi filtri in pisač, ki seizmični signal s črnilom zapisuje na papir (Trnkoczy in Vidrih, 1986). Digitalne potresne opazovalnice V letu 2015 je v Sloveniji delovalo 31 digitalnih potresnih opazovalnic (preglednica 2). Z izjemo potresne opazovalnice STVP na Stojanskem Vrhu, kjer so se podatki shranjevali na lokalni pomnilniški medij, vse ostale potresne opazovalnice podatke samodejno prenašajo v središče za obdelavo podatkov (SOP) in rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. V tem letu smo izvedli nekaj večjih posodobitev opreme. Pričeli smo z zamenjavo zajemalnih enot Quanterra Q730, ki bodo leta 2017 zaradi programskega hrošča prenehale delovati. Nadomestili smo jih z zajemalnimi enotami istega proizvajalca Quanterra, z oznako Q330HRS. Enota ima 6 kanalov in omogoča istočasni priklop seizmometra in akcelerometra. Na prvih treh kanalih za priklop seiz-mometra ima enota Q330HRS večje dinamično območje meritev kot Q730 (Tasič in sod., 2016) oziroma, povedano drugače, nižji lastni šum. Nove zajemalne enote smo namestili na enajstih opazovalnicah: BOJS, CRES, GORS, JAVS, KNDS, KOGS, LJU, MOZS, SKDS, VNDS in VISS (slika 2, slika 3). Druga večja sprememba je bila zamenjava obstoječega tipa komunikacije s SHDSL tehnologijo prenosa po dveh paricah, zaradi katere je prišlo do menjav modema in usmerjevalnika na opazovalnicah CADS, CRNS, GBRS, KOGS, MOZS, SKDS in VISS. Na opazovalnicah DOBS, GBAS, PDKS in ROBS pa smo zaenkrat zamenjali samo modem. V letu 2016 bo sledila zamenjava komunikacijske opreme tudi na ostalih opazovalnicah. Zaradi stalnega pronicanja vode 4 Preglednica 1: Analogni potresni opazovalnici v Sloveniji (slika 1) Table 1: Analogue seismic stations in Slovenia (Figure 1). opaz. ozn. zem. šir. zem. dolž. n. viš. geološka podlaga seizmometer pisač začetek/konec delovanja start/stop time station code latitude oN longitude oE elev. [m] local geology seismometer recorder Ljubljana 1958 LJU 46,0438 14,5277 396 karbonski peščenjak sandstone kratkoperiodni shortperiod Willmore MkII 3-komp./comp. ojačevalnik SO-01 pisač/ recorder Günter-Volk (črnilo/ ink) 1. 1. 1974 še deluje/ operating Vojsko 1984 VOJS 46,0316 13,8882 1073 zgornjetriasni dolomit dolomite kratkoperiodni shortperiod Willmore MkII 3-komp./comp. ojačevalnik SO-03 pisač/ recorder VR-2 (črnilo/ ink) januar 1991 še deluje/ operating Preglednica 2: Digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 * - če opazovalnica konec leta še deluje, je vpisan samo datum začetka delovanja Table 2: Digital seismic stations in Slovenia in 2015. * - if the station is still operating at the end of the year, only a start time of operation is given opaz. station zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka zajemalna začetek code latitude oN longit. oE elev. [m] podlaga local geology seismometer acquisition unit delovanja start time Bojanci 1986 BOJS 45,5043 15,2518 252 kredni apnenec limestone akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q730 17. 2. 2004 16. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. STS-2 25. 5. 2006 16. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. STS-2 akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q330HRS 16. 4. 2015 Bistriški jarek 1990 BISS 46,6479 15,1270 490 metamorfne kamnine metamorphic rocks širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. CMG-T5 CMG-EAM 21. 9. 2012 18. 11. 2015 Brezje pri Senušah 1990 KBZP 45,9405 15,4390 208 glina clay širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T HRD24 2. 9. 2011 10. 9. 2015 CMG-EAM 10. 9. 2015 Cerknica (Goričice) 1975 CEY 45,7381 14,4221 579 apnenec limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. FBA-23 Centaur 14. 5. 2014 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 18. 12. 2007 Cesta 1996 CESS 45,9733 15,4632 372 dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T HRD24-2432 4. 9. 1997 Čadrg 2003 CADS 46,228 13,7368 700 kredni apnenci limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 3. 10. 2011 Črešnjevec 2002 CRES 45,826 15,4569 430 dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T Q730 28. 10. 2014 28. 10. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. STS-2 akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q330HRS 28. 10. 2015 Črni Vrh 2005 CRNS 46,0807 14,2614 712 sp.triasni sivi dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 23. 9. 2010 Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 5 opaz. station ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer zajemalna začetek code latitude oN longit. oE elev. [m] podlaga local geology seismometer acquisition unit delovanja start time Dobrina 1996 DOBS 46,1494 15,4694 427 spodnjetriasni laporji marl širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 11. 12. 2014 Gorenja Brezovica 2008 GBAS 45,9348 14,4434 538 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 6. 7. 2012 Gornja Briga 2007 GBRS 45,5311 14,8101 610 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T Q730 5. 4. 2007 2. 9. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC 2. 9. 2015 Gornji Cirnik 2003 GCIS 45,8672 15,6275 390 dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 28. 7. 2010 Goliše 2002 GOLS 46,0107 15,6245 559 masiven dolomit massive dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T BH Q730 1. 3. 2002 Gorjuše 2004 GORS 46,3174 13,9999 1048 ploščasti apnenec z roženci platty limestone with chert akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q730 17. 5. 2004 15. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T 7. 4. 2011 15. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q330HRS 15. 4. 2015 Grobnik 2002 GROS 46,4610 15,5017 930 tonalit tonalite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 13. 8. 2012 Javornik 2003 JAVS 45,8934 14,0643 1100 zgornje triasni dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp CMG-3T Q730 25. 9. 2013 13. 8. 2015 Q330HRS 13. 8. 2015 Knežji dol 2003 KNDS 45,5279 14,3806 1024 zgornje jurski apnenec limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. STS-2 Q730 22. 1. 2014 3. 6. 2015 Q330HRS 3. 6. 2015 Kog 2004 KOGS 46,4481 16,2503 245 glina clay akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q730 26. 1. 2004 23. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T 13. 7. 2012 23. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q330HRS 23. 4. 2015 Legarje 2002 LEGS 45,9488 15,3177 390 sivi dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp.CMG-40TBH Q730 2. 9. 2002 akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. FBA-23 Centaur 4. 7. 2014 Lisca 2002 LISS 46,0673 15,2906 948 masiven dolomit massive dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T EDR-209 30. 7. 2013 Ljubljana 1958 LJU 46,0438 14,5278 396 karbonski peščenjaki sandstone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T RD3 1639 22. 5. 1996 19. 6. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. STS-2 akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q730 20. 12. 2005 24. 3. 2015 Q330HRS 24. 3. 2015 6 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic opaz. station ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. elev. [m] geološka seizmometer zajemalna začetek code latitude oN longit. oE podlaga local geology seismometer acquisition unit delovanja start time Možjanca 2005 MOZS 46,2941 14,4433 660 ploščasti apnenec platty limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T Q730 17. 6. 2013 14. 4. 2015 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-5T Q330HRS 14. 4. 2015 Pernice 2002 PERS 46,636 15,1167 795 blestnik schist širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 21. 6. 2011 Podkum 2002 PDKS 46,0612 14,9977 679 dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp.CMG-40TBH Q730 11.11. 2002 širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40TBH akcelerometer/accelerometer 3-komp./comp. FBA-23 Taurus 30. 9. 2014 Robič 2002 ROBS 46,2445 13,5094 257 apnenec limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 10. 8. 2011 Skadanščina 2006 SKDS 45,5464 14,0143 552 ploščati apnenci platy limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. STS-2 akcel./accelerometer 3-komp./comp. EpiSensor Q730 12. 4. 2006 1. 4. 2015 Q330HRS 1. 4. 2015 Stojanski vrh 2015 STVP 45,8564 15,5350 276 dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. Le-3D/5s PR6-24 1. 11.2015 Višnje 2003 VISS 45,8033 14,8393 399 siv apnenec limestone širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3T Q730 17. 4. 2013 10. 6. 2015 Q330HRS 10. 6. 2015 Vojsko 2004 VOJS 46,0322 13,8877 1072 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-3ESPC Q730 15. 10. 2008 Vrh pri Dolskem 2006 VNDS 46,1016 14,7014 531 kremenov peščenjak quartz sandstone širokopasovni/broadband 3-komp./comp.CMG-3ESPBH Q730 18. 8. 2009 21. 8. 2015 Q330HRS 21. 8. 2015 Zavodnje 2005 ZALS 46,4342 15,0246 749 granodiorit granodiorite širokopasovni/broadband 3-komp./comp. CMG-40T Q730 11. 8. 2008 v seizmološki jašek na opazovalnicah CRNS in DOBS ter v servisni jašek na opazovalnicah GBRS, KOGS in MOZS, smo tam namestili črpalke za samodejno izčrpavanje vode iz jaška, ko gladina naraste toliko, da sproži delovanje črpalke. Ukinili smo opazovalnico BISS v Sv. Jerneju v Bistriškem jarku. Začasno potresno opazovalnico STVP smo postavili v Stojanskem Vrhu po potresu, ki se je zgodil 1. novembra 2015 z magnitudo 4,2 na območju Gorjancev. Opazovalnice za beleženje močnih potresov V letu 2015 smo imeli na območju Slovenije nameščenih tudi nekaj akcelerometrov. Na potresnih opazovalnicah državne mreže in dopolnilnih opazovalnicah je bilo vključenih skupaj s seizmometri deset akcelerometrov (BISS, BOJS, CEY, CRES, GORS, KOGS, LEGS, LJU, PDKS in SKDS). Na začasni opazovalnici ZPVE je bil postavljen akcelerometer (preglednica 3). Stalno nameščenih imamo tudi deset samostoječih pospeškometrov/akcelerografov (BOGE, BOVC, DOLA, DRZN, GOTE, ILBA, KOBR, NEK0, FAGG in VOGR; preglednica 3). Prenos podatkov z opazovalnice ILBA poteka neprekinjeno preko komu- Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 7 Slika 2: Namestitev nove zajemalne enote Quanterra Q330HRS v seizmičnem jašku. (foto: I. Tasič). Figure 2: Installation of new acquisition unit Quanterra Q330 in seismic shaft. (Photo: I. Tasič). Slika 3: Pogled na potresno opazovalnico MOZS, kjer smo zamenjali komunikacijsko in seizmološko opremo ter namestili sistem za samodejno črpanje vode (foto: I. Tasič) Figure 3: View of seismic station MOZS where the new communication and acquisition equipment, along with automatic water pumping system was installed.(Photo: I. Tasič) Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 9 nikacijskega omrežja državnih organov, z ostalih opazovalnic pa preko klicne povezave (linija ali GSM) ob močnejšem dogodku. Slednji instrumenti delujejo v prožilnem načinu in beležijo le dogodke, ki imajo pospeške tal večje od nastavljenega praga proženja. Podatki o času delovanja posameznih opazovalnic, njihovih oznakah, lokacijah in serijskih številkah so prikazani v preglednici 3. Preglednica 3: Podatki o samostoječih opazovalnicah za beleženje močnih potresov, ki so v Sloveniji delovale v letu 2015. Table 3: Freestanding strong motion seismic stations operating in Slovenia in 2015. opaz. station ozn. zem. šir. latitude zem. dol. longitude nad. viš. elev. senzor sensor zajemalna naprava acquisition ser. številka merilni obseg full scale čas delovanja oN oE [m] type unit number range operational time Bogenšperk BOGE 46,0237 14,8572 422 FBA-23 Etna 1245 1 g vse leto Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 FBA-23 Etna 1476 4 g vse leto Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 FBA-23 Etna 810 1 g vse leto Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 EpiSensor Etna 2134 2 g vse leto Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 FBA-23 Etna 1246 1 g vse leto Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2446 404 FBA-23 EDR 209 6142 0,25 g vse leto Kobarid KOBR 46,2474 13,5786 234 EpiSensor Etna 2133 2 g vse leto Krško (NEK) NEK0 45,9391 15,5185 156 FBA-23 Etna 1334 2 g vse leto Ljbljana - FGG FAGG 46,0459 14,4944 295 FBA-23 Etna 6597 2 g vse leto Postojna POST 45,7756 14,2129 545 FBA-23 Etna 811 1 g vse leto Vogršček VOGR 45,9057 13,7259 106 EpiSensor K2 2228 2 g vse leto Župeča vas ZPVE 45,8841 15,5263 154 EpiSensor Etna 1477 4 g od 1. 11. 2015 dalje Število zabeleženih potresnih dogodkov Slovenske potresne opazovalnice so v letu 2015 zabeležile 4928 potresnih dogodkov, od tega 2876 lokalnih potresov, 291 bližnjih in 717 oddaljenih (ARSO, 2015). Seizmografi so zapisali tudi 1044 umetnih potresov (preglednica 4, sliki 4 in 5). Potresni dogodek je namreč lahko naravnega ali umetnega izvora. Literatura Agencija Republike Slovenije za Okolje, 2015. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2015. Arhiv ARSO, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature. Potresi v letu 2013 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 48-52. Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M.,2016. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2014. Potresi v letu 2014 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 9-16. 10 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 4: Število potresnih dogodkov po mesecih v letu 2015 Figure 4: Monthly distribution of seismic events in 2015. Slika 5: Število naravnih (oddaljenih, bližnjih in lokalnih posebej) in umetnih potresov po mesecih v letu 2015 Figure 5: Monthly distribution of earthquakes (distant, regional, local) and artificial events in 2015. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015 11 Preglednica 4: Potresi v letu 2014, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 4: Earthquakes in 2014 recorded at Slovenian seismic stations. mesec oddaljeni potresi bližnji potresi lokalni potresi umetni potresi dogodki month distant earthquakes regional earthquakes local earthquakes artificial events januar January 44 26 151 103 324 februar February 50 22 191 64 327 marec March 45 23 216 e7 371 april April 59 32 156 55 302 maj May e9 26 150 70 335 junj June 71 20 134 103 32e julj July e9 32 173 105 399 avgust August 56 32 2CC 146 434 september September 55 15 172 131 373 oktober October 41 1e 12e 65 252 november November 66 29 e93 62 1050 december December 52 16 312 53 433 skupaj Total 717 291 2e76 1044 492e legenda Legend Legenda: Oddaljeni potresi / Distant earthquakes Regionalni potresi / Regional earthquakes Lokalni potresi / Local earthquakes A > 10° (> 1.100 km) 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) A s 1,5° (s 160 km) A - oddaljenost od Ljubljane v kotnih stopinjah: 1° predstavlja približno 111,1 km v smeri sever - jug in 77km v smeri vzhod- zahod Tasič, I., Mali, M., Pfundner, I., Pančur, L., 2016. Zajemalna enota Quanterra Q330HRS; preliminarni test šestih enot. Potresi v letu 2014 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 50-54. Trnkoczy, A., Vidrih, R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica lugo-slavica 12, 17-34. ^ kazalo 12 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cede, Matjaž Godec, Tatjana Prosen, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2015 Earthquakes in Slovenia in 2015 Povzetek Leta 2015 je državna mreža potresnih opazovalnic zabeležila 2876 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici, 24 jih je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Prebivalci so čutili vsaj 116 potresnih sunkov, med katerimi sta dva povzročila poškodbe objektov. Največjo intenziteto, VII EMS-98, je imel potres, ki se je zgodil 1. novembra ob 7.52 po univerzalnem koordiniranem času (UTC) oziroma ob 8.52 po srednjeevropskem času (SEČ) na Gorjancih. Z lokalno magnitudo 4,2 je bil tudi najmočnejši potres v Sloveniji leta 2015. Nekaj škode je povzročil tudi potres, ki se je zgodil 29. avgusta 2015 pri Bovcu. Imel je lokalno magnitudo 3,9 in učinke V EMS-98. Abstract In 2015 the Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) recorded 2876 local earthquakes. There were 24 earthquakes among them with local magnitude equal to or higher than 2.0. The inhabitants felt at least 116 earthquakes, 2 among them caused minor damage to buildings. The maximum intensity in Slovenia in 2015, VII EMS-98, was observed on 1 November at 7:52 UTC (8:52 Central European Time (CET)) in the villages in Gorjanci Mountains. It was the strongest earthquake in 2015, with local magnitude 4.2. Another earthquake that also caused minor damage took place on 29 August with the epicentre near Bovec. Its local magnitude was 3.9, and the maximum intensity V EMS-98. Uvod V prvem delu prispevka je predstavljena potresna dejavnost v Sloveniji leta 2015, v drugem pa so opisani nekateri močnejši potresi. Predvsem je opisano, kako so jih ljudje zaznali in kakšni so bili njihovi učinki. Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2015 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2015 zabeležile 2876 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Za 2530 lokalnih potresov smo zbrali dovolj podatkov, torej zapise z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo žarišča. Za 2523 izmed njih, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi magnitudo. 24 potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0, od tega dva večjo ali enako 3,0. Po podatkih za obdobje 1991-2014 se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 42 potresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0 in štirje potresi z lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0 (ARSO, 2016). Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV), 98 odstotkov vseh potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Porazdelitev globine žarišč potresov (slika 3) kaže, da so imeli leta 2015 vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice (2530) žarišča do globine 24 km. 54 odstotkov potresov je imelo žariščno globino enako ali manjšo od 6 km, 42 odstotkov potresov se je zgodilo na globini med 6,1 in 15 km, 82 potresov (3 %) je imelo žarišče v globini med 15,1 in 18 km, 20 potresom (1 %) pa smo določili žariščno globino večjo od 18 km. Leto 2015 je zaznamoval niz potresov na Gorjancih, ki se je začel 1. novembra s potresom ob 7.52 po UTC oziroma ob 8.52 po SEČ blizu Vinjega Vrha. Z lokalno magnitudo 4,2 je bil to najmočnejši potres leta 13 Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2015, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1: Distribution of earthquake epicentres in 2015 with calculated hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth; coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MVV Magnltuda Slika 2: Porazdelitev magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2015 Figure 2: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2015 with respect to MLV magnitude. 14 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Godec, T. Prosen, M. Živčic Število potresov Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2015 (v kilometrih) Figure 3: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2015 with respect to focal depth (in kilometres). 2015. Bil je tudi potres z največjo ocenjeno intenziteto leta 2015, in sicer VII EMS-98. Kratica EMS-98 je okrajšava za zadnjo različico evropske potresne lestvice iz leta 1998 (Grünthal, 1998). Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije, zahodne Hrvaške, Istre ter ponekod v Italiji in Avstriji. Povzročil je tudi gmotno škodo. Najmočnejši popotres se je zgodil 16 minut kasneje, ob 8.08 po UTC (9.08 SEČ). Njegova lokalna magnituda je bila 2,9. Po močnejših potresih v bližini nadžarišča postavimo še dodatne, začasne potresne opazovalnice, ki nam omogočijo natančnejši izračun osnovnih parametrov popotresov ali potresnega niza, kot sta lokacija žarišča in globina potresa. Tokrat smo postavili dve začasni opazovalnici, hrvaški seizmologi pa so postavili še dve na hrvaški strani. Na Gorjancih bi novembra in decembra leta 2015 brez podatkov iz začasnih opazovalnic lahko izračunali lokacijo nadžarišča za le 31 odstotkov potresov (246 od 781), saj je bila večina tako šibkih, da sta jih zaznali le najbližji opazovalnici državne mreže pri Cirniku (GCIS) in pri Črešnjevcu pri Oštrcu (CRES). Potresni niz na Gorjancih je obširneje obravnavan v dveh samostojnih prispevkih (Šket Motnikar in drugi, 2016; Čarman in drugi, 2016). Tudi drugi najmočnejši potres leta 2015 je povzročil nekaj škode. Prebivalce zahodne in osrednje Slovenije je prestrašil potres z žariščem pri Bovcu, ki se je zgodil 29. avgusta ob 18.47 po UTC oziroma ob 20.47 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ). Lokalna magnituda potresa je bila 3,9, največja intenziteta pa V EMS-98. Sledilo mu je nekaj popotresov. Najmočnejši, z lokalno magnitudo 2,3, se je zgodil 23. septembra ob 1.53 po UTC (3.53 SEPČ). V preglednici 1 so osnovni podatki za 82 lokalnih potresov z izračunano lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 43. Poleg teh je navedenih še 68 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas po UTC (ura, minuta, sekunda), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), lokalna magnituda (MLV) in največja intenziteta (Imax EMS-98), ki jo je potres dosegel v Sloveniji. V stolpcu Potresno območje je za večino nadžarišč v Sloveniji podano ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995). Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (npr. IV-V). Potresi v Sloveniji leta 2015 15 Preglednica 1: Seznam potresov leta 2015, ki imajo lokalno magnitudo večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 68 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. Table 1: List of earthquakes with MLV > 1.5 in 2015, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of felt earthquakes is also provided. Information on 68 earthquakes with lower magnitude felt by the inhabitants of Slovenia and for which we also calculated the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth, is also included. datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv 'max potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv 'max epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2015 3 13 32 15,6 46,46 14,54 10 47 0,4 1,8 III Ebriach (Obirsko), Avstrija 2015 5 2 57 50 45,54 14,77 16 51 0,5 2,2 Borovec pri Kočevski Reki 2015 6 16 20 14,7 45,58 15,27 4 21 0,3 1,3 III Cerkvišče 2015 12 0 11 14,3 45,53 14,29 11 19 0,4 1,5 Gornji Zemon 2015 14 11 10 47,7 46,27 14,72 17 64 0,5 2,5 III Poljana 2015 15 8 14 0,7 46,26 14,72 15 42 0,5 1,9 III Poljana 2015 15 23 48 58,6 45,52 15,25 8 33 0,5 1,5 III Pribinci 2015 22 14 1 33,8 46,40 13,78 9 17 0,3 1,1 čutili Trenta 2015 25 15 7 19,7 45,93 14,48 5 8 0,2 0,4 III-IV Strahomer 2015 27 6 57 53,3 45,53 15,31 9 26 0,4 1,6 Dolenjci, meja Slovenija-Hrvaška 2015 27 21 56 54,2 46,38 14,89 9 33 0,4 1,7 IV Planina 2015 29 21 30 16,6 46,44 14,22 16 45 0,5 1,5 Rajutza (Rjavca), meja Avstrija-Sloveniia 2015 2 1 17 53 51,6 45,75 14,85 5 35 0,3 1,7 Seč 2015 2 3 0 10 5,5 45,69 15,65 15 56 0,4 2,1 Zdihovo, Hrvaška 2015 2 7 3 12 1 46,52 15,25 8 30 0,5 1,6 Hudi Kot 2015 2 8 1 40 10,4 46,49 13,42 13 53 0,4 1,8 Malborghetto (Naborjet), Italija datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv Imax potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Lx epicentral area year month day 7 min s °N °E km s EMS 98 2015 2 10 37 31 45,85 15,29 9 47 0,4 2,1 III-IV Prapreče pri Šentjerneju 2015 2 11 12 12 46,6 46,10 14,21 5 31 0,6 1,5 IV Bukov Vrh 2015 2 13 1 19 22,6 46,15 15,03 10 40 0,5 1,5 IV Prapreče 2015 2 13 10 14 33,9 46,15 15,02 10 56 0,4 2,4 IV-V Prapreče 2015 2 14 9 31 35,6 46,28 13,68 13 53 0,4 1,8 III Lepena 2015 2 16 6 45 34,5 45,50 15,28 4 8 0,1 0,9 III Bojanci 2015 3 1 6 13 13,3 45,89 15,47 7 32 0,3 1,4 III-IV Jelše 2015 3 1 8 20 47,3 46,51 15,40 2 13 0,2 1,5 Kumen 2015 3 8 18 31 52,1 45,86 15,07 6 22 0,3 0,9 IV Mirna peč 2015 3 12 9 23 55,1 45,52 15,25 1 10 0,3 1,1 III-IV Bojanci 2015 3 15 5 57 34,2 46,15 15,06 9 21 0,3 0,8 III Trbovlje 2015 3 22 14 40 39,8 45,87 15,57 6 27 0,4 1,3 III-IV Kraška vas 2015 3 22 15 46 49,5 45,76 14,04 10 54 0,5 2,1 III-IV Otošče 2015 3 23 17 4 22,3 45,87 15,56 4 33 0,5 1,4 IV Stankovo 2015 3 24 1 45 27,7 45,88 15,56 2 15 0,2 0,6 III-IV Velike Malence 2015 3 25 10 54 14,9 45,88 15,58 5 21 0,3 1,2 III-IV Mrzlava vas 2015 3 25 12 24 52,6 45,82 15,43 2 8 0,3 0,8 III Orehovec 2015 3 27 11 53 22,9 46,09 14,45 15 44 0,5 2,0 Dvor 2015 3 27 11 53 29,8 46,10 14,46 15 5 0,5 1,8 Šentvid pri Ljubljani 2015 3 27 15 1 14,5 46,09 14,45 15 38 0,5 1,7 Dvor 2015 3 29 17 47 59,5 45,92 14,18 20 51 0,5 1,8 Ravnik pri Hotedršici datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv "max potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2015 4 5 2 55 13,1 45,72 15,75 8 26 0,4 1,5 Tržič, Hrvaška 2015 4 8 0 0 36,7 45,91 15,29 5 39 0,4 1,5 III-IV Škocjan 2015 4 9 8 21 1,1 45,89 15,30 3 21 0,3 1,3 III Dolnja Stara vas 2015 4 9 8 32 49 45,89 15,26 4 5 0,1 0,5 III Šmarjeta 2015 4 11 12 32 38,8 46,19 13,68 13 21 0,2 1,5 Gabrje 2015 4 15 19 22 0,2 46,14 15,00 7 4 0,5 <0.1 III Zagorje ob Savi 2015 4 18 5 5 9,6 45,75 15,13 6 27 0,3 1,3 IV Veliki Podljuben 2015 4 25 5 51 5,1 46,53 13,88 11 34 0,4 1,7 III Altfinkenstein (Stari Grad), Avstrija 2015 4 29 8 24 26,4 46,16 15,06 9 25 0,3 1,1 IV Ojstro 2015 5 7 16 20 41,8 46,04 15,86 17 54 0,5 2,2 Jalšje, Hrvaška 2015 5 10 8 57 40,2 46,04 15,12 10 39 0,4 1,9 Kladje pri Krmelju 2015 5 12 6 45 30,3 45,44 14,50 15 39 0,4 1,9 Platak, Hrvaška 2015 5 14 15 27 18,3 45,81 15,41 1 20 0,4 1,5 III Podstrm 2015 5 17 11 26 30,8 46,18 14,99 14 41 0,5 1,5 Znojile 2015 5 17 21 35 59,1 46,29 13,36 16 49 0,4 1,8 III Monteaperta (Viškorša), Italija 2015 5 20 4 40 31,2 45,76 14,84 0 5 0,1 0,6 čutili Seč 2015 5 22 23 56 30,4 45,41 15,38 1 54 0,5 2,1 Protulipa, Hrvaška 2015 5 23 20 25 10,1 45,76 14,85 0 7 0,1 0,6 III Seč 2015 5 24 6 33 39,8 46,15 15,05 7 21 0,3 0,9 III-IV Trbovlje 2015 5 25 18 42 6,4 45,83 15,42 3 26 0,4 1,2 III Orehovec 2015 5 25 18 44 31,6 45,82 15,42 0 9 0,3 0,6 III Orehovec datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv Imax potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Lx epicentral area year month day 20 min s °N °E km s EMS 98 2015 5 25 20 5,8 45,82 15,42 0 8 0,4 0,3 zvok Orehovec 2015 5 29 5 58 15,8 45,87 15,88 12 23 0,3 1,6 Jablanovec, Hrvaška 2015 5 30 1 23 21,2 46,61 15,06 9 10 0,3 1,5 Sv. Boštjan 2015 5 31 23 10 13,1 45,91 15,28 6 52 0,4 2,2 IV Škocjan 2015 6 5 0 49 21,3 45,51 15,32 6 18 0,3 1,1 III Vrhovci 2015 6 6 16 53 25,3 45,92 15,29 1 36 0,5 1,2 III Zloganje 2015 6 21 10 36 9,9 46,06 14,22 10 49 0,4 1,9 Planina nad Horjulom 2015 6 22 6 43 49,3 45,45 15,35 9 38 0,3 2,0 Vukova Gorica, Hrvaška 2015 7 7 15 18 7,8 45,63 15,25 8 3 0,1 0,4 III Geršiči 2015 7 13 22 42 16,2 46,24 15,02 18 35 0,6 1,6 Tabor 2015 7 16 12 12 29,3 46,08 14,41 18 57 0,4 2,3 III-IV Gabrje 2015 7 20 19 7 27,5 46,33 13,29 13 41 0,3 1,6 Musi (Mužac), Italija 2015 7 23 20 42 51,9 46,04 14,28 7 4 0,1 <0.1 II Samotorica 2015 7 24 6 35 43,4 46,30 13,60 7 25 0,3 1,5 čutili Čezsoča 2015 7 26 23 16 38,4 45,85 15,21 5 39 0,4 1,3 III-IV Paha 2015 7 27 14 49 18,8 46,15 15,06 8 27 0,5 1,0 III Trbovlje 2015 7 28 2 5 59,7 45,55 15,16 7 9 0,4 0,6 III Kvasica 2015 8 16 17 51 52,8 45,51 14,17 11 17 0,3 1,5 Račice 2015 8 23 13 5 22,8 46,11 14,94 12 49 0,5 2,2 III-IV Senožeti 2015 8 23 20 44 32,1 46,10 14,46 12 40 0,4 1,5 III Dvor 2015 8 29 18 47 3,9 46,32 13,61 7 109 0,5 3,9 V Kal-Koritnica datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2015 8 29 19 29 1,7 46,32 13,61 8 32 0,3 1,6 III Kal-Koritnica 2015 8 30 0 2 50,4 46,32 13,60 9 16 0,3 0,8 III Kal-Koritnica 2015 9 16 10 48 15 45,85 14,10 16 27 0,3 1,6 Podkraj 2015 9 18 7 52 20,1 46,46 13,44 7 28 0,3 1,7 Malborghetto (Naborjet), Italija 2015 9 22 20 30 12,1 46,03 14,04 18 39 0,4 1,3 III Pečnik 2015 9 23 1 53 9,8 46,32 13,60 10 74 0,4 2,1 III-IV Kal-Koritnica 2015 9 24 23 51 20 46,07 14,41 17 49 0,4 1,6 Gabrje 2015 9 25 10 26 34,8 46,30 13,59 7 22 0,2 1,7 Magozd 2015 9 26 16 28 32,7 45,48 15,35 2 16 0,5 1,2 III Gornje Prilišče, meja Slovenija-Hrvaška 2015 9 27 15 14 10 45,50 15,32 1 7 0,5 0,5 III Vrhovci 2015 9 27 17 50 12,9 45,48 15,35 1 5 0,4 1,0 III Preloka 2015 9 28 3 18 18,8 45,46 15,33 7 5 0,3 0,9 III Balkovci 2015 10 14 5 52 31,2 46,03 14,25 7 45 0,5 1,9 III-IV Samotorica 2015 10 17 19 37 39,3 46,32 13,61 9 32 0,3 1,5 Kal-Koritnica 2015 10 22 23 40 46,8 46,18 14,38 10 53 0,5 1,8 III Meja 2015 10 28 20 11 28,7 46,03 14,96 7 16 0,3 0,9 zvok Javorje pri Gabrovki 2015 10 28 20 49 0,7 46,60 15,13 11 6 0,3 1,5 Dravče 2015 10 30 13 4 15,8 45,86 15,55 5 25 0,4 1,4 III Brvi 2015 10 31 5 41 5,2 45,77 14,21 19 57 0,5 1,9 Stara vas 2015 10 31 18 26 30,9 45,85 13,55 15 26 0,4 1,4 III Marcottini (Poljane), Italija 2015 10 31 23 31 39,5 46,02 14,24 13 43 0,4 1,6 III Šentjošt nad Horjulom datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv Imax potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Lx epicentral area year month day 7 min s °N °E km s EMS 98 2015 52 33 45,85 15,54 6 90 0,5 4,2 VII Vinji Vrh 2015 8 8 2,4 45,87 15,52 9 75 0,4 2,9 IV Bušeča vas 2015 8 10 52,7 45,85 15,54 6 15 0,3 1,1 III Vinji Vrh 2015 8 14 15,4 45,86 15,53 7 38 0,4 1,8 III Vinji Vrh 2015 8 48 13,8 45,86 15,55 4 16 0,3 1,1 čutili Izvir 2015 8 51 50,6 45,87 15,53 5 30 0,3 1,5 Poštena vas 2015 12 24 42,8 45,88 15,54 6 24 0,3 1,2 III Gorenja Pirošica 2015 17 44 58,4 46,14 14,86 9 42 0,5 1,5 III Log pri Mlinšah 2015 2 9 1 30,3 45,98 14,12 22 40 0,3 1,7 Potok 2015 2 12 46 37,1 45,86 15,23 1 14 0,4 0,7 čutili Šmarješke Toplice 2015 3 8 50 54 45,86 15,51 6 67 0,4 2,1 IV Vrhovska vas 2015 3 8 54 24,9 45,87 15,53 5 9 0,1 0,5 III Gorenja Pirošica 2015 3 21 17 27,9 45,87 15,53 5 17 0,1 0,6 III Gorenja Pirošica 2015 4 5 21 54,3 45,86 15,55 6 41 0,3 1,7 III Stojanski Vrh 2015 4 5 22 58,8 45,86 15,53 7 67 0,4 2,2 IV Vinji Vrh 2015 4 5 53 5,1 45,87 15,55 5 20 0,3 1,1 zvok Brvi 2015 4 6 21 16 45,86 15,54 5 26 0,3 1,3 III Stojanski Vrh 2015 4 20 4 50,9 46,15 15,05 8 18 0,3 1,0 III-IV Trbovlje 2015 5 9 47 22 45,86 15,54 5 31 0,4 1,2 III Poštena vas 2015 5 17 35 2,5 45,87 15,53 6 19 0,2 0,7 III Poštena vas 2015 6 8 48 17,2 45,93 14,37 6 5 0,1 0,6 III Borovnica datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Imax epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2015 7 3 48 51,7 45,86 15,54 6 36 0,3 1,2 III Stojanski Vrh 2015 7 19 52 10,3 45,87 15,53 6 19 0,3 0,8 III Poštena vas 2015 8 3 47 58,9 45,98 15,62 5 36 0,4 1,2 III-IV Sromlje 2015 8 19 49 18,6 46,48 16,18 8 21 0,3 1,6 III-IV Cerovec Stanka Vraza 2015 9 0 16 47,5 45,86 15,53 5 4 0 <0.1 zvok Poštena vas 2015 13 14 3 37,9 45,86 15,54 5 23 0,3 1,0 III Stojanski Vrh 2015 13 15 26 6,8 45,86 15,54 5 34 0,3 1,4 zvok Poštena vas 2015 17 17 27 13,2 45,86 15,52 7 58 0,3 1,9 IV Vrhovska vas 2015 18 4 21 20,5 45,64 14,23 18 31 0,3 1,5 Zagorje 2015 18 17 40 8,6 45,87 15,53 5 19 0,1 0,7 III Bušeča vas 2015 20 5 14 47,8 45,69 15,61 10 48 0,4 2,7 III-IV Miladini, Hrvaška 2015 22 17 56 6,9 45,50 14,35 13 31 0,5 1,5 Fabci 2015 24 8 16 14,2 45,87 15,52 6 49 0,3 1,7 III-IV Bušeča vas 2015 24 19 4 6,3 45,87 15,52 8 71 0,5 2,5 IV Bušeča vas 2015 24 19 21 17,1 45,87 15,54 6 12 0,2 0,5 III Gorenja Pirošica 2015 24 21 35 34,3 45,86 15,54 6 27 0,3 1,0 III-IV Stojanski Vrh 2015 27 12 25 14,9 45,87 15,54 6 15 0,2 1,0 čutili Gorenja Pirošica 2015 29 10 52 52,4 45,83 15,54 4 29 0,4 1,4 III Kravljak, Hrvaška 2015 29 21 47 57,6 45,82 15,55 4 10 0,2 0,7 III Kravljak, Hrvaška 2015 12 2 0 29 8,3 45,92 15,20 10 48 0,5 1,7 III Čužnja vas 2015 12 4 9 58 50,3 46,33 13,69 9 27 0,3 1,5 III-IV Soča datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv Lx potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Imax epicentral area year month day 18 min s °N °E km s EMS 98 2015 12 6 30 42 45,90 15,21 7 24 0,4 0,7 III-IV Velika Strmica 2015 12 6 21 13 56,8 45,86 15,18 5 15 0,3 0,4 III Gorenje Grčevja 2015 12 11 15 58 15,1 45,75 14,86 9 67 0,5 2,4 IV Seč 2015 12 15 5 6 18 46,30 13,67 9 79 0,3 2,2 III-IV Lepena 2015 12 17 7 30 46,6 45,87 15,53 5 13 0,2 1,1 III Gorenja Pirošica 2015 12 18 15 18 55,5 45,90 14,40 14 72 0,6 2,7 III-IV Niževec 2015 12 29 9 44 54,8 45,48 14,29 9 42 0,5 1,8 Rupa, meja Hrvaška-Slovenija 2015 12 30 4 2 8,9 46,31 14,25 9 28 0,3 1,3 III-IV Posavec Ni co Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo uporabili analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji (ARSO, 2015-2016), Avstriji (ZAMG, 2015-2016), na Hrvaškem (GEOF-PMF, 2015-2016), v Italiji (OGS, 2015) in na Madžarskem (Toth in drugi, 2016). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčič in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak in drugi, 2000). Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po evropski potresni lestvici (EMS-98). Prebivalci Slovenije so čutili še 2 zelo šibka potresna sunka, ki pa sta bila zabeležena le na eni opazovalnici in jima zato nismo mogli določiti osnovnih parametrov (žariščni čas, koordinati nadžarišča itn.). Navedena sta v preglednici 2. V preglednici 3 so navedeni trije bolj oddaljeni (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Konec januarja se je zatreslo v Italiji na območju Karnijskih Alp. Po zbranih podatkih so potres v Sloveniji precej močno čutili prebivalci Volarij, zelo rahlo pa posamezniki v visokih nadstropjih v Ljubljani, ki so bili ob tem času budni. Posamezni prebivalci Lucije so čutili potres, ki se je 18. avgusta zgodil pri Bellunu v Italiji. Prav tako so posamezniki v Piranu čutili potres, ki se je 18. septembra zgodil v Jadranskem morju, 30 km zahodno od Umaga. Preglednica 2: Potresa, ki so ju čutili posamezni prebivalci nadžariščnega območja, nismo pa mogli oceniti njunih parametrov Table 2: Earthquakes, felt by observers in Slovenia for which the parameters could not be estimated. datum čas (UTC) ^max potresno območje leto mesec dan h min mlv EMS-98 date time (UTC) I max epicentral area year month day h min EMS-98 2015 4 27 2 16 1 III okolica Adlešičev 2015 10 6 22 57 <0.1 II okolica Krškega Preglednica 3: Bližnji (regionalni) potres, ki so ga čutili prebivalci Slovenije leta 2014 Table 3: Regional earthquake felt by the inhabitants of Slovenia in 2014. datum čas (UTC) intenziteta potresno območje h:min EMS-98 date time (UTC) intensity epicentral area h.min EMS-98 30. 1. 2015 0.45 III-IV Italija, Gemona del Friuli 18. 8. 2015 20.10 III Italija, Gemona del Friuli 18. 9. 2015 17.53 II pod morskim dnom, zahodno od Umaga 24 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecič, M. Godec, T. Prosen, M. Živčič Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije Leta 2015 so prebivalci v Sloveniji čutili vsaj 116 potresov, 113 lokalnih in tri regionalne. Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 4. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa v Sloveniji. V nadaljevanju so opisani trije potresi, ki so dosegli učinke vsaj IV-V EMS-98. En potres je dosegel intenziteto VII EMS-98, eden intenziteto V EMS-98, eden pa IV-V EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (slike 5-7) z vrisanim instrumentalno določenim nadžariščem. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa ter terenskih ogledov poškodb. Vprašalnike po potresu pošiljamo prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletni strani ARSO (http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik) in evropske seizmološke organizacije EMSC (http://www. emsc-csem.org). Na sliki 8 so prikazana vsa naselja, od koder smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed teh 116 potresov. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2015. V nadaljevanju so vse navedene magnitude lokalne (MLV). Slika 4: Nadžarišča potresov, ki so jih leta 2015 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Figure 4: Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2015. The size of symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. Potresi v Sloveniii leta 2015 25 13. februar 2015 ob 1.19 in 10.14 po UTC (slika 5). Ob 1.19 po UTC je posamezne prebivalce Trbovelj, Zagorja ob Savi, Ravenske vasi in Kisovca zbudil šibek potres z magnitudo 1,5 in največjimi učinki IV EMS-98. Dopoldne (ob 11.14 po lokalnem času) je sledil zmernejši sunek z magnitudo 2,4. Oba potresa sta nastala pri Trbovljah na globini 10 km. Dopoldanski potres je v Trbovljah, Ravenski vasi in Ojstrem dosegel učinke IV-V EMS-98. Prebivalci so se prestrašili, čutili so močno tresenje pohištva in celotne stavbe. Prejeli smo tudi podatek o lasasti razpoki v ometu na enem objektu. Učinke IV EMS-98 smo ocenili v naseljih Čolnišče, Zagorje ob Savi, Potoška vas, Prapreče, Izlake in Klek. Najbolj oddaljen kraj, kjer so potres po podatkih poročevalcev še zaznali, je bilo 22 km oddaljeno Mozirje. Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 2,4 pri Trbovljah 13. februarja 2015 ob 10.14 po UTC v posameznih naseljih Figure 5: Intensity of earthquake near Trbovlje (MLV=2,4) on 13 February 2015 at 10:14 UTC in individual settlements. 26 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecič, M. Godec, T. Prosen, M. Živčič Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 3,9 pri Bovcu 29. avgusta 2015 ob 18.47 po UTC v posameznih naseljih Figure 6: Intensity of earthquake near Bovec (MLV=3,9) on 29 August 2015 at 18:47 UTC in individual settlements. 29. avgust 2015 ob 18.47 po UTC (slika 6). Drugi najmočnejši potres leta 2015 v Sloveniji je imel magnitudo 3,9. Nadžarišče potresa je bilo v bližini Bovca, globina žarišča pa je bila 7 km. Ocenili smo, da so učinki potresa dosegli V EMS-98 v Volarjah, Soči in Lepeni. Tam so ljudje zaznali močno tresenje tal, žvenketanje steklovine, nihala so odprta okna in vrata, nihali so predmeti na stenah, prevračali so se nestabilni predmeti. V Žagi so opazili prelivanje vode v akvariju. Na ožjem nadžariščnem območju se je veliko ljudi prestrašilo in zbežalo na prosto. Manjše poškodbe so opazili na objektih v prej omenjenih krajih z največjo zabeleženo intenziteto, poleg teh pa še v Brodu, Drežnici in Kobaridu. Nastale so lasaste razpoke ali pa se povečale obstoječe, ponekod so odpadli manjši kosi ometa. V okolici Soče in Lepene so opazili tudi učinke potresa na naravno okolje. S hribov se je valilo kamenje. Mnogo ljudi je omenilo, da je bilo potres čutiti kot kratkotrajno navpično nihanje, in da so slišali hrumenje. Potres so čutili celo v Jesenicah na Dolenjskem, ki so od nadžarišča oddaljene 170 km in v 161 km oddaljenem Mariboru. Iz tujine smo dobili podatke o učinkih potresa v Italiji (Videm (Udine), Tržič (Monfalcone), Trbiž (Tarvisio)) in Avstriji (Beljak (Villach), Celovec (Klagenfurt)). 1. november 2015 ob 7.52 po UTC (slika 7). Najmočnejši potres v Sloveniji leta 2015 je imel nadžarišče na severni strani Gorjancev. Kljub zmerni magnitudi (4,2) je potres zaradi plitvega žarišča (6 km) povzročil tudi gmotno škodo. Največje poškodbe (učinki VII EMS-98) so nastale v neposredni bližini nadža- Potresi v Sloveniji leta 2015 27 Slika 7: Intenziteta potresa magnitude 4,2 na Gorjancih 1. novembra 2015 ob 7.52 po UTC v posameznih naseljih (podatke za Hrvaško je posredoval Ivica Sovič, za Avstrijo pa Rita Meurers). Figure 7: Intensity of earthquake on Gorjanci Mountains (MLV=4,2) on 1 November 2015 at 7:52 UTC in individual settlements (foreign data were provided by Ivica Sovič for Croatia, and Rita Meurers for Austria). rišča, v naseljih Stojanski Vrh in Vinji Vrh. Znatne poškodbe so bile tudi v naseljih Dobrava ob Krki (VI-VII EMS-98), Bušeča vas (VI EMS-98) in Hrastje pri Cerkljah (VI EMS-98). Posamezne zmerne nekonstrukcij-ske poškodbe so se pojavile tudi v naseljih Globočice, Krška vas, Cerklje ob Krki, Poštena vas, Vrhovska vas in Pristava ob Krki, kjer smo ocenili učinke V-VI EMS-98. Manjše poškodbe na posameznih zgradbah in drugi učinki stopnje V EMS-98 so nastali v številnih do 15 km oddaljenih naseljih, učinke IV EMS-98 pa smo zabeležili še približno 45 km od nadžarišča. Potres so čutili skoraj po vsej Sloveniji, najbolj oddaljeno poročilo je prišlo iz Bovca (163 km). Poškodbe na posameznih stavbah je potres povzročil tudi na hrvaški strani Gorjancev (Žumberačka gora). Največja ocena intenzitete na Hrvaškem je V EMS-98, nekaj posameznih vprašalnikov pa je prišlo tudi iz Bosne, Italije in Avstrije. Potres je podrobneje opisan v prispevkih Šket Motnikar in drugi (2016) ter Čarman in drugi (2016). Sklepne misli Leta 2015 se je v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zgodilo 2876 potresov. 22 potresov je imelo lokalno magnitudo med 2,0 in 2,9, dva pa večjo ali enako 3,0. Večina potresov (98 %) je imela lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišče do globine 24 km. 28 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecič, M. Godec, T. Prosen, M. Živčič Slika 8: Največja intenziteta potresa izmed vseh, ki so se zgodili leta 2015, ocenjena v posameznih naseljih Figure 8: Overall map of the maximum intensity of all earthquakes in 2015 felt by the inhabitants of Slovenia in individual settlements. Največja intenziteta Slika 9: Porazdelitev največje intenzitete (EMS-98) potresov v Sloveniji leta 2015 Figure 9: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2015 with respect to maximum EMS-98 intensity. Potresi v Sloveniji leta 2015 29 V Sloveniji so leta 2015 prebivalci čutili vsaj 116 potresov (sliki 2 in 6). En potres je dosegel intenziteto VII EMS-98, eden V EMS-98, eden IV-V EMS-98, 14 potresov intenziteto IV EMS-98, 27 potresov III-IV EMS-98, 58 potresov III EMS-98, trije potresi pa intenziteto II EMS-98. Za preostale potrese (11) nam opazovalci niso posredovali dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete po evropski potresni lestvici. Intenziteta je v tem primeru ocenjena samo opisno, in sicer z oznako čutili (6 potresov), oziroma zvok (5 potresov), če tresenja niso čutili, ampak so le slišali bobnenje (slika 9). Makroseizmični podatki za potrese bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci (po trenutnih podatkih jih 3162 izpolnjuje papirne vprašalnike, 1374 pa spletne vprašalnike), za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Prostovoljnim opazovalcem smo leta 2015 poslali 7411 makroseizmičnih vprašalnikov za 30 potresov (4360 papirnih in 3051 elektronskih vprašalnikov). Poročevalci so izpolnili 65 odstotkov poslanih papirnih vprašalnikov. Deleža vrnjenih spletnih vprašalnikov ne poznamo, saj na spletnih vprašalnikih osebni podatki niso obvezni. Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 5484 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, med katerimi je bilo: - 4054 poročil, da so zaznali potres; - 1325 poročil, da niso zaznali potresa; - 95 prebivalcev je čutilo nekaj drugega (rudniški dogodek, promet, veter itn.); - 10 izpolnjenih vprašalnikov nima navedene lokacije oziroma naselja, zato jih pri ocenjevanju potresnih učinkov nismo mogli upoštevati. Tudi leta 2015 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav. Zahvaljujemo se jim za poslane oziroma na spletu objavljene makroseizmične podatke. Viri in literatura ARSO, 2015-2016. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 2015. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. ARSO, 2016. Letni seizmološki bilteni, 1994-2014. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. Čarman, M., Živčic, M. 2016. Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi. Potresi v letu 2015. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Grunthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. GEOF-PMF, 2015-2016. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno-Matematičnog Fakulteta, Zagreb, Hrvaška. Spletni naslov: http://www.isc.ac.uk/cgi-bin/collect?Days=&yyyy=Year&mm=Mon& Reporter=ZAG (uporabljeno 4. 4. 2016). Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N., 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 p. Michelini, A., Živčic, M., Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257-265. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2015. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giu-lia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/ bollettino/RSFVG/2015/RSFVG-2015.it.html. Poljak, M., Živčic, M., Zupančič, P., 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Geophys., vol1. 57, 37-55. 30 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecič, M. Godec, T. Prosen, M. Živčič RGU (Republiška geodetska uprava), 1995. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Šket Motnikar, B., Čarman, M., Godec, M., Zupančič, P., Cecič, I., 2016. Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih. Ujma, 30. Toth, L., Monus, P., Kiszely, M., 2016. Hungarian Earthquake Bulletin 2015. GeoRisk, Budapest. Spletni naslov: http://www.georisk.hu/Bulletin/HEB_2015.pdf. Wessel, P., Smith, W. H. F., 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72 (441), 445-446. Wessel, P., Smith, W. H. F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, Vol. 79, 579. ZAMG, 2015-2016. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG-stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondar, I., Panza, G. F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. ■fj" kazalo Potresi v Sloveniji leta 2015 31 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 Operation of Seismic Network of Slovenia in 2015 Povzetek Podani so rezultati analize delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2015. Strnjeno so povzeti vsi pomembnejši dogodki in posodobitve, ki so vplivali na delovanje DMPO in predstavljeni glavni parametri, ki opisujejo zanesljivost njenega delovanja. Podajamo število prekinitev komunikacije s posamezno potresno opazovalnico (izpad) glede na njihovo trajanje. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnice smo opisali tudi njihov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati ter razloge za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize redno poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Uvod Abstract The results of analysis for operation of Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2015 are presented in this article. The main upgrades and events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, several improvements have been made constantly, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1). Vsaka potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto (tipa Quanterra Q730 ali Quanterra Q330HRS) in sodobnim širokopasovnim seizmometrom. Na nekaterih opazovalnicah smo z dodatnim pospeškometrom (slika 1) povečali dinamično območje in s tem omogočili beleženje večjih amplitud nihanj tal pri močnejših potresih. Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še vrsta druge podporne opreme, ki jo lahko v grobem razdelimo v štiri sklope: oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, komunikacijska oprema, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor okoljskih parametrov in delovanja GSM modemov. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja (sektor deluje v sklopu Urada za seizmologijo in geologijo) je neprestano spremljanje delovanja celotne opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO neprestano izvajamo različne analize, na osnovi katerih izboljšujemo njeno delovanje. Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2015). Le to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri), ki niso bili posledica napake na komunikacijah, podajamo tudi njihove vzroke. • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki tabel in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. 32 • Število avtomatskih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice opremljene s tipom seizmo-metra, ki to funkcijo omogoča). • Število avtomatskih ponovnih zagonov (reset) GSM modemov (opazovalnice: KNDS, JAVS, GCIS in ZAVS). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek mirovne lege in napajalne napetosti na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v jaške potresnih opazovalnic. Podajamo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku podajamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2015). Najpomembnejše posodobitve, ki smo jih v letu 2015 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Menjava zajemalnih enot tipa Q730 z novejšimi tipa Q330HRS. Menjavo smo izvedli na potresnih opazovalnicah: BOJS, CRES, GORS, JAVS, KOGS, KNDS, LJU, MOZS, SKDS, VISS in VNDS. • Posodobitev napajalnih sistemov (Mali in drugi, 2008). Celotna DMPO je bila v letu 2015 opremljena z napajalnim sistemom, ki nudi več kot 24 urno avtonomijo ( 24-48 ur). V letu 2015 smo omenjene sisteme le vzdrževali in kontrolirali. Na nekaj potresnih opazovalnicah smo zamenjali akumulatorje, akumulatorske polnilce in akumulatorske zaščite. • Namestitev enot ArduinoUno (ang.: 'microcontroller board') na vse potresne opazovalnice, ki so opremljene z GSM modemi; namen je kontrola delovanja GSM modema (Mali in drugi, 2013). Namestitev enot ArduinoUno na potresne opazovalnice, kjer v jaške zaradi različnih vzrokov vdira voda; namen enote je detekcija vdora vode in posledično pravočasno ukrepanje (Mali, 2014). • Na potresne opazovalnice MOZS, KOGS, LEGS in CRNS smo zaradi pogostih vdorov vode namestili sistem za avtomatsko črpanje vode, ki se aktivira takoj, ko voda doseže nivo nekaj centimetrov. Sistem avtomatsko izčrpa vodo in ostaja v stanju pripravljenosti. • Nadgradnja zajemalnega sistema s senzorji tipa Guralp CMG-3T in CMG-3ESPC. S tem smo dosegli večjo frekvenčno območje zajemanja seizmičnih podatkov ter izboljšali njihovo kakovost. Prav tako seizmometri tipa CMG-3T oziroma CMG-3ESPC omogočajo daljinsko kontrolo in nastavljanje mirovne lege seizmometra, kar nam v praksi prihrani marsikateri terenski poseg. V letu 2015 smo zamenjali tip seizmometra na opazovalnici GBRS (prej 30 sekundni CMG-40T, sedaj 120 sekundni CMG-3ESPC). • Menjava tipa komunikacije. Na celotni DMPO smo v letu 2015 zamenjali tip komunikacije ADSL s tipom SHDSL. Slednji uporablja naprednejšo komunikacijsko tehnologijo in bolj kakovostno strojno opremo. S komunikacijskega vidika ostajajo kritične le še opazovalnice, ki uporabljajo GSM modeme (delno smo težave rešili z namestitvijo sistema za njihov avtomatski ponovni zagon). Delovanje DMPO v letu 2015 V letu 2015 je bila celotna DMPO opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi enotami, ki jih imenujemo JetBox. S tem smo rešili problem izgube podatkov v primeru izpada komunikacij, daljšega od dveh ur (Tasič in drugi, 2010). Do trajne izgube seizmičnih podatkov lahko pride še zaradi daljše prekinitve oskrbe potresne opazovalnice z električno energijo (zaradi nadgraditve napajalnih sistemov mora biti le-ta daljša od 24 ur) ali zaradi okvare seizmološke merilne opreme. V letu 2015 so bile vse štiri potresne opazovalnice, kjer komunikacija poteka preko GSM modema, opremljene s sistemom za avtomatski ponovni zagon (Mali in drugi, 2013). GSM Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 33 Slika 1: Državna mreža potresnih opazovalnic. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1: Seismic network of the Republic of Slovenia (the seismometer, accelerometer and digitizer types and their locations) 1 I 1 CRES CRNS ^^ 1 1 II II II 1 DOBS 1 1 1 1 1 h i ■ ■ ■ ■ ■ , 1 nun 1 ■ 1 1 ■ 1 1 1 i i 1 1 ■ 1 II 1 1 1 1 1 ■ i ■ KOGS ■ i inn ■ 1 i. mil i II ■ ■ I ll l i i i 1 1 11 i i i i 1 1 ■ 1 II JAN FEB MAR APR MAY JUN JUL AVG SEP O KT NOV DEC JAN Slika 2: Pregled delovanja DMPO v letu 2015. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 2: An overview of out-of-operation periods for seismic network of Slovenia in the year 2015. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than three hours. 34 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju ter številu samodejnih nastavitev mirovne lege za DMPO v letu 2015. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for particular seismic station and the number of mass recentering events in 2015. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od 2h število avtomatskih nastavitev mirovne lege station code number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2h number of mass recentering events BOJS 56 9h 25m 1 0 CADS 236 1d 9h 46m 3 0 CEY 180 2d 22h 55m 3 1 CRES 1657 12d 13h 56m 11 55 CRNS 137 30d 12h 21 5 61 DOBS 241 6d 0h 47m 7 1 GBAS 213 24d 0h 20m 16 0 GBRS 2661 25d 16h 42m 10 / GCIS 968 2d 15h 45m 1 0 GOLS 640 7d 22h 15m 9 / GORS 180 1d 6h30m 4 1 GROS 2487 9d 22h 1m 3 0 JAVS 3656 15d 12h 28m 16 1 KNDS 742 18d 12h 14m 5 8 KOGS 113 14h 35m 6s 1 1 LEGS 3759 10d 18h 10m 7 / LJU 190 1d 22h 57m 5 1 MOZS 171 6d 21h 14m 1 1 PDKS 117 2d 6h 59m 1 / PERS 1593 7d 18h 26m 7 0 ROBS 169 2d 11h 2m 4 18 SKDS 194 22h 43m 1 4 VISS 82 12h 5m 1 2 VNDS 883 9d 3h 50m 8 1 VOJS 1802 7d 2h 18m 3 0 ZAVS 869 2d 12h 55m 104 / skupaj 23996 213 dni in 7 ur 237 156 Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 35 Preglednica 2. Pregled najdaljšega izpada za posamezno potresno opazovalnico DMPO in razlogi zanj Table 2. An overview and causes for the longest out-of-operation periods for particular seismic station. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada trajanje najdaljšega izpada vzrok najdaljšega izpada station code date/time of the longest OOOP duration of the longest OOOP cause for the longest OOOP BOJS 21. 11. / 14.49 3h 19m izpad na komunikacijah CADS 2. 8. / 22.45 9h 56m izpad na komunikacijah CEY 14. 4. / 10.46 1d 22h 41m izpad na komunikacijah CRES 5. 9. / 13.51 3d1h 18m izpad na komunikacijah CRNS 1. 1. / 00.00 26d 9h 03m pretrgani električni in tel. vodi zaradi plazu. DOBS 23. 2. / 21.55 2d 9h 02m izpad na komunikacijah GBAS 8. 10. / 09.25 10d 22h 2m izpad na komunikacijah GBRS 16. 8. / 12.01 16d 20h 10m Udar strele. Poškodovanih je bilo več sklopov opreme. GCIS 21. 11. / 14.48 3h 19m izpad na komunikacijah GOLS 5. 9. / 13.51 3d 1h 25m izpad na komunikacijah GORS 4. 11. / 00.04 4h 24m izpad na komunikacijah GROS 23. 1. / 17.55 3d 17h 03m izpad na komunikacijah JAVS 24. 2. 00.10 23h 59m izpad na komunikacijah KNDS 16. 10. / 16.45 5d 18h 45m Težave z GSM komunikacijo KOGS 8. 10. / 23.10 2h 28m izpad na komunikacijah LEGS 20. 10. / 19.21 1d 13h00m izpad na komunikacijah LJU 11. 5. / 19.58 12h 05m izpad na komunikacijah MOZS 28. 10. / 06.47 6d 10h 20m izpad na komunikacijah PDKS 22. 9. / 09.35 1d 22h 50m Napaka pri menjavi modema. PERS 5. 4. / 15.34 1d 13h58m izpad na komunikacijah ROBS 21. 6. / 03.34 1d 8h 09m izpad na komunikacijah SKDS 11. 6. / 06.50 2h 0m izpad na komunikacijah VISS 21. 11. / 14.48 3h 19m izpad na komunikacijah VNDS 15. 8. / 13.44 5d 19h 11m Okvara zajemalne enote Q730 zaradi udara strele. VOJS 25. 7. / 22.01 3d 10h 43m Izpad napajanja zaradi udara strele. ZAVS 21. 11. / 14.48 3h 19m izpad na komunikacijah 36 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen modemi so se namreč v preteklosti izkazali za zelo nezanesljive; pogosto so predstavljali vzrok za prekinitev komunikacije, ki smo jo lahko ponovno omogočili le tako, da smo na sami lokaciji fizično resetirali GSM modem (izklop/vklop). V letu 2015 je bilo 20 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014). Sistem omogoča nadzor temperature ob seizmometru in v obeh jaških preverja potencialni vdor vode ter v primeru prekoračitve mejnih vrednosti obvesti dežurnega strokovnjaka. Na sliki 2 podajamo pregled delovanja DMPO v letu 2015, kjer črna barva predstavlja nedelovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico sta podana v Preglednicah 1 in 2. Potrebno se je zavedati, da večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več izgube podatkov, ampak le zmanjšano možnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. Zaključek Predstavili smo najpomembnejše posodobitve, ki smo jih v letu 2015 izvedli na DMPO in glavne rezultate analize delovanja DMPO v letu 2015. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov praviloma manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi z dobavo električne energije. V drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na seizmometrih in zajemalnih enotah). S podpornimi sistemi, ki jih neprestano razvijamo in dopolnjujemo, ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih razlogov. Največjo pozornost seveda namenjamo preprečevanju okvar na seizmološki merilni opremi. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2 0 21 22 23 24 25 26 število potresnih opazovalnic / number of seismic stations Slika 3: Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2015). Figure 3: The total duration of OOOP's that occurred at several seismic stations simultaneously (year 2015). Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 37 Preglednica 3: Število izpadov (interval v minutah) glede na število sočasno izpadlih potresnih opazovalnic DMPO v letu 2015 Table 3: A number of out-of-operation periods (intervals in minutes) in 2015 that occurred at several seismic stations simultaneously. število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 2 5224 895 177 70 45 99 85 3 1525 198 21 9 10 11 9 4 263 23 3 3 5 4 7 5 66 3 1 0 1 0 0 6 12 1 1 1 0 0 0 7 5 0 0 0 0 0 0 8 2 0 0 0 0 0 0 9 2 0 0 0 0 0 0 10 1 0 0 0 0 0 0 11 4 0 0 0 0 0 0 12 1 0 0 0 0 0 0 13 7 0 0 0 0 0 0 14 3 0 0 0 0 0 0 15 1 0 0 0 0 0 0 16 1 0 0 0 0 0 0 17 5 0 0 0 0 0 0 18 3 0 0 0 0 0 0 19 1 1 0 0 0 0 0 20 4 0 0 0 0 0 1 21 1 0 0 0 0 0 0 22 5 1 0 0 0 0 0 23 2 3 0 0 0 0 0 24 1 0 0 0 0 0 0 25 9 1 1 0 0 0 0 26 7 3 1 2 0 0 0 Zaradi vse pogostejšega vdiranja vode v jaške potresnih opazovalnic in s tem povezanim okvaram opreme smo v letu 2015 na potresne opazovalnice MOZS, KOGS, LEGS in CRNS namestili sistem za avtomatsko črpanje vode, ki se aktivira takoj, ko voda doseže nivo nekaj centimetrov. Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic oziroma več kot 20 potresnih opazovalnic izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da je bilo v letu 2015 tovrstnih izpadov 12. 38 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Podani rezultati so nam v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Na osnovi rezultatov vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj neprestano izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje in preprečujemo škodo. Literatura Mali, M., 2014, Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature, Potresi v letu 2013, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur, L., 2013, Nadgradnja kontrole modemske komunikacije - Arduino Uno, Potresi v letu 2012, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič. I., 2011, Vpliv temperaturnih sprememb na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur, L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010, Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Mali, M., Pančur L., 2011, Temperaturna stabilnost potresne opazovalnice, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. SPO, 2015, Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2015, interno poročilo, Ljubljana. ^ kazalo Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 39 Jurij Pahor Učinkovitost pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 Seismic Data Acquisition Efficiency for Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2015 Povzetek Izguba podatkov iz šestindvajsetih opazovalnic Državne mreže potresnih opazovalnic je v letu 2015 znašala 0,9 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HH) ter 0,8 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 20 vzorcev v sekundi (BH). Delovanje večine opazovalnic je bilo zelo stabilno, večji izpad podatkov smo zabeležili na opazovalnicah Črni Vrh (CRNS) ter Gornja Briga (GBRS). Abstract The seismic network of the Republic of Slovenia consists of twenty six seismic stations. The data loss in 2015 was 0.9 % for 200 sps data streams (HH) and 0.8 % for 20 sps data streams (BH). Station Črni Vrh (CRNS) experienced a major data loss in January 2015 as a consequence of a landslide (August 2014) interrupting the power and communication cables. Major data loss was also detected at station GBRS, which was struck by lightning in August 2015. Uvod V poročilu o učinkovitosti pridobivanja podatkov so obravnavane opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic (Sinčič in sod., 2016). Povzetek količine zbranih podatkov je narejen na osnovi wfdisc tabele arhivske podatkovne baze sistema Antelope (Boulder Real Time Technologies, 2016) za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (200/s, HH) in 20 vzorcev v sekundi (20/s, BH). Izguba podatkov za posamezno opazovalnico in za celotno mrežo skupaj je podana kot odstotek in je definirana z razliko med pričakovano količino podatkov ter pridobljeno količino podatkov (Pahor in sod., 2007). Izguba podatkov v letu 2015 V poročilu je zajetih šestindvajset potresnih opazovalnic Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO). Delovanje mreže je bilo stabilno, večjo izgubo seizmičnih podatkov smo zabeležili na opazovalnicah Črni Vrh (CRNS) ter Gornja Briga (GBRS) (tabela 1, slika 1). Iz prispevka, ki natančneje obravnava delovanje DMPO opazovalnic v letu 2015 (Tasič in sod., 2016) lahko povzamemo pomembnejše razloge za izgubo podatkov. Opazovalnica na Črnem Vrhu je ponovno začela delovati 27. januarja, po tem, ko je v avgustu leta 2014 zaradi plazu ostala brez električne in komunikacijske povezave. Opazovalnica na Gornji Brigi zaradi poškodb od udara strele ni delovala v drugi polovici avgusta. Pri naštetih izpadih je bilo prekinjeno električno napajanje, zato tudi ni delovalo zajemanje podatkov v modulih JetBox na lokacijah opazovalnic. Izguba podatkovnih nizov z vzorčenjem 200/s znaša 0,9 %, pri nizih z vzorčenjem 20/s pa 0,8 %. 40 Preglednica 1: Izguba podatkov za tri komponente HH in BH podatkovnih nizov po opazovalnicah, izražena v odstotku pričakovanega časa delovanja, za leto 2015. Pri senzorjih v vrtinah so podatkovni nizi HH1 navedeni kot HHE, HH2 pa kot HHN. Table 1: Data loss represented as percentage of expected operation time for three-channel HH and BH data streams for each seismic station in 2015. Borehole sensors are oriented randomly, however the channels HH1 are represented by HHE and HH2 by HHN. % HHE HHN HHZ BHE BHN BHZ BOJS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 CADS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 CEY 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 CRES 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 CRNS 8,2 8,2 8,2 8,0 8,0 7,4 DOBS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GBAS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GBRS 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 GCIS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GOLS 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 GORS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GROS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 JAVS 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 KNDS 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 KOGS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 LEGS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 LJU 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 MOZS 1,7 1,7 1,7 1,7 1,7 1,7 PDKS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 PERS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ROBS 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 SKDS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VISS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VNDS 1,6 1,6 1,6 1,6 1,6 1,6 VOJS 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 ZALS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 mreža / network 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,8 Učinkovitost pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 41 Slika 1: Izguba HH in BH podatkovnih nizov (povprečje treh komponent) po opazovalnicah v letu 2015. Največjo izgubo smo zabeležili na opazovalnici Črni Vrh. Figure 1: Data loss of HH and BH data streams (three components average) for each seismic station in 2015. The largest data loss on station CRNS was caused by power and communications interruption due to a landslide in August 2014. Slika 2: Izguba HH in BH podatkovnih nizov po mesecih v letu 2015. Izguba podatkov je povečana v januarju zaradi nedelovanja opazovalnice CRNS, v avgustu pa zaradi nedelovanja opazovalnice GBRS. Figure 2: Monthly data loss of HH and BH data streams in 2015. Major data loss in January is a consequence of non-operativeness of the station CRNS, and non-operativeness of the station GBRS in August. Zaključek V letu 2015 smo zabeležili izpad 0,9 % podatkov z vzorčenjem 200/s s stalnih potresnih opazovalnic, kar štejemo za stabilno delovanje. Glavni vzrok izgube podatkov so bile naravne nesreče (plaz in udar strele), ki so prekinile dobavo električne energije oziroma poškodovale opremo na opazovalnici. Največjo izgubo smo zabeležili na opazovalnicah Črni Vrh in Gornja Briga. 42 J. Pahor Slika 3: Razpoložljivost podatkov iz HHZ podatkovnih nizov za leto 2015. Časovna skala prikazuje dan v letu. Figure 3: Data availability of HHZ data streams for permanent seismic stations in 2015. Time scale represents a day of the year. Literatura Boulder Real Time Technologies, inc. (online), 2016 (citirano 23. 10. 2016). Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/ Pahor, J., Živčic, M., 2007. Učinkovitost zbiranja podatkov iz potresnih opazovalnic v letu 2005. Potresi v letu 2005, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., 2016. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2015. Potresi v letu 2015, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., Pančur, L., Sinčič, P., Pfundner, I., Uran, B., Prosen, J., 2016. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015. Potresi v letu 2015, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. ^ kazalo Učinkovitost pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2015 43 Martina Čarman, Mladen Živčic, Milka Ložar Stopar Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi The Earthquake of 1 November 2015 at Gorjanci Mountains and its Aftershocks Povzetek Potres magnitude MLV = 4,2 je 1. novembra 2015 ob 8.52 po lokalnem času stresel Gorjance, sledili pa so mu številni popotresi. Za boljšo opredelitev potresnih parametrov smo slovenski in hrvaški seizmologi v nadžariščem območju postavili štiri prenosne potresne opazovalnice in s pomočjo pridobljenih seizmičnih zapisov locirali 862 potresov. Prostorska porazdelitev popotresov in žariščni mehanizmi treh močnejših potresov kažejo, da so se potresi najverjetneje zgodili na globini med 6 in 7 kilometrov, pri narivanju v smeri proti severu vzdolž preloma dinarske smeri SZ-JV. Abstract An earthquake with local magnitude 4,2 on 1 November 2015 at 8:52 CET, that had shaken Gorjanci Mountains, was followed by a series of aftershocks. Data from the instruments installed by Slovenian and Croatian seismologists in the epicentral area have allowed better evaluation of the earthquake parameters. Spatial distribution of aftershocks as well as focal mechanisms of three strongest shocks indicate focal depths 6 to 7 km, thrusting in N direction along fault striking dinaric NW-SE direction. Prostorska in časovna porazdelitev potresov Najmočnejši potres leta 2015 se je zgodil na območju Gorjancev 1. novembra 2015 ob 7. uri 52 minut in 32 sekund po univerzalnem koordiniranem času (UTC), ki od lokalnega, srednjeevropskega časa zaostaja za eno uro. Potresu smo opredelili koordinate nadžarišča, in sicer 45,85° SZŠ in 15,54° VZD, kar je približno 3 kilometre jugovzhodno od Cerkelj ob Krki. Žarišče potresa je bilo 6 kilometrov globoko. Lokalno magni-tudo potresa, MLV = 4,2, smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah. Učinki potresa so opisani v članku Šket Motnikar in drugi (2016). Takoj po glavnem potresu so opazovalnice državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) zabeležile številne popotrese. Prebivalci so mnoge od njih čutili, zato smo za boljšo opredelitev potresnih parametrov še isti dan začasno postavili dve prenosni potresni opazovalnici. Opazovalnica na Stojanskem Vrhu, z oznako STVP, je začela delovati ob 12. uri in 30 minut po UTC, medtem ko je imela opazovalnica v Župeči vasi, z oznako ZPVE, prva dva dneva previsoko nastavljen prag proženja in je zato instrument po novih nastavitvah začel potrese beležiti šele 3. novembra 2015 ob 8. uri in 50 minut po UTC. Ker je bil glavni potres le kilometer od državne meje in so ga čutili tudi prebivalci Republike Hrvaške, je Hrvaška seizmološka služba na svoje obmejno ozemlje postavila dve začasni potresni opazovalnici, in sicer v Stojdragi (STJD) in v Željeznem Žumberačkem (ZLZM). Prvi potres je opazovalnica v Stojdragi zabeležila 1. novembra 2015 ob 16. uri in 55 minut po UTC, potresna opazovalnica v Željeznem Žumberačkem pa isti dan ob 22. uri in 1 minuti po UTC. Lokacije vseh štirih začasno postavljenih potresnih opazovalnic so prikazane na sliki 1. Podatki o obdobju delovanja začasnih potresnih opazovalnic in številu zabeleženih potresov so zbrani v preglednici 1. Opazovalnici na Stojanskem Vrhu (STVP) in v Župeči vasi (ZPVE) sta delovali do 14. januarja 2016. V času delovanja je prva zabeležila 867, druga pa 26 potresov z žariščem na Gorjancih. Iz Stojdrage so bili instrumenti odstranjeni 27. novembra 2015 in so na obravnavanem območju zabeležil 576 potresov, medtem ko je opazovalnica v Željeznem Žumberačkem delovala do 25. novembra 2015 in zabeležila 206 potresov. 44 Preglednica 1: Začasne potresne opazovalnice, postavljene po potresu 1. novembra 2015 v nadžarišč-nem območju potresov na Gorjancih, ter število zabeleženih potresov na posamezni potresni opazovalnici. Table 1: Temporary seismic stations installed after earthquake on 1 November 2015 in epicentral area at Gorjanci Mountains and the number of recorded earthquakes on each seismic station. opazovalnica oznaka čas delovanja število zabeleženih in lociranih potresov seismic station code operational time number of recorded and located events Stojanski Vrh STVP 1. 11. 2015-14. 1. 2016 867 Župeča vas ZPVE 3. 11. 2015-14. 1. 2016 26 Stojdraga, R Hrvaška STJD 1. 11. 2015-27. 11. 2015 576 Željezno Žumberačko, R Hrvaška ZLZM 1. 11. 2015-25. 11. 2015 206 Slika 1: Nadžarišča 862 potresov na Gorjancih, zabeleženih novembra in decembra 2015 (ARSO, 2016). Prikazane so lokacije najbližjih potresnih opazovalnic in žariščni mehanizmi najmočnejših potresov. Figure 1: Epicentres of 862 earthquakes recorded in Gorjanci region in November and December 2015 (ARSO, 2016). Seismic stations and focal mechanisms of the three strongest earthquakes are also shown. Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi 45 Zabeleženim potresom smo določili osnovne parametre s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Ta program na podlagi časov prihoda vzdolžnih oziroma longitudinalnih (P) in prečnih oziroma transverzalnih (S) potresnih valov, podatkov o hitrostih valovanja na različnih globinah (enodimenzionalni hitrostni model) in podatkov o lokacijah opazovalnic numerično reši kinematične enačbe in tako določi čas in kraj nastanka posameznega potresa. Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. Točnost, ki jo navadno dosežemo, je nekaj kilometrov za lego žarišča, nekaj desetink sekunde za čas nastanka potresa in nekaj desetink za magnitudo. Po redni obdelavi seizmoloških podatkov smo na območju 45,75-45,95° SZŠ in 15,30-15,65° VZD od 1. novembra do 31. decembra 2015 iz zapisov na opazovalnicah DMPO in zapisov prenosnih opazovalnic uspeli locirati 862 potresov (Agencija RS za okolje, 2016). Potresi in najbližje potresne opazovalnice so prikazane na sliki 1. Večina žarišč se nahaja na globini med 4 in 6 kilometrov. Opredelitev globine z redno analizo je manj zanesljiva, še posebej ko v neposredni bližini potresa nimamo opazovalnic. Tako smo pri redni analizi za žarišče glavnega potresa opredelili globino 10 km, z nadaljnjimi analizami s pomočjo zapisov popotresov, ki so bili zabeleženi v neposredni bližini na začasnih opazovalnicah, pa smo jo popravili na 6 kilometrov. Slika 2 prikazuje prirast števila potresov po dnevih v času od 1. novembra 2015 do konca istega leta. Kar 14 % od 862 potresov se je zgodilo že prvi dan, t. j. v obdobju 16 ur po glavnem potresu, 51 % prvi teden in 84 % vseh potresov v mesecu novembru 2015. Ker je potresna dejavnost hitro pojemala, je bila izjemno pomembna hitra postavitev prenosnih potresnih opazovalnic po glavnem potresu. Na sliki 2 je označena tudi največja lokalna magnituda posameznega dne. Glavnemu potresu z magnitudo 4,2 je 1. novembra 2015 ob 8.08 UTC sledil najmočnejši popotres z magnitudo 2,9. Lokalne magnitude potresnega niza Histogram na sliki 3 prikazuje porazdelitev lokalne magnitude (MLV) popotresov. Petim od skupno 862 potresov nismo uspeli opredeliti lokalne magnitude. Med 857 potresi z opredeljeno magnitudo jih je le 30 imelo magnitudo vsaj 1,0, drugi popotresi pa so bili šibkejši. Vrednosti magnitude med 10. in 90. percentilom so v razponu med -0,9 in 0,4. tft november 2015 december 2015 vsi locirani potresi I all located earthquakes Slika 2: Časovna porazdelitev 862 lociranih potresov. Kumulativno število popotresov po dnevih (leva os) in največja lokalna magnituda dneva (desna os, rdeče pike). Figure 2: Time distribution of 862 located earthquakes. Cumulative number of aftershocks by day (left axis) and maximum magnitude of an earthquake by day (right axis, red dots). 46 M. Čarman, M. Živčic, M. Ložar Stopar Slika 3: Porazdelitev lokalne magnitude 857 potresov na Gorjancih novembra in decembra 2015. Figure 3: Distribution of local magnitude for 857 earthquakes at Gorjanci region in November and December 2015. Žariščna globina potresov Pri rutinski analizi potresov je bila globina žarišča večine (85 %) potresov ocenjena med 3,5 in 6,5 kilometrov (slika 4a). Postavitev lokalne mreže začasnih potresnih opazovalnic nam omogoča boljšo opredelitev globine potresnega niza. Zapisi žarišču najbližjih opazovalnic so namreč odločilni za določanje globine žarišča, ki jo opredelimo iz časovne razlike prihodov vzdolžnega in prečnega potresnega valovanja na potresno opazovalnico. V primeru, da se opazovalnica nahaja skoraj nad žariščem, lahko celotno oddaljenost žarišča od opazovalnice pripišemo žariščni globini. Za tako opredeljevanje globine smo uporabili zapise opazovalnice STVP, postavljene v območju potresnega niza, in hitrost potovanja potresnega valovanja, ocenjeno iz tridimenzionalnega tomografskega modela hitrosti vzdolžnega valovanja v Sloveniji (Michelini in drugi, 1998). Časovne razlike (ts-tp) med prihodoma vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na opazovalnico STVP so v zelo ozkem razponu (slika 4b). Če upoštevamo le časovne razlike med 10. in 90. percentilom, so te med 0,69 in 0,80 s. Ob upoštevanju hitrostnega modela in predpostavki, da sta vzdolžno in prečno valovanje potovala po isti poti, lahko iz odčitanih razlik vstopnih časov potrese umestimo na globino med 5,8 in 6,8 kilometrov. Te globine so v primerjavi z globinami, določenimi z rutinsko obdelavo parametrov potresov na sliki 4a, bolj strnjene in za 1-2 kilometra večje. Žariščni mehanizmi najmočnejših potresov Žariščne mehanizme smo v obravnavanem območju in času določili trem močnejšim potresom (Ložar Stopar in Živčič, 2016), in sicer najmočnejšemu potresu in dvema popotresoma. Iz odčitanih smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega valovanja na potresno opazovalnico smo s programom Focmec (Snoke in drugi, 1984) določili položaj dveh možnih prelomnih ploskev. Poleg seizmičnih zapisov opazovalnic DMPO smo imeli na voljo tudi zapise bližnjih hrvaških, italijanskih in avstrijskih opazovalnic. Tako smo za najmočnejši potres lahko odčitali smer vstopa valovanja na zapisih 57 opazovalnic, za popotres 1. novembra 2015 ob 8.08 UTC na zapisih 36 opazovalnic in za popotres 24. novembra 2015 ob 19.04 UTC na zapisih 28 opazovalnic. Ostalim popotresom Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi 47 Slika 4: a) Porazdelitev globine žarišča 862 potresov. b) Porazdelitev časovne razlike (ts-tp) med prihodom prečnega (S) in vzdolžnega (P) valovanja za 815 potresov, zabeleženih na opazovalnici STVP (b). Figure 4: a) Distribution of focal depth for 862 earthquakes. b) Distribution of time difference (ts-tp) between the arrival of transversal (S) and longitudinal (P) seismic waves for 815 earthquakes recorded on seismic station STVP (b). Preglednica 2: Parametri žariščnega mehanizma potresov v novembru 2015. Smer preloma (smer) je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma v smeri nasprotni urnemu kazalcu (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. N je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Table 2: Focal mechanism solution for earthquakes on November 2015. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector in counter clockwise direction. P is maximum and T minimum pressure axis. N is number of P-wave first motion polarities used. datum čas (UTC) zem. širina zem. dolž. glob. ravnina 1 ravnina 2 P T N hh:mm °N °E km mlv smer nakl. prem. smer nakl. prem. smer nakl. smer nakl. date time (UTC) lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 P T N hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake strike dip strike dip 1. 11. 2015 7.52 45,85 15,54 6 4,2 254 62 67 116 36 126 0 14 123 65 57 1. 11. 2015 8.08 45,87 15,52 9 2,9 271 51 77 111 41 106 10 5 127 79 36 24. 11. 2015 19.04 45,87 15,52 8 2,5 76 30 80 268 60 96 353 15 192 74 28 48 M. Čarman, M. Živčic, M. Ložar Stopar nismo uspeli nedvoumno opredeliti smeri prvega vstopa valovanja na zapisih zadostnega števila opazovalnic. Parametri žariščnih mehanizmov so zbrani v preglednici 2. Rešitve prelomnih ravnin so v stereografski projekciji na spodnjo poloblo predstavljene na sliki 1. Žariščni mehanizmi potresov kažejo na narivanje bodisi proti JZ s smerjo preloma SV-JZ, bodisi proti S s smerjo preloma SZ-JV. Relokacija potresov Z relativno metodo časovnih prehitkov oz. zaostankov pri določanju žarišč (Waldhauser in Ellsworth, 2000; Waldhauser, 2001) smo izboljšali lokacije potresov, izračunane z rutinskim postopkom. Metoda je uporabna za gručo potresov na prostorsko omejenem območju, ki je majhno v primerjavi z oddaljenostjo potresnih opazovalnic od žarišč potresov in na katerem so spremembe hitrosti majhne v primerjavi s spremembami hitrosti na poti potresnih valov. Osnovna ideja te metode je, da potresno valovanje, ki je nastalo na relativno majhnem območju, potuje do izbrane oddaljene opazovalnice po poteh zelo blizu skupaj, razen v neposredni bližini žarišč, in tako prepotujejo iste geološke strukture. Tako na večjem delu poti, razen v neposredni bližini žarišč, rutinski izračun z uporabo poenostavljenega hitrostnega modela Zemljine notranjosti prinese enako absolutno napako k času potovanja potresnega valovanja. Zaradi tega lahko časovno razliko (prehitek ali zaostanek) med potovanjem potresnega valovanja P in S dveh bližnjih potresov na izbrano opazovalnico z veliko gotovostjo pripišemo krajevnemu razmiku žarišč. Z zaporednim spreminjanjem lege žarišč minimiziramo vse prehitke oz. zaostanke med pari bližnjih potresov na vsaki opazovalnici posebej. S takšnim sočasnim relociranjem gruče potresov posredno upoštevamo hitrostne razlike v Zemljini notranjosti in posledično točneje določimo koordinate žarišč. Na obravnavanem območju smo v preteklih letih zabeležili večje število šibkih in zmernih potresov. Pri relokaciji smo uporabili katalog potresov ARSO od leta 2004 do 2016. Upoštevali smo le odčitane vstopne čase za potrese, ki so jih zapisale opazovalnice, oddaljene od središča skupine potresov največ 50 km. V nadaljevanju smo parom bližnjih potresov poiskali vsaj 8 časovnih prehitkov oz. zaostankov ustreznih vstopnih časov. Tako je pri relokaciji sodelovalo 21 bližnjih opazovalnic s podatki 827 potresov. Prehitke oz. zaostanke vstopnih časov smo s programom HypoDD minimizirali in tako dobili izboljšane medsebojne lege potresov (slika 5). Potresi so se po relokaciji prostorsko strnili. Gruča potresov, ki se je zgodila novembra in decembra 2015, je razpotegnjena vzdolž smeri SZ-JV, globina potresov pa se sicer komaj zaznavno manjša v smeri proti SV. Precej verjetno je, da je tudi prelomna ploskev tako usmerjena in je ob njej prišlo do narivanja proti severu. Zaključek Potresu 1. novembra 2015 z lokalno magnitudo 4,2 na Gorjancih so sledili številni popotresi. Prostorska porazdelitev žarišč popotresnega niza 862 potresov kaže potresno dejavni del preloma na globini med 6 in 7 kilometrov. Prelomna ploskev ima najverjetneje dinarsko smer SZ-JV, ob njej pa je prišlo do narivanja v smeri proti severu. Sliki 1 in 5 sta bili narejeni s programom GMT (Wessel in Smith, 1991; 1998). Zahvale Zapise opazovalnic seizmoloških mrež Hrvaške, Avstrije in Italije smo dobili v okviru sodelovanja v Centralni in vzhodno-evropski seizmološki raziskovalni mreži (CE3RN, 2016). Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi 49 Slika 5: Nadžarišča 827 potresov na Gorjancih v letih 2004 - 2016 (a) po rutinskem lociranju vsakega posameznega dogodka s programom Hypocenter (Lienert, 1994), in (b) po sočasnem relociranju dogodkov z uporabo relativne metode časovnih prehitkov oz. zaostankov pri določanju lege žarišča. Barva krogca ponazarja žariščno globino. Figure 5: Distribution of 827 at Gorjanci Mountains in years 2004-2016 (a) routinely located earthquakes using Hypocenter (Lienert, 1994), and (b) relocated earthquakes using Double-Difference Hypocenter determination algorithm. The colour of the symbols corresponds to the focal depth. Viri in literatura Agencija RS za okolje, 2016. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije za obdobje 2004-2016. Arhiv ARSO, Ljubljana. Aki, K. in Richards, P. G., 2002. Quantitative seismology. University Sausalito Books, Sausalito CA, 700 str. CE3RN - The Central and Eastern European Earthquake Research Network, 2016. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 10. 11. 2016) Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N., 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 - A computer program for locating earthquakes locally, regionally and globally. Hawaii Institute of the Geophysics and Planetology, Honolulu, 70 str. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2016. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2015. V A. Gosar, ur.: Potresi v letu 2015. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, članek te publikacije. Michelini, A., Živčic, M., and Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypo-centers in Slovenia, Journal of Seismology, 2(3), 257-265. Snoke, J.A., Munsey, J.W., Teague, A.G., Bollinger, G. A., 1984. A program for focal mechanism determination by the combined use of polarity and SV-P amplitude ratio data. Earthquake Notes, 55, No. 3, 15 str. Šket Motnikar, B., Godec, M., Zupančič, P., Cecic, I., 2016. Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih. V A. Gosar, ur.: Potresi v letu 2015. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, članek te publikacije. Waldhauser, F., Ellsworth, W. L., 2000. A double-difference earthquake location algorithm: Method and application to the northern Hayward fault. Bull. Seism. Soc. Am. 90, 1353-1368. 50 M. Čarman, M. Živčic, M. Ložar Stopar Waldhauser, F., 2001. HypoDD - A programe to compute double-difference hypocenter locations. U. S. Geol. Surv. Open File Rep. 01-113, 25 str. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579 kazalo Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi 51 Barbara Šket Motnikar, Matjaž Godec, Polona Zupančič, Ina Cecic Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih Effects of the earthquake on 1 November 2015 at Gorjanci mountains Povzetek Najmočnejši potres v Sloveniji leta 2015 je imel magnitudo 4,2 in je 1. novembra ob 8.52 po lokalnem času stresel Gorjance, čutili pa so ga skoraj po vsej Sloveniji. Na nekaterih stavbah so nastale široke in globoke razpoke v nosilnih zidovih, s streh so zdrsnili strešniki, poškodovani so bili mnogi dimniki. Na podlagi več kot 3700 poročil o učinkih potresa ter na podlagi našega ogleda nadžariščnega območja smo ocenili intenziteto po naseljih. Največja ocenjena intenziteta je bila VII EMS-98 in sicer na Stojan-skem Vrhu in Vinjem Vrhu. Uvod Abstract The strongest earthquake in Slovenia in 2015 (magnitude 4.2) has shaken Gorjanci Mountains on 1 November at 8:52 CET and was felt in the better part of Slovenia. Some buildings suffered extensive damage (wide and deep cracks appeared in the walls, roof tiles slipped off, many chimneys were damaged). Intensities were estimated based on more than 3700 macroseismic questionnaires and field investigation of epicentre area. The maximum intensity VII EMS-98 was estimated at Stojanski Vrh and Vinji Vrh. By the end of 2015, at least 31 aftershocks were felt in the epicentral area. Potres z največjimi učinki v Sloveniji v zadnjem desetletju se je zgodil 1. novembra 2015 ob 8. uri in 52 minut po lokalnem času. Nadžarišče potresa je bilo na Gorjancih, približno 3 kilometre jugovzhodno od Cerkelj ob Krki, v globini 6 kilometrov (Čarman in drugi, 2016). Magnituda potresa je bila 4,2, največja ocenjena intenziteta potresa pa VII po Evropski potresni lestvici EMS-98 (Grunthal, 1998). Vprašalniki o učinkih potresa Intenziteto potresa v posameznem naselju ocenjujemo na podlagi učinkov. Podatke o učinkih potresa so nam posredovali številni prostovoljni poročevalci. Poslali smo jim 2396 vprašalnikov, in sicer 922 po elektronski pošti ter 1474 po navadni pošti. Vrnjenih smo dobili 1032 izpolnjenih vprašalnikov na papirju, kar je 70 odstotkov poslanih. Poleg tega so prebivalci samoiniciativno ali pa kot odgovor na naš poziv izpolnili še 2562 vprašalnikov na spletni strani http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik/, prejeli pa smo tudi veliko telefonskih klicev (ARSO, 2016). Na sliki 1 je prikazan odziv prebivalcev, ki so čutili potres, in sicer število spletnih vprašalnikov po občinah ter normirano število vprašalnikov glede na število prebivalcev občine. Prek spletne strani (http://www.emsc-csem.org) evropsko-sredozemske seizmološke organizacije EMSC smo dobili še 77 vprašalnikov o učinkih v Sloveniji in 42 odzivov z njihove mobilne aplikacije LastQuake. Takoj po potresu smo v treh dneh terenskega dela sodelavci Urada za seizmologijo in geologijo obiskali 23 naselij na nadžariščnem območju, kjer smo raziskovali učinke potresa in si ogledali poškodovane objekte. Na prejetih vprašalnikih je 2699 oseb napisalo, da so potres čutili sami ali nekdo v njihovi neposredni okolici, 988 ljudi potresa ni zaznalo, 57 vprašalnikov pa zaradi neustreznosti (vožnja z avtom, neznana lokacija, tujina, neznan naslov) nismo upoštevali. Prebivalci so zelo živo opisovali, kako so doživeli potres. Navajamo nekaj citatov iz vprašalnikov po naseljih (v oklepaju je navedena oddaljenost od nadžarišča): 52 Slika 1: Število spletnih vprašalnikov s pozitivnimi odgovori (čutili potres) po občinah: celotno število (levo) in normirano število na 10.000 prebivalcev (desno) Figure 1: Number of web questionnaires by municipalities (felt): total number (left) and normalized to 10.000inhabitants (right) • Gorenja Pirošica (2 km): »Zelo, zelo slab občutek, preplavi te grozen strah, srce začne močno utripati.« • Črneča vas (7 km): »Bila sem dobra 2 m od vrat, pa nisem mogla priti do njih, da bi šla pod obok, tako se je treslo.« • Brežice (8 km): »Ni bil potres, ki zaniha, hiša je drgetala, z zvoki rafalske strojnice. / Kot da bi tla šla dol - mogoče učinek podoben štartu dvigala. / Je rukalo in ropotalo, kot bi šla po tirnicah z avtom.« • Leskovec pri Krškem (10 km): »Začelo se je z rahlim zibanjem avta, kar pa se je zelo hitro stopnjevalo. Na koncu sem imel tak občutek, kot da sedim na podivjanem konju. Avto je bil v mirujočem stanju. / Kot da bi tla pod hišo vzvalovila. / Kar naenkrat je začelo vse »plavati«. Vsi v cerkvi smo bili zbegani, saj je iz stropa padal omet. Hitro smo začeli teči proti izhodnim vratom. Pri vratih smo se vsi rinili, saj je vse zgrabila panika, / Potres se je začel z majhno močjo, potem je pa kar pridobival na moči, treslo se je grozno, začel je odpadati omet iz sten in stropov. Čedalje bolj je pridobival na moči in bilo je resnično strašno, ko se moraš rešiti iz zaprtega prostora, kjer je s tabo še okrog 200 ljudi.« • Zgornji Obrež, Artiče (10 km): »Občutek, da se vse premika, bilo je nekakšno bobnenje oz. hromenje kot da bi padale bombe in hotel sem zlesti iz postelje, vendar nisem mogel, kajti tudi nisem vedel, kaj se sploh dogaja, ker me je potres prebudil iz spanca.« • Globoko (13 km): »Pred sunkom je bilo slišati zvok kot stampedo goved.« • Senovo (19 km): »Nikoli še nisem videla, da se blok dobesedno maje sem in tja... Zelo smo bili prestrašeni.« • Ljubljana (80 km): »Kar nekaj sekund so žvenketale medalje in pokali.« • Maribor (80 km): »Ležala sem v postelji, ki se je tresla, občutek je bil, kot da bi ležala na pralnem stroju, ko centrifugira.« Učinki potresa Na podlagi vseh zbranih podatkov smo ocenili učinke potresa po Evropski potresni lestvici EMS-98 (Grünthal, 1998). Intenziteta za posamezna naselja je prikazana na sliki 2. Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih 53 Slika 2: Intenziteta potresa 1. novembra 2015 po naseljih v Sloveniji (podatke za Hrvaško je posredoval Ivica Sovič, za Avstrijo pa Rita Meurers) Figure 2: Intensity map for 1 November 2015 earthquake by Slovenian settlements (foreign data was forwarded by Ivica Sovič for Croatia, and Rita Meurers for Austria). 54 B. Šket Motnikar, M. Godec, P. Zupančič, I. Cecič Potres je na širšem nadžariščnem območju povzročil preplah in poškodbe na stavbah. Največjo intenziteto VII EMS-98 je potres dosegel na Stojanskem Vrhu in Vinjem Vrhu, kjer so na mnogih nosilnih zidovih nastale široke in globoke razpoke, s streh pa so odpadli strešniki, odlomili so se tudi dimniki. Stanovalci so poročali, da je omare prestavilo za 10 cm, s stene odtrgalo nosilec TV-zaslona ter dvignilo radiatorje z nosilcev (slika 3). Poškodbe nekoliko manjšega obsega so nastale v naseljih Dobrava ob Krki (VI-VII EMS), Bušeča vas (VI EMS) in Hrastje pri Cerkljah (VI EMS). Ocenjujemo, da je v 41 slovenskih in petih hrvaških naseljih potres dosegel stopnjo V ali V-VI EMS-98, ki že lahko povzroči manjšo gmotno škodo. Prebivalci teh naselij so poleg poškodb na posameznih stavbah navedli močno tresenje, prestrašenost, znatno nihanje visečih predmetov, žvenket steklenine in porcelana, premikanje pohištva, štedilnikov na trdo gorivo in nestabilnih predmetov. V številnih zidanicah so se potopili pokrovi sodov za vino. Ob cesti na Izvir je v manjšem opuščenem kamnolomu nastal podor večje količine kamenja in skal (slika 4). Največje poškodbe so nastale na območju do 10 km od nadžarišča (slika 5), manjše poškodbe pa so nastale v naseljih, oddaljenih do 35 km. Učinke IV EMS-98 smo ocenili v krogu polmera približno 45 kilometrov od nadžarišča. Posamezna sporočila o zaznavanju potresa so prišla iz vse Slovenije, najbolj oddaljeno celo iz 163 kilometrov oddaljenega Bovca. Od 1. novembra do 31. decembra 2015 so prebivalci čutili še najmanj 31 popotresov. Na Hrvaškem so potres 1. novembra čutili v približno 50 km širokem obmejnem pasu od Karlovca do Varaždi-na, pa tudi v Puli. Najmočneje so ga zaznali v okolici Žumberačke gore, kjer so bili učinki V EMS-98. V Bosni in Hercegovini so ga čutili v Prijedoru in Cazinu, v Italiji v Trstu, Gradežu in Červinjanu, v Avstriji pa v Gradcu. Slika 4: Posledice potresa v naravi: podor kamenja pri naselju Izvir (foto M. Godec) Figure 4: Earthquake effects in nature: a rockfall near Izvir (Photo M. Godec). Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih 55 Slika 5: Intenziteta potresa v naseljih na širšem nadža-riščnem območju v Sloveniji. Imena so napisana pri naseljih, kjer so bili učinki potresa ocenjeni z intenziteto V-VIEMS-98 ali več. Figure 5: Intensity in wider epicentral area. The names of the settlements with intensity V-VI EMS-98 or more are shown in the map. Opis poškodb Potresni sunek je na območju Gorjancev poleg preplaha povzročil tudi gmotno škodo. Zmerne konstrukcijske poškodbe in velike nekonstrukcijske poškodbe (3. stopnje po petstopenjski klasifikaciji poškodb v EMS) smo opazili na nekaterih starejših stavbah v naseljih Stojanski Vrh, Vinji Vrh, Dobrava ob Krki, Buše-ča vas, Hrastje pri Cerkljah, Pristava ob Krki ter Vrhovska vas. Največji obseg poškodb je nastal v vaseh Stojanski Vrh in Vinji Vrh (slike 6-11). Obseg poškodb je bil vsaj v enem primeru takšen, da bi bila nadaljnja uporaba objekta lahko nevarna oziroma, da bi bili prebivalci ogroženi. V vseh prostorih več kot 100 let stare kamnite hiše na Stojanskem Vrhu so nastale globoke in široke razpoke v nosilnih zidovih, odpadli so večji kosi ometa, močno je bil poškodovan strop nad kletjo, s strehe je zdrselo mnogo strešnikov, dimnik je bil poškodovan. Na še štirih starejših objektih Stojanskega vrha in na petih stavbah Vinjega Vrha (vse ranljivostnega razreda B po EMS) smo ugotovili poškodbe 3. kategorije po EMS (globoke in široke razpoke v nosilnih stenah in ometu, odpadli strešniki, odlomi, rotacije in porušitve dimnikov). Manjše poškodbe (manjše razpoke, odpadli večji kosi ometa, zdrsi ali premaknjenost posameznih strešnikov) smo zasledili celo na posameznih novejših potresno odporno grajenih objektih (ranljivostnega razreda D po EMS). V Dobravi ob Krki so bile na dveh objektih globoke in široke razpoke nosilnih zidov, s treh pa so odpadli strešniki. Strešniki so zdrsnili na še enem objektu, na katerem je razpokal tudi dimnik. Na novejši hiši je nastala razpoka na stiku armirano-betonske plošče in plavajočega poda (slika 12). V Bušeči vasi je največ poškodb nastalo v cerkvi: široke in globoke razpoke v stenah, stropu in zvoniku, odpadli strešniki ter večji kosi ometa (slika 13). Streha je bila poškodovana še na treh stavbah, porušen dimnik na stari osnovni šoli je padel na parkiran avto. Na pokopališču je na več mestih počil zid, nekateri 56 B. Šket Motnikar, M. Godec, P. Zupančič, I. Cecič Slika 6: Široke in globoke razpoke na stikih nosilnih zidov in stropa na Stojanskem Vrhu (foto M. Godec) Figure 6: Large and extensive cracks in the joints of walls and ceiling at Stojanski Vrh (photo M. Godec) Slika 7: Široke in globoke razpoke nosilnih zidov na Stojanskem Vrhu (foto M. Godec) Figure 7: Large and extensive cracks in bearing walls at Stojanski Vrh (photo M. Godec) Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih 57 Slika 8: Premaknjeni strešniki na Stojanskem Vrhu (foto M. Godec) Figure 8: Slipped roof tiles at Stojanski vrh (photo M. Godec) Slika 9: Zarotiran dimnik v Vinjem Vrhu (foto M. Godec) Figure 9: Rotated chimney at Vinji Vrh (photo M. Godec) 58 B. Šket Motnikar, M. Godec, P. Zupančič, I. Cecič Slika 10: Široke in globoke razpoke nosilnega zidu na Vinjem Vrhu (foto M. Godec) Figure 10: Large and extensive cracks in bearing wall at Vinji Vrh (photo M. Godec) Slika 11: Odpadli večji kosi ometa na stropu v Vinjem Vrhu (foto M. Godec). Figure 11: Large pieces of plaster falling off the ceiling in Vinji Vrh (Photo M. Godec). Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih 59 Slika 12: Razpoka na stiku armirano-betonske plošče in plavajočega poda na novejši hiši v Dobravi ob Krki (foto M. Godec) Figure 12: A crack in the joint of reinforced concrete slab and floating floor in a new house in Dobrava ob Krki (Photo M. Godec). nagrobniki so se prevrnili in plošče premaknile (slika 14). Zaradi 1. novembra, dneva spomina na mrtve, je bilo v cerkvi in na pokopališču veliko ljudi, ki so imeli težave z ravnotežjem. Za Hrastje pri Cerkljah so bili značilni zdrsi strešnikov, kar smo opazili na petih stavbah. Na stari hiši se je odlomil dimnik in poškodoval streho (slika 15). Na nekaterih hišah so nastale lasaste razpoke. Široke in globoke razpoke v zidovih smo opazili tudi na enem objektu v Vrhovski vasi in v Pristavi ob Krki. Manjše poškodbe na posameznih stavbah smo videli še v naseljih Krška vas, Cerklje ob Krki, Poštena vas, Boršt, Dolenja Pirošica, Izvir, Leskovec pri Krškem ter Kostanjevica na Krki. Potresna nevarnost na Gorjancih Po uradni karti potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo 475 let (Lapajne in drugi, 2011) se mora na območju nadžarišča tega potresa za projektiranje upoštevati projektni pospešek tal 0,225 g. Med potresom je bil najbližji akcelerograf nameščen v Jedrski elektrarni Krško, ki je od nadžarišča potresa oddaljena 9 km. Zabeležil je maksimalni pospešek tal 0,08 g (Prosen, 2016). Za potrebe zaščite in reševanja uporabljamo karto potresne intenzitete za povratno dobo 475 let (Šket Mo-tnikar in Zupančič, 2011), po kateri lahko za to območje pričakujemo potrese z učinki VIII EMS-98. Takšen potres se je pri Brežicah zgodil leta 1917 in je imel magnitudo 5,7 (Ribarič, 1982). S spletno aplikacijo PO-TROG za hiter odziv po potresu (Lutman in drugi, 2014) lahko ocenimo, kakšne učinke bi imel tako močan potres danes. Ob tem scenariju bi učinke stopnje V EMS-98 (tudi zanemarljive poškodbe na posameznih 60 B. Šket Motnikar, M. Godec, P. Zupančič, I. Cecič Slika 13: Globoka razpoka na zunanji strani cerkve v Bušeči vasi (foto M. Godec) Figure 13: Deep crack in the outer wall of the church at Bušeča vas (photo M. Godec) Slika 14: Premaknjena nagrobna plošča na pokopališču v Bušeči vasi (foto M. Godec) Figure 14: Displaced gravestone at the cemetery in Bušeča vas (Photo M. Godec). Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih 61 Slika 15: Odlom dimnika na Hrastjah pri Cerkljah (foto I. Cecic) Figure 15: Partial collapse of chimney in Hrastje pri Cerkljah (Photo I. Cecic). zelo ranljivih stavbah) pričakovali od Maribora na severu do Ogulina (Hrvaška) na jugu in od Grosuplja na zahodu do Ivanič Grada (Hrvaška) na vzhodu. Aplikacija temelji na Registru nepremičnin (GURS), zato lahko ocenjujemo le poškodbe stavb na območju Slovenije. Na podlagi modela predvidevamo, da bi bilo na najbolj prizadetem območju (na slovenski strani) 11 stavb tako hudo poškodovanih, da jih ne bi bilo mogoče sanirati. V teh stavbah živi 90 prebivalcev, ki bi po tem scenariju potrebovali stalno namestitev drugje. Poleg tega bi bilo treba poskrbeti za začasno namestitev 3685 prebivalcev iz 1729 objektov. Ti objekti bi imeli majhne do zmerne konstrukcijske poškodbe in bi jih bilo mogoče sanirati. Sklepne misli Potres na Gorjancih 1. novembra 2015 ob 8.52 je imel na ožjem nadžariščnem območju učinke VII EMS-98. Po potresu v Posočju leta 1998 je to največja ocenjena intenziteta v Sloveniji. Na posameznih hišah so nastale poškodbe 3. kategorije po EMS (globoke in široke razpoke v nosilnih stenah in ometu, odpadli strešniki, odlomi, rotacije in porušitve dimnikov), kar označuje zmerne konstrukcijske poškodbe in velike nekonstrukcijske poškodbe. Na območju s polmerom 15 km pa je nastalo veliko manjših poškodb; največ je bilo razpok v ometu in zidovih, zdrsov strešnikov in poškodb dimnikov. Prostovoljci so nam poslali več kot 3700 poročil o učinkih potresa, kar je največje število poročil, ki smo jih kadarkoli zbrali po potresu. Zahvala Projekt POTROG je financiralo Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje. Podatke o učinkih potresa v tujini sta posredovala seizmologa Ivica Sovič (za Hrvaško) in Rita Meurers (za Avstrijo), še 62 B. Šket Motnikar, M. Godec, P. Zupančič, I. Cecič nekaj informacij o učinkih v sosednjih državah pa smo dobili na spletni strani EMSC. Zahvaljujemo se številnim prostovoljcem, ki so izpolnili vprašalnik o učinkih potresa. Viri in literatura Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016. Poročilo o terenskem ogledu po potresu 1. novembra 2015 na Gorjancih. Interno poročilo, makroseizmični arhiv ARSO, Ljubljana. Čarman, M., Živčic, M., Ložar-Stopar, M. 2016. Potres 1. novembra 2015 na Gorjancih in popotresi. Potresi v letu 2015. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Geodetska uprava Republike Slovenije, Register nepremičnin, dostopno (14. 11. 2016) na www.e-prostor.gov.si/si/zbirke_prostorskih_podatkov/nepremicnine/register_nepremicnin/ Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001. Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik 50, 140-149. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Banovec, P., Cerk, M., 2014. POTROG - potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Ljubljana. (www.sos112.si/slo/tdocs/naloga_99.pdf) Prosen, T., 2016. Poročilo o delovanju akcelerografa NEK0 v obdobju 1. 1.-31. 12. 2015, ARSO, Ljubljana. Ribarič, V., 1982. Seizmičnost Slovenije. Katalog potresov (792 n.e. - 1981). Publikacije SZSRS 1-1, Ljubljana. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2011. Karta potresne intenzitete Slovenije. Ujma, št. 25. ^ kazalo Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih 63 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic v ^^m m v V ■ ■ ■ ■ mg m m V ■ v ■ ■ 4 Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2015 Fault Plane Solutions of Selected Earthquakes in Slovenia in 2015 Povzetek Močnejšim potresom, ki so se leta 2015 zgodili v Sloveniji, smo iz seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Pri petih potresih smo zbrali zadostno število podatkov za določitev žariščnega mehanizma. Lokalne magnitude (MLV) obravnavanih potresov so bile v razponu od 2,5 do 4,2. Žariščni mehanizem teh potresov je nariv ali nariv z zmikom. Zbrali smo tudi rešitve parametrov žariščnih mehanizmov, ki so jih najmočnejšemu potresu 1. novembra 2015 določili v tujini. Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of selected earthquakes in Slovenia in 2015. For 5 events with local magnitudes ranging from MVV=2.5 to 4.2 enough data were available to determine fault plane solutions. Focal mechanisms are found to be mostly reverse or reverse oblique. Fault plane solutions of selected earthquakes were collected from foreign institutions for comparison. Uvod Z žariščnim mehanizmom opišemo izvor potresnega valovanja. Uporabljeni postopek temelji na določitvi smeri prvega premika vzdolžnega potresnega valovanja na lokaciji potresne opazovalnice. Smer premika odčitamo na navpični komponenti zapisa potresa kot zgostitev (kompresijo) ali razredčitev (dilatacijo). Metodo, ki smo jo uporabili smo natančneje opisali v publikacijah preteklih let (Ložar Stopar, Živčic, 2008 in 2011). Rezultati V tem prispevku podajamo rezultate žariščnega mehanizma petih potresov, ki so se zgodili leta 2015. Zanje smo zbrali zadostno število seizmogramov in uspeli odčitati smeri vstopov valovanja na navpični komponenti zapisa posamezne opazovalnice. Število seizmogramov, na katerih je bila smer premika jasno določljiva, je bilo od potresa do potresa različno. Med izbranimi potresi je imel največjo magnitudo (MLV=4,2) potres, ki se je zgodil 1. novembra ob 7.52 po UTC v bližini Brežic. Smer vstopnega valovanja pri tem potresu smo določili na seizmogramih sedeminpetdesetih opazovalnic. Najbolj oddaljena opazovalnica je bila od žarišča potresa oddaljena 540 km. Največ vstopov (sedemdeset) smo odčitali potresu z magnitudo 3,9 v Posočju. Potresu z magnitudo MLV=2,7, ki se je zgodil 18. decembra pri Borovnici, smo odčitali najmanj, le šestindvajset vstopov, a smo mu še uspeli določiti žariščni mehanizem. Parametri žariščnega mehanizma petih potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska lega je prikazana na sliki 1. Rešitve prelomnih ravnin z relativno lego opazovalnic in odčitanimi smermi vstopov vzdolžnega valovanja so predstavljene v stereografski projekciji na spodnjo poloblo na sliki 2. Pri določanju parametrov žariščnega mehanizma potresa smo na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) uporabili metodo, ki temelji na smeri prvih premikov vzdolžnega potresnega valovanja na lokacijah potresnih opazovalnic. 64 Slika 1: Lokacije petih močnejših potresov na ozemlju Slovenije v letu 2015 z njihovim žariščnim mehanizmom. Obarvani kvadranti so kompresijski, barva predstavlja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1: Locations and fault plane solutions of five earthquakes with epicentres in Slovenia in 2015. Coloured quadrants are compressional, colour gives information on focal depth and size scales with local magnitude MLV Z metodo inverzije tenzorja potresnega navora so potresu 1. novembra ob 7.52 po UTC pri Brežicah določili parametre žariščnega mehanizma tudi ameriška geološka služba U.S. Geological Survey (USGS, 2015), ameriška univerza Saint Louis v ZDA (EAS SLU, 2015), Istituto Nazionale di Oceanografía e Geofísica Sperimentale v Trstu (INOGS, 2015) in Istituto Nazionale di Geofísica e Vulcanologia v Bologni (INGV, 2015) ter Helmholtz-Zentrum Potsdam - Deutsches GeoForschungsZentrum v Potsdamu (GFZ, 2015). Njihovi parametri, zbrani v preglednici 2, so večinoma primerljivi z našo rešitvijo v preglednici 1. Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, v pokrajini Furlanija - Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času na področju Alpe-Jadran v okviru Srednje in vzhodno evropske mreže za raziskave potresov CE3RN (2016). Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2015 65 Preglednica 1: Parametri žariščnih mehanizmov obravnavanih potresov na ozemlju Slovenije v letu 2015. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Nnp je število odčitkov neskladnih z rešitvijo. Table 1: Focal mechanism solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2015. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal plane and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and T is minimum pressure axis, respectively. Np is the number of P-wave first motion polarities used. Nnp is number of wrong P-wave first motion polarities. datum čas (UTC) zem. širina zem. dolž. globina ravnina 1 ravnina 2 P T Np Nnp hh.mm °N °E km mlv smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon število vstopov napačni vstopi date time (UTC) lat. long. depth nodal 1 nodal 2 P T Np Nnp hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake azimuth plunge azimuth plunge polarities wrong polarities 29. 8. 2015 18.47 46,32 13,61 7 3,9 61 65 79 266 27 112 159 19 310 68 70 0 1. 11. 2015 7.52 45,85 15,54 6 4,2 254 62 67 116 36 126 0 14 123 65 57 2 1. 11. 2015 8.08 45,87 15,52 9 2,9 271 51 77 111 41 106 10 5 127 79 36 1 24. 11. 2015 19.04 45,87 15,52 8 2,5 76 30 80 268 60 96 353 15 192 74 28 1 18. 12. 2015 15.18 45,90 14,40 14 2,7 61 54 37 307 61 138 5 4 271 49 26 0 Slika 2: Žariščni mehanizmi petih močnejših potresov na ozemlju Slovenije leta 2015. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi premik tal zaradi potresa zabeležile dilatacijo, krogci pa opazovalnice, ki so zabeležile kompresi-jo. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Podana je projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2: Fault plane solutions of five earthquakes in Slovenia in 2015. Squares denote stations with dilatation as the first onset and circles denote stations with compression. P and T describe maximum and minimum stress axes, respectively. Lower hemisphere projection is applied. Preglednica 2: Parametri žariščnega mehanizma za potres 1. novembra 2015 ob 7.52 UTC določenih z inverzijo tenzorja potresnega navora na USGS v ZDA (USGS, 2015) EAS SLU v ZDA (EAS SLU, 2015), na INGV v Bologni (INGV, 2015), na INOGS v Trstu (INOGS, 2015) in na GFZ v Potsdamu (GFZ, 2015) Table 2: Focal mechanisms parameters for earthquake on 1 November 2015 at 7:52 UTC, determined by inversion of seismic moment tensor at U.S. Geological Survey (USGS,2015), at EAS SLU (EAS SLU, 2015), at INGV (INGV, 2015), at INOGS (INOGS, 2015) and at GFZ (GFZ, 2015). datum čas (UTC) avtor zem. širina zem. dolž. globina MW ravnina 1 ravnina 2 N hh.mm °N °E km smer naklon premik smer naklon premik število opazov. date time (UTC) author lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 N hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake No. of stations 1. 11. 2015 7.52 INGV 45,86 15,50 11,5 4,27 111 28 113 266 64 78 13 1. 11. 2015 7.52 EAS SLU 45,94 15,58 10 4,3 295 57 123 65 45 50 40 1. 11. 2015 7.52 INOGS 45,8290 15,6425 6 4,3 106 30 102 273 61 83 10 1. 11. 2015 7.52 GFZ 45,94 15,57 10 4,3 282 64 97 87 27 77 48 1. 11. 2015 7.52 USGS 45,862 15,552 5 4,3 113 50 105 271 42 73 Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2015 67 Literatura EAS SLU_a, Saint Louis University, USA, 2015. http://www.eas.slu.edu/eqc/eqc_mt/MECH.EU/20151101075235/index.html (uporabljeno 10. 10. 2016). GFZ, Deutsches GeoForschungsZentrum, Potsdam, 2015. http://geofon.gfz-potsdam.de/data/alerts/2015/gfz2015vkal/mt.txt (uporabljeno 10. 10. 2016). INGV, Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia, Bologna, 2015. http://autorcmt.bo.ingv.it/QRCMT-on-line/QRCMT15-on-line/E1511010752A.html (uporabljeno 10. 10. 2016). INOGS, Istituto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale, Trieste, 2015. http://rts.crs.inogs.it/event/37066/detail.html (uporabljeno 10. 10. 2016). USGS, U.S. Geological Survey, 2015. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us20004166#general_summary (uporabljeno 10. 10. 2016). Ložar Stopar, M., Živčič, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. Potresi v letu 2007 (ur. R. Vidrih). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 48-53. Ložar Stopar, M., Živčič, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Potresi v letu 2010 (ur. A. Gosar). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 71-75. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2016. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 10. 11. 2016) Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579. ^ kazalo 68 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčič Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 World's Largest Earthquakes in 2015 Povzetek Leta 2015 je bilo po svetu 58 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (Mw) 6,5. Navorna magnituda enega potresa je bila večja ali enaka 8,0, osemnajst potresov je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9. Vsaj 17 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj vsaj 9635 žrtev. Najmočnejši (Mw = 8,3) potres leta 2015 je nastal 16. septembra pod oceanskim dnom blizu obale Čila v globini 22 km. Največ žrtev je zahteval potres, ki se je zgodil 25. aprila v Nepalu. Njegova magnituda je bila 7,8, zahteval je vsaj 8964 življenj. Najgloblji močnejši potres z žariščem na globini 664 km in navorno magnitudo 7,8 se je zgodil 30. maja pod oceanskim dnom na območju otokov Bonin. Najmočnejši potres v Evropi je 17. novembra stresel grški otok Lefkada, njegova magnituda je bila 6,5. Abstract There were 58 earthquakes in the world in year 2015 that either reached or exceeded a moment magnitude (Mw) of 6.5. One earthquake had the moment magnitude greater than or equal to 8.0 and 18 between 7.0 and 7.9. At least 17 earthquakes have claimed human lives; in total there were at least 9635 victims. The most devastating earthquake in 2015 took place on 25 April in Nepal, where at least 8964 people were killed. The 16 September earthquake offshore of Chile ranked first in terms of the released energy, with a moment magnitude of 8.3. The deepest strong earthquake took place on 30 May near Bonin Islands with a hypocentre 664 km below the surface and the moment magnitude of 7.8. The strongest earthquake in Europe with moment magnitude 6.5 struck Greek island Lefkada on 17 November. Uvod Zemljina trdna lupina, debela povprečno približno 100 km pod celinami in 50 pod oceani, se imenuje litosfera in jo sestavlja več tektonskih plošč (slika 1). Največje so Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evra-zijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi, viskozni plasti v Zemljinem plašču pod litosfero, nenehno počasi premikajo. Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali transformne meje plošč). Razmikanje tektonskih plošč lahko poteka na območju oceanov (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se iztisnjena magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali na celinah (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki sčasoma postane meja plošč). Pri primikanju plošč se oceanska plošča podriva pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa celinski plošči trčita, kar povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni prelom (Lapajne, 2013). Posledice gibanja celinskih in oceanskih plošč oziroma tektonike litosferskih plošč so burni geološki pojavi, kot so vulkani in potresi, ki nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Slika 1 kaže povezanost tektonike plošč s potresno dejavnostjo, saj je večina močnejših potresov nastala na stikih tektonskih plošč. Narisani so le tisti, ki so leta 2015 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (6,0 za evropsko-mediteran-sko območje), in tisti šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna magnituda je mera za velikost potresa, ki je primerna tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je definiran kot zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne 69 Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2015 na Zemlji. Velikost krogov kaže potresno magnitu-do, barva pa žariščno globino. Označene so tudi glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2015. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. Main tectonic plates are also shown. 70 Tamara Jesenko velikosti zdrsa vzdolž preloma. Lahko ga izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali iz geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). Če bi narisali nadžarišča oziroma epicentre vseh potresov, bi videli, da potresi nastajajo predvsem na stikih med posameznimi ploščami. Prav prostorska porazdelitev potresov je tudi razkrila potek mej ali stikov med ploščami in je bila pred približno petdesetimi leti eden najpomembnejših podatkov pri oblikovanju teorije tektonike litosferskih plošč. Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih leta 2015 (NEIC, 2015a; NEIC, 2016a; List of earthquakes in 2015, 2016; ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2015). Našteti so tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (6,0 za evropsko-mediteransko območje), in tisti šibkejši (10), ki so zahtevali človeška življenja. Mw je oznaka za navorno magnitudo. Globina potresov je podana v kilometrih. V stolpcu o številu žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezen potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Svet je namreč za statistične potrebe seizmolo-gije razdeljen na 729 Flinn-Engdahlovih geometrijskih območij (Young in drugi, 1996). Preglednica 1: Seznam potresov leta 2015, katerih navorna magnituda Mw je bila enaka ali večja od 6,5 (6,0 za evropsko--mediteransko območje). Dodani so potresi, katerih magnituda je bila sicer manjša, a so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2015 with moment magnitude Mw equal to or greater than 6.5 (6.0 for European-Mediterranean region). Earthquakes with magnitudes below 6.5 that have claimed human lives are also included. datum čas (UTC) koordinati mag. globina število območje ura.min širina dolžina Mw km žrtev date time (UTC) coordinates mag. depth number of victims area hh.min lat lon Mw km 7. 1. 5.07 5,91 S 82,66 Z 6,5 8 pod morskim dnom, južno od Paname 23. 1. 3.47 17,03 J 168,52 V 6,8 220 pod morskim dnom, otočje Vanuatu 11. 2. 18.57 23,11 J 66,69 Z 6,7 223 provinca Jujuy, Argentuna 13. 2. 18.59 52,65 S 31,90 Z 7,1 17 pod morskim dnom, severni del Srednjeatlantskega hrbta 16. 2. 23.06 39,86 S 142,88 V 6,7 23 pod morjem ob vzhodni obali Honšuja, Japonska 27. 2. 13.45 7,29 J 122,53 V 7,0 552 pod morskim dnom, Floreško morje 29. 3. 23.48 4,73 J 152,56 V 7,5 41 pod morskim dnom med Novo Britanijo in Novo Irsko, Papua Nova Gvineja 30. 3. 8.48 15,50 J 173,03 Z 6,5 11 pod morskim dnom v območju Tongovskega jarka 16. 4. 18.07 35,14 S 26,83 V 6,0 20 pod morskim dnom vzhodno od Krete 17. 4. 15.52 15,88 J 178,60 Z 6,5 10 pod morskim dnom, vzodno od Fidžija 20. 4. 1.42 24,20 S 122,32 V 6,4 29 1 pod morskim dnom, vzhodno od Tajvana 25. 4. 6.11 28,23 S 84,73 V 7,8 8 8964 Nepal 25. 4. 6.45 28,22 S 84,82 V 6,6 10 Nepal Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 71 datum čas (UTC) koordinati mag. globina število območje ura.min širina dolžina Mw km žrtev date time (UTC) coordinates mag. depth number of victims area hh.min lat lon Mw km 26. 4. 7.09 27,77 S 86,02 V 6,7 23 Nepal 30. 4. 10.45 5,38 J 151,77 V 6,7 31 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 1. 5. 8.06 5,20 J 151,78 V 6,8 44 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 5. 5. 1.44 5,46 J 151,88 V 7,3 55 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 7. 5. 7.01 7,22 J 154,56 V 7,1 10 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 12. 5. 7.05 27,81 S 86,07 V 7,3 15 218 Nepal 12. 5. 21.12 38,91 S 142,03 V 6,8 35 pod morskim dnom, vzhodno od obale prefekture Miyagi, Japonska 19. 5. 15.25 54,33 J 132,16 Z 6,7 7 pod morskim dnom, območje Tihooceansko-antarktičnega hrbta 20. 5. 22.48 10,88 J 164,17 V 6,8 11 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 22. 5. 21.45 11,06 J 163,70 V 6,9 11 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 22. 5. 23.59 11,11 J 163,22 V 6,8 10 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 29. 5. 7 56,59 S 156,43 Z 6,7 73 pod morskim dnom, vzhodno od otoka Sutwik, Aljaska 30. 5. 11.23 27,84 S 140,49 V 7,8 664 pod morskim dnom, severozahodno od otokov Bonin 4. 6. 23.15 5,99 S 116,54 V 6,0 10 18 Ranau, zvezna država Sabah, Malezija 17. 6. 12.51 35,36 J 17,16 Z 7,0 10 pod morskim dnom, južni del Srednjeatlantskega hrbta 23. 6. 12.18 27,74 S 139,73 V 6,5 460 pod morskim dnom, zahodno od otokov Bonin 3. 7. 1.07 37,46 S 78,15 V 6,4 20 3 Sinkiang, Kitajska 10. 7. 4.12 9,31 J 158,40 V 6,7 12 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 16. 7. 15.16 13,87 S 58,55 Z 6,5 20 pod morskim dnom, severovzhodno od Barbadosa 18. 7. 2.27 10,40 J 165,14 V 7,0 11 pod morskim dnom, zahodno od Svetokriških otokov 24. 7. 20.59 33,86 S 73,19 V 5,1 17 3 Murree, Pakistan 27. 7. 4.49 52,38 S 169,45 Z 6,9 29 pod morskim dnom, območje Aleutov, Aljaska 27. 7. 21.41 2,63 J 138,53 V 7,0 48 1 Papua, Indonezija 7. 8. 1.25 2,14 J 28,90 V 5,8 11 1 jezero Kivu, vzhodni Kongo 10. 8. 4.12 9,35 J 158,05 V 6,6 22 pod morskim dnom, blizu Salomonovih otokov 12. 8. 18.49 9,33 J 157,88 V 6,5 6 pod morskim dnom, blizu Salomonovih otokov 13. 9. 8.14 24,93 S 109,62 Z 6,7 10 pod morskim dnom, Kalifornijski zaliv, Mehika 16. 9. 22.54 31,57 J 71,67 Z 8,3 22 14 pod morskim dnom, ob obali regije Coquimbo, Čile 72 Tamara Jesenko datum čas (UTC) koordinati mag. globina število območje ura.min širina dolžina Mw km žrtev date time (UTC) coordinates mag. depth number of victims hh.min lat lon Mw km 16. 9. 23.18 31,56 J 71,43 Z 7,0 28 Hlapel, regija Coquimbo, Čile 17. 9. 3.55 31,42 J 71,69 Z 6,5 27 pod morskim dnom, ob obali regije Coquimbo, Čile 17. 9. 4.01 31,52 J 71,80 Z 6,7 23 pod morskim dnom, ob obali regije Coquimbo, Čile 21. 9. 17.04 31,73 J 71,38 Z 6,6 35 Illapel, regija Coquimbo, Čile 24. 9. 15.53 0,62 J 131,26 V 6,6 18 pod morskim dnom, severno od Soronga, Indonezija 17. 10. 11.33 25,47 J 64,48 Z 5,8 17 1 provinca Salta, Argentina 20. 10. 21.52 14,84 J 167,31 V 7,1 135 pod morskim dnom, blizu Vanuatuja 26. 10. 9.09 36,52 S 70,37 V 7,4 231 399 Farkhan, Hindukuš, Afganistan 4. 11. 3.44 8,34 J 124,88 V 6,5 20 otok Alor, indonezija 7. 11. 6.58 8,47 S 71,40 Z 5,3 15 1 Lagunillas, venezuela 7. 11. 7.31 30,89 J 71,45 Z 6,8 46 regija Coquimbo, Čile 8. 11. 16.47 6,84 S 94,65 V 6,6 10 pod morskim dnom, blizu Nikobarov 9. 11. 16.03 51,64 S 173,08 Z 6,5 15 pod morskim dnom, južno od otoka Atka, Aleuti, Aljaska 11. 11. 1.54 29,50 J 72,01 Z 6,9 12 pod morskim dnom, blizu obale čilske regije Coquimbo 11. 11. 2.46 29,51 J 72,06 Z 6,9 10 pod morskim dnom, blizu obale čilske regije Coquimbo 13. 11. 20.51 31,00 S 128,87 V 6,7 12 pod morskim dnom, jugozahodno od Kjušuja, Japonska 17. 11. 7.01 38,67 S 20,60 V 6,5 11 2 Nidri, grški otok Lefkada 18. 11. 18.31 8,90 J 158,42 V 6,8 13 pod morskim dnom, v bližini Salomonovih otokov 22. 11. 20.38 8,52 S 71,39 Z 5,1 10 1 Lagunillas, venezuela 23. 11. 20.41 16,98 S 98,91 Z 5,6 34 2 zvezna država Guerrero, Mehika 24. 11. 22.45 10,54 J 70,94 Z 7,6 606 regija Madre de Dios, Peru 24. 11. 22.05 10,06 J 71,02 Z 7,6 620 regija Ucayali, Peru 26. 11. 5.45 9,18 J 71,29 Z 6,7 602 zvezna država Acre, Brazilija 4. 12. 22.25 47,62 J 85,09 V 7,1 35 pod morskim dnom, območje Jugovzhodnega indijskooceanskega hrbta 7. 12. 7.05 38,21 S 72,78 V 7,2 22 2 regija Goro-Badakshan, Tadžikistan 9. 12. 10.21 4,11 J 129,51 V 6,9 21 pod morskim dnom, južno od otoka Maluku, Bandsko morje 17. 12. 19.49 15,80 S 93,63 Z 6,6 85 pod morskim dnom, Tehuantepeški zaliv, Mehika 25. 12. 19.14 36,49 S 71,13 V 6,3 206 4 Hindukuš, Afganistan Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 73 Leta 2015 je bilo 58 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. Navorna magnituda enega potresa je bila večja oziroma enaka 8,0, osemnajst pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9, kar pomeni, da leto 2015 ne odstopa od dolgoletnega povprečja. Po statističnih analizah, ki temeljijo na opazovanjih od leta 1900, se povprečno vsako leto zgodi en potres z magnitudo vsaj 8,0, 15 pa jih je z magnitudo med 7,0 in 7,9 (NEIC, 2016b). Leta 2015 je v sedemnajstih potresih, ki so zahtevali človeška življenja, umrlo vsaj 9635 ljudi. Največ potresov (približno 90 % vseh in 81 % najmočnejših ) se zgodi v Obtihomorskem pasu, imenovanem tudi Ognjeni obroč, ki obkroža Tihi ocean (NEIC, 2016c). Leto 2015 ni izjema, saj se je tu zgodila večina potresov z navorno magnitudo 6,5 ali več, med njimi tudi najmočnejši. Ta je nastal 16. septembra ob 22.54 po svetovnem času - UTC (ob 19.54 po lokalnem času), njegova navorna magnituda je bila 8,3. Zgodil se je pod oceanskim dnom, 48 km zahodno od čilskega mesta Illapel. Točka, v kateri se je sevanje energije potresnega valovanja začelo, imenovana tudi žarišče potresa, je bila 22 km pod morskim dnom. Potres je nastal na območju, kjer se plošča Nazca podriva pod Južnoameriško. Podrivati se začne na območju Perujsko-čilskega jarka (85 km zahodno od žarišča potresa 16. septembra) in se premika proti vzhodu-severovzhodu s hitrostjo 74 mm na leto glede na južnoameriško ploščo. Pri potresu se je aktiviral prelom v dolžini okoli 230 km. Sledili so mu številni popotresi, najmočnejši 24 minut po glavnem potresu z navorno magnitudo 7,0 (NEIC, 2015a; NEIC, 2015b). Potres je zahteval 14 življenj. V mestu Illapel, ki ima okoli 30.000 prebivalcev, so ostali brez elektrike in oskrbe z vodo. Okoli 9000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je povzročil tudi cunami, ki je nekaj minut po potresu zadel obalo pri mestu Coquimbo (največja višina valov je bila 4,5 metra). Potres so čutili tudi v Argentini in Braziliji (2015 Ilapel earthquake, 2016). Slika 2: Trikomponentni zapis potresa 16. septembra 2015 magnitude 8,3 pod morskim dnom blizu obale Čila na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je 150 minut dolg zapis. Figure 2: Three-component seismogram of earthquake on 16 September 2015 (MW=8.3) offshore of Chile, as recorded on LJU station. The figure shows a 150-minute long record. 74 Tamara Jesenko Potresni valovi P (vzdolžni ali longitudinalni valovi) so do potresne opazovalnice na Golovcu v Ljubljani (LJU), ene izmed 26 opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic (Vidrih in drugi, 2006), potovali približno 18 minut. Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 109,5 stopinje oziroma okoli 12.155 km (1° ~ 111 km). Na sliki 2 je prikazan 150 minut dolg trikomponentni zapis tega potresa na potresni opazovalnici LJU z označenimi prihodi nekaterih faz potresnega valovanja. Največ žrtev leta 2015 je zahteval potres, ki se je zgodil 25. aprila ob 6. uri in 11 minut po svetovnem času (ob 11.56 po lokalnem času) v Nepalu. Slovenske potresne opazovalnice, oddaljene približno 6.315 km od žarišča, so ga zabeležile 10 minut kasneje (slika 3). Magnituda potresa je bila 7,8. Nadžarišče potresa je bilo 36 km vzhodno od mesta Khudi oziroma 82 km severozahodno od Katmanduja, nepalskega glavnega mesta z več kot 1,4 milijona prebivalcev. Žarišče je bilo na globini 8 km, kar ga uvršča med plitve in zato bolj uničujoče potrese v primerjavi z globljimi. Potres je zahteval 8964 življenj (8857 v Nepalu, 78 v Indiji, 25 na Kitajskem in 4 v Bangladešu), ranjenih je bilo več kot 21 tisoč ljudi. Več sto tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, cele vasi so bile zravnane z zemljo (sliki 4a in 4b). Potres je sprožil snežni plaz pod Mt. Everestom, pod katerim je življenje izgubilo 19 alpinistov (April 2015 Nepal Earthquake, 2016). Potres je nastal na območju trka med Indijsko in Evrazijsko ploščo, katerega posledica je nastanek in dvigovanje Himalaje. Območje Himalaje je del Evropsko-Azijskega pasu, ki je v svetu na drugem mestu po potresni dejavnosti (v njem se zgodi 17 % vseh najmočnejših potresov) (NEIC, 2016c). Pri potresu se je aktiviral približno 120 km dolg prelom vzhodno od žarišča. Močnejši potresi so tu pogosto rušilni in zahtevajo človeška življenja, saj so zgradbe zaradi slabe gradnje zelo ranljive (slika 5). Sreča v nesreči je bila, da se je potres zgodil podnevi, ko je bila večina ljudi zunaj hiš oziroma na delu na poljih. Najmočnejši Slika 3: Zapis navpične komponente potresa 25. aprila 2015 magnitude 7,8 v Nepalu na nekaterih opazovalnicah državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je 120 minut dolg zapis. Figure 3: Vertical-component seismogram of earthquake on 25 April 2015 (MW=7.8) in Nepal, as recorded on some Slovenian seismic stations. The figure shows a 120-minute long record. Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 75 Slika 4: (a) Vas Barpak (5 km S od žarišča) in (b) uničenje po potresu 25. aprila 2015 v Nepalu Vir: (a) http://www.ghalegroup.com/tripDetail/291/51/1/Barpak-Village-Tour.html, (b) http://recordnepal.com/wire/no-longer-ease Figure 4: (a) Village Barpak (5 km N from epicentre) and (b) destruction after the earthquake on 25 April 2015 in Nepal (Source: (a) http://www.ghalegroup.com/tripDetail/291/51/1/Barpak-Village-Tour.html, (b) http://recordnepal.com/wire/no-longer-ease). 76 Tamara Jesenko popotres se je zgodil 12. maja ob 7.05 po UTC (12.50 po lokalnem času) z magnitudo 7,3, njegovo žarišče pa je bilo 74 km vzhodno od Katmanduja (NEIC, 2015c). Tridesetega maja ob 11. uri in 23 minut po svetovnem času (ob 20.23 po lokalnem času) je območje otokov Bonin stresel potres z navorno magnitudo 7,8. Z žariščem na globini 664 km je bil to leta 2015 najgloblji potres izmed tistih, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo vsaj 6,5. Nastal je na območju, kjer se Tihomorska plošča proti zahodu podriva pod Filipinsko s povprečno hitrostjo 39 mm na leto. O globokih potresih govorimo, kadar so žarišča potresov na globini večji kot 300 km. Ti so po navadi posledica deformacije znotraj plošče, ki tone, in ne deformacije na njenih robovih. Z globino postaja njena struktura vedno bolj zapletena, prisotne so lahko tudi interakcije med ploščo in njenimi odlomljenimi deli. Globoki potresi v nasprotju s plitvimi navadno ne povzročijo veliko škode na površju Zemlje, se jih pa čuti zelo daleč od njihovega nadžarišča (NEIC, 2015d). Na območju Evropsko-Azijskega pasu je bilo tudi žarišče najmočnejšega potresa v Evropi leta 2015. Zgodil se je 17. novembra 10 minut čez 7. uro po svetovnem času (9.10 po lokalnem času), 10 km jugozahodno od mesta Nidri na otoku Lefkada. Magnituda potresa je bila 6,5, globina žarišča pa 11 km (NEIC, 2015e). Potres je zahteval dve življenji. Slika 5: Poškodovana zgradba v mestu Madhyapur Thimi (88 km JV od žarišča) po potresu 25. aprila 2015 v Nepalu Vir: http://www.emsc-csem.org/Earthquake/233/M7-8-NEPAL-on-April-25th-2015-at-06-11-UTC Figure 5: Damaged building in Madhyapur Thimi (88 km SE from epicentre), after the earthquake on 25 April 2015 in Nepal (Source: http://www.emsc-csem.org/Earthquake/233/M7-8-NEPAL-on-April-25th-2015-at-06-11-UTC). Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 77 Sklepne misli Leta 2015 je bilo 69 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (6,0 za evropsko-mediteran-sko območje) ali pa zahtevali človeška življenja. Skupaj je umrlo vsaj 9635 ljudi. Najbolj neprizanesljivi so bili potresi v Nepalu, kjer so poleg velikega števila mrtvih za seboj pustili tudi veliko uničenje. Marsikje so ostali ljudje brez vsega in postali popolnoma odvisni od prejete pomoči, ki prihaja tudi po zaslugi številnih alpinistov in gornikov, ki se radi vračajo v ta konec sveta. Vendar pa si bo Nepal, ena izmed najrevnejših Azijskih držav, kljub mednarodni pomoči težko hitro opomogel. Viri in literatura 2015 Ilapel earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 23. 2. 2016). https://en.wikipedia.org/wiki/2015_ Illapel_earthquake (uporabljeno 20. 4. 2016). April 2015 Nepal Earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 20. 4. 2016). https://en.wikipedia.org/wiki/ April_2015_Nepal_earthquake (uporabljeno 20. 4. 2016). ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2015. Preliminarni seizmološki bilten, 2015. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Lapajne, J., 2013. Inženirsko seizmološki terminološki slovar [Elektronski vir], Amebis d.o.o., Kamnik in Agencija RS za okolje, Ljubljana (Zbirka Termania). http://www.termania.net/slovarji/131/seizmoloski-slovar. List of earthquakes in 2015. Wikipedia [online] (posodobljeno 20. 4. 2015). https://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_earthquakes_in_2015 (uporabljeno 21. 4. 2016). NEIC, 2015a. 2015 Significant Earthquakes - 2015. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/browse/significant. php?year=2015 (uporabljeno 12. 10. 2016). NEIC, 2015b. M8.3 - 48km W of Illapel, Chile. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center (posodobljeno 12. 12. 2015). http://earthquake.usgs.gov/earthqua-kes/eventpage/us20003k7a#general (uporabljeno 20. 4. 2016). NEIC, 2015c. M7.8 - 36km E of Khudi, Nepal. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center (posodobljeno 3. 5. 2015). http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ eventpage/us20002926#general (uporabljeno 20. 4. 2016). NEIC, 2015d. M7.8 - 189 km WNW of Chichi-shima, Japan. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center (posodobljeno 8. 8. 2015). http://earthquake.usgs. gov/earthquakes/eventpage/us20002ki3#general (uporabljeno 20. 4. 2016). NEIC, 2015e. M6.5 - Greece. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center (posodobljeno 25. 3. 2016). http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ gcmt20151117071007#general (uporabljeno 20. 4. 2016). NEIC, 2016a. Search Earthquake Archive. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (12. 4. 2016). NEIC, 2016b. USGS FAQs. Earthquake Myths FAQs - 11 FoundUS Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. (posodobljeno 26. 2. 2016). http://www.usgs.gov/ faq/categories/9830/3355 (20. 4. 2016). NEIC, 2016c. USGS FAQs. Earthquake Myths FAQs - 12 FoundUS Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. (posodobljeno 24. 2. 2016). http://www2.usgs.gov/ faq/categories/9831/3342 (20. 4. 2016). ^ kazalo 78 Tamara Jesenko Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčič, M., 2006. Državna mreža potresnih opazoval- niv. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287. Young, J., B., Presgrave, B., W., Aichele, H., Wiens, D., A. and Flinn, E., A., 1996. The Flinn-Engdahl Regionalisation Scheme: the 1995 revision. Physics of the Earth and Planetary Interiors, v. 96, 223-297. Najmočnejši potresi po svetu leta 2015 79