Osebne vesH Mariborska občina imenovala g. dr. Antona Korošca za častnega meščana. Na slavnostni seji 15. julija je bil notranji minister g. dr. Anton Korošec soglasno imenovan za častnega meščana raesta Maribor. Manifestantni sklep je sporočil župan dr. Juvan našemu voditelju z naslednjo brzojavko: »V zahvalo in znak Vaših zaslug za mesto Maribor, za slovenski narod in jugoslovansko državo Vas je občinski svet mesta Maribora danes soglasno izvolil za častnega meščana.« Dvojni zlati jubilej v enem mesecu. Dvojni zlati jubilej je obhajal v Ptuju živeči upokojeni duhovnik g. Jakob Cinglak. Dne 11. julija je dosegel 80 letnico, 16. julija pa je poteklo 50 let, kar je bil posvečen v mašnika. Dvojni jubilant se je rodil 11. juHja 1858 na Sladki gori v dekaniji Šmarje pri Jelšah. Gimnazijo je študirai v Celju. Tri leta je moral služiti vojake kot prostak. Mašniško posvečenje je prejel leta 1888. V dušnem pastirstvu je bil na delu 41 let. Kaplan je bil v Selnici ob Dravi, v Št. Ilju v Slov. goricah, v Loki pri Zidanem mostu, pri Št. Lovrencu na Dravskem polju, v Žalcu, provizor v Št. Petru v Savinjski dolini in 28 let kaplan v Vojniku. Upokojen je bil 1. julija 1929 in ae je naselil v Ptuju, kjer je še pridno na delu v cerkvi, v spovednici in v proštijski pisarni. G. Cinglak je znan po svoji skromnosti, bil je izboren katehet ter iskan pridigar. Veliko se je udejstvoval pri treznostnem gibanju in v prosvetnih društvih. G. Cinglaku čestita »Slov. gospodar« k dvojnemu jubileju in mu želi, naj doseže skrajne meje človeškega življenja! Jubileja zlatomašnika. . V Bočni pri Gornjemgradu je dočakal 18. julija 80 letnico in obenem zlatomašni jubilej tamošnji župnik g. Jakob Kitak. Rodil se je leta 1858 na Donački gori pri Rogatcu. Gimnazijo je končal v Celju in v Mariboru je bil posvečen leta 1888. Kaplanoval je v Galiciji pri Žalcu, v Šoštanju in na Ljubnem v Savinjski dolini. Za župnika je prišel v Šmartno ob Dreti in od tam pa v Bočno, kjer službuje že 27 let. Dvojni jubilant je goreč duhovnik, velik ljubitelj petja in glasbe, vedno dobre volje in še krepkega zdravja. Njegovi zvesti in požrtvovalni skrbi izročeni farani želijo dvojnemu zlatemu jubilantu, da bi ostal med njimi v zdravju in zadovoljstvu do bisernega mašniškega jubikja! Zlati redovni jubilej. 50 letnico slovesnih redovnih obljub je slavil v celjskem kapucinskem samostanu konzisfcorialni svetnik in bivši provincial g. p. Donat Zuuančič. Gorečemu in še danes iskanemu spovedniku k pomenljivemu zlatemu jubileju naše čestitke! Raziskovalec staro-aimskega Ptuja mnrl. V Ptuju je umrl v 61. letu znani in med starinoslovci visoko čislani g. dr. Viktor Škrabar, notar v Ormožu. Rojen je bil v Ptuju kot sin zdravnika. Zgodaj se je začel pečati z zgodovino in starinoslovjem. Njegova zasluga je, da nam je odkril in zapustil v znamenitem ptujskem muzeju znane in važne izkopanine iz rimskfe dobe, ko je bila Hajdina pri Ptuiu garnizija rimskega vojaštva. Pri izkopavanjih je imel zelo srečno roko. — Marljivemu znanstveniku ostani ohranjen časten spomin! Spremembe pri frančiškanih. Marija Nazaret; p. Emerik Landergott, gvardijan. — Brežice: p. Ernest Jenko, vodja III. reda, gvardijan; p. Konstantin Urankar, katehet, kaplan, vikar; p. Baldomir Weingerl, katehet in kaplan; p. Janez Trinko, spovednik in pridigar. — Maribor: p. Anastazij Bajuk, katehet na deški šoli; p. Bertrand Katnik, pomožni kaplan p. Mariofil Jelenc, katehet na dekliški šoii. — Sv. Trojica v Slov. goricah: p. Henrik Damiš, voditelj III. reda. Nesrem Kolesar povožen od avtomobila. Ivan Gabrovec, 33 letni tekstilni delavec iz Sv. Marjete ob Pesnici, se je peljal iz Mariboru proti Košakom na kolesu. Spredaj je kolesarila njegova žena, za njo mož, kateri se je v bližini Dervušekove opekarne ozrl za znancem, ki ga je poklical. Gabrovec je zgubil v trenutku ravnotežje in je zapeljal na sredino ceste, sicer bi se bil prevrnU. Naenkrat pa je hušnil mimo osebni avtx> iz Pesnice. Gabrovca je sunil avtx) tako hudo, da ga je dvignilo s kolesom vred kvišku in je priletel z vso silo ob šipo pred vozilom. Kolesarja so odpeljali z natrto lobanjo in s hudimi notranjimi poškodbami v obupnem stanju v mariborsko bolnišnico. Po nesreči padel na sekiro. Ludovik Železnikar, 39 letni delavec iz Hrastja, je bil zaposlen pri merjenju železnice iz Lambuša pri Mariboru na Pohorje. Spotaknil se je in je padel tako nesrečno na sekiro, da si je hudo presekal vrat. 12 letni fant se ubil pri padcu s češnje. Na Velki je padel 12 letni Franček Kocbek, sin posestnika, s češnje in je obležal mrtev. Huda poškodba kolesarja. V bližini Št. Janža na Dravskem polju je hotel kolesar Alojz Požgan iz Prepol prehiteti kmečke- a voznika. V tem trenutku mu je pripejal nasproti tovorni avto in kolesarja je tisnilo med voz in avtomobil. 42 letnega Požgana so prepeljali v mariborsko bolnišnico z zdrobljeno levo roko in nogo ter hudimi notranjimi poškodbami. Listnico z 900 din zgubil. Mušič Marjan, inžener mariborskega stavbnega urada, je zgubil iz suknjiča, ko se je vozil na kolesu iz Sv. Lenarta, denarnico z raznimi listinami in z 900 din gotovine. Pri podiranju drevja ponesrečil. Z živIjenjsko nevarnimi poškodbami je bil oddan v ptujsko bolnišnico 17 letni Henrik amut, sin malega posestnika. Imenovanega je vrglo na tla izpodsekano drevo v Maclju in ga je hudo udarilo t©r pritisnio k tlom. V zadnjem trenutku rešena grozne smrti. V Tržecu pri Št. Vidu v okolici Ptuja je izbruhnil ogenj v stanovanjski hiši Jožefa in Terezije Vidovič. Med tem ko sta se rešila pravočasno oče ter mati % otroci, je ostala v goreči hiši že nekaj 'časa ohromljena sestra posestnice, katera je spala v kamri. V zadnjem trenutku je uspelo, da so rešili žensko strašne smrti. Pri reševalnem delu se je hudo opekla po obeh rokah solastnica gorečega poslopja in sestra Terezija.. Petkrat si prebil lobanjo pri 20 m globokem padcu. V kamnolomu v Stranicah pri Slov. Konjicah je bil zaposlen 171etni delavec štefan Javornik iz Stranic. Zaradi utrujenosti od napornega dela mu je spodrsnilo na skalah in je padel 20 metrov globoko. Priletel je z glavo na kamenje in obležal nezavesten. Tovarlši so poslali motociklista v Celje, od koder je poklical na pomoč rešilno postajo. Z rešilnim avtomobilom so prepeljali hudo poškodovanaga v celjsko bolnišnico. Ubogi mladenič si je prebil petkrat lobanjo, si pretresel možgane in je tudi sicer poškodovan po telesu. Nesreča malega posestnika. V Galudjah pri Slov. Konjicah je zgrabila pri delu mlatilnica za levo roko 58 letnega malega posestnika Mihaela Favca in mu je zmečkala vse prste na levi roki. Ponesrečeni se je zatekel v celjsko bobiišnico, ker je v nevarnosti roka. Pri padcu z lestve si zlomila nogo. Na Tinskem vrhu pri Zibiki je padla z lestve in si je zlomila levo nogo v kolenu Ana Škorjanc, katero so prepeljali v celjsko bolnišnico. Opekline po vsem telesu. V Zagorju ob Savi je pred zaključkom nočne službe kurjač Anton Drnovšek odprl peč na apnenci, da bi nametal vanjo premoga. Iz peči je švignil plaraen, kateri je zajel Drnovšeka po vsem telesu in je bil v hipu v ognju. Po životu je dobil hude opekline in je sreča, da se je še pravočasno umaknil z glavo. Mladega rudarja smrtno podsulo. Zadnjo soboto je debela peščena plast smrtno podsula v Trbovljah v rovu Terezija 23 letnega rudarja Stanka Brinar. Imenova,ni je hotel na skrajnem koncu rova podpreti strop z novim prečnikom in podpornikom, ko se je zazibala nad njim vrhnja rovska stena, nanj se je zgrnila debela peščena plast, ki je mladega rudarja v trenutku zmečkala in zadušila. Smrtno ponesrečeni je komaj odslužil vojaško službo. Hotel si je prislužiti z akordnim delom toliko, da bi se bil izšolal na rudarski nadaljevalni šoli za paznika, a mu je žalibog prekrižala nenadna smrt lepe načrte za bodočnost. Tramvaj smrtno povozil kolesarja. Na Marijinem trgu v Ljubljani je tramvaj smrtno povozil 551etnega Davorina Kugler, trgovskega zastopnika pri tvrdki Majer. Smrtno ponesrečeni je bil doma iz Celja in zapušča ženo z dvema otrokoma. Huda avtomobilska nesreča nemških izletnikov. Trije moški in dva ženska nemška izletnika so se vračali z Bleda preko Jesenic v Nemčijo. Hoteli so po neavtomobilski bližnici čez Gorje in prelaz Kočno, namesto da bi bili vozili po lepi cesti preko Lesc. Med vožnjo ob Savi, ki teče tamkaj po 12—20 metrov globoki strugi, so srečali drug avtomobil. Nemški šofer se je umaknil na desno ob skrajni rob ceste, a že mu je zmanjkalo tal. Vozilo se je začelo kotaliti in prevračati v globino struge. Potniki, ki so bili k sreči v trenutku nesreče v odprtem avtotaksiju, so dobili hujše in manjše poškodbe. Neka 60 letna upokojena učiteljica si je zlomila desno roko in levo nogo ter se je tudi na znotraj hudo poškodovala. Neki trgovec si je zlomil levo nogo, njegova žena ima le lažjo poškodbo. Neki zasebni uradnik, ki je skočil iz avtomobila, je bil le manj ranjen. Šoferju se ni zgodilo nič. Ponesrečenim je nudil prvo pomoč jeseniški zdravnik. Avtomobil so izvlekli delavci s konjsko vprego iz struge na cesto. Tesar si prebil lobanjo pri padcu. Tovarna »Ika« v Kranju gradi ob cesti proti Golniku večjo obratovalnico. S tesarskim delom na stavbi je bil zaposlen Anton Ločniškar iz Vodic. Pri delu je padel s koze in si je prebil lobanjo. Hudo poškodovanega so sicer prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar mu tam niso mogli pomagati in je poškodbi podlegel. Razne požarne nesreče. V Sp. Dobravi pri Mariboru se je vnela radi slabega dimnika in je pogorela 10.000 din vredna stanovanjska baraka delavcu Jožefu Kališnik. — Na kolodvoru v Št. Ilju v Slov. goricah se je zaradi isker iz lokomotive vnel vagon slame, ki je bil last g. Antona Birkmajerja, trgovca s senom iz Maribora. Gasilci so požar le omejili, ker je bilo gašenje onemogočeno radi pomanjkanja vode. Zgorelo je 7830 kg slame v vrednosti 5089 din. Razne novice Za razširjenje kirurgičnega oddelka v mariborski bolnišnici. Kako nujna je razjširitev kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice, je razvidno in s številkami do- lrazal primarij dr. M. Černie. V »Zdravniškezn ve tniku« je objavi: važen članek pod zagiavjem »Kirurgiena zdravstvena r.užba«. Terneljita raiprava vsebuje med cliuglm tudi statisdko khurglčnega oddell-:a v mariborski bolnišnici sa leto 1937. Dr. Černič piše, da je bilo na njegovem oddelku v letu 19S7 4984 bolnikov. Od teh je umrlo 89. V iraenovanem Jetu je bilo cperivanih 3759 oseb. Med temi je bilo nevainih zlomov 965. Slepič je bil odstranjen v 420 primerih in od teh je umrlo devet oseb. Dr. Černič navaja še cc-lo vrsto operacij, ki so razumljive zdravnikom in ne pnprostemu podežel?!iemu človeku. Že ;>; navedenjh števiik lahko presodi vsak e.ovek, da ie res skrajni čas, da se enkrat dogotovi že lani zgrajem oddelek in da se }X> preselitvi v tega razširi in razbremeni kirurgični. Zchvate. Podpisani se na tem mestu javno zp.hvaljujem upravi »Slovenskega gospodarja« za izplačilo zavarovalnine 1C0O clin. Dne 30. maja 1938 rni je iiamreč požar vpepelil stanovanisko hišo. Brž ko ie uprava zvedela za nesrečo, ki me je zrdela, mi je takoj izplačala z^oraj omeirlcco vsoto, ker sem pravočasno plačal ce!o?etno narotnino. List. ki tako podr>>ra svoje narotnike v nesreči, z?.služi, da ga povscd priporočamo la i-azy;rianio. — Sv. .""cronim pri Vranskem. dne 15. iulija 19-38. — Karo Frsno, pose?T;k. Sv. Jeronim 44. 7'ovi bfuskovei Tto J0. ?0 fn 50 clin. Nala J~?rodna bnrilca bo preclsla i:-roraetu nove j*ov?.:if>f> ro 10, ?0 in 50 din. Novi denar bo rkiašen s r>ot?o^o mls/1'r~'' kralia Petra H. 70 nmetnikov se ie potegovalo m nagrnun, r, : — ~a.l jo roJadi sr-heki k'par in izdelov:,;.e*i }:n]a;iii D''r)čič\ To ;ie p;~vi priraer, da J2 r:rjut!:c zn nove kovance naredil kak jur:c'ovr':-?k; umetnik. Do sedaj so bili v ta'-.'-¦7 cVu pri nas ud<?'cženi z^olj Francosi. Ol»mTii.iatia V Tokio oapovetfana. V ia'¦•c-r.rki PT.stolici v Tokio bi se naj vry;ia 'f::a IP^O svetovna o!i"~mi?.da. Japonski '"»rinravljpjni odbor .ie te iere odpovedal. ?"ev jri-a Japor.ska preveč rosla z vojno na Kitajskera. Namesto v Tokio se bodo vršile leta 1940 svetovne olimpijske igre v Helsinkih na Finskem. Namesto venca na grob svoji pokojni botri Mariji Košenina na Gomilskem sta darovali za novo bogoslovnico v Mariboru Msrica in Franica Korun iz Zaklja 100 din. Za velikodušen dar obema prisrčni Bog plEČaj! Važno pretlavan.ie o vodnih zadrugah. Ob priiiki tečaja za preddelavce pri melioracijskih detih se bo vtšilo na banovinski kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. javno predavaaje o vodnih zadrugah v nedeljo, ;24. julija, ob osmih zjutraj. Vabijo se obCine in vsi kraji, kier bi prišla v pcštev ustanovitev vodne zadruge za reguiacijo potckov, osuševanje ali namakanje, da odpošljejo na to predavanje svojega zastopnika. Udeležcnci se lahko vrnejo že z dopoldanskimi vlaki. Sprejem na nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Novo šolsko leto državne nižjp gozdarske šole v Mariboru bo pričelo 1. oktobra 1938. Sprejemali se bodo gojenci v enoletni tečaj. Pouk v tem teoaju bo traial 10 ir.esecev, in sicer od 1. oktobra 1938 do 31. julija 1939. Za sprejem v ta teOaj se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe, kakor ljudskošolsko, bo moral s sprejemnini izpitom dokazati, da iraa zadostno znar.je v osnovr.ih šclskih vedah. V enoletni tečaj se bodo spi-eieniali predvsem tisti kandidati, ki irnajo že nekaj goadarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, rrednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostaneio dcrna kot gospodarji, in slednjič ostah. ki ¦niaio veselie do gozdarske stroke. Kandidati, .?!sri pod 16 in nad 24 iet, se bodo sprejemali le izicmorna. Šoia je združena z intetnatom. Oskrbnina 7.0. interr?.t zna.«a messčno 500 din. Pridnim in sJromašnim prosilceni se bodo clovclila po možncEti do rolovice prpsta mesta, toda šele v druffem polletju šol?kcg_a leta. Prc5'ije je vložiti do r.aikasneje 31. avgusta 1538 pri upravi šole, ki (jf.'e vsa potrebna p6jasnila. \'}J.. rasriborski teden, jubiie.ina kulturna razfttavvj }.r-. '¦'"•odnl tnl>or. NaS Maribor se že pridno pripravHa na letpiilj'. Msriborski teden, ki bo od 6. do 15. avguste.. Da dobi prireditev Y«s potrebnl vscb-nski in 'zunan.ii poudarek. se ie doKf.Tlo vzs.;iernno scdfe!ovanje zadruge Mariborski tcdt-n. mestnega odbora za proslavo 20 lelnice csvoboien.ia in vei ali manj vseh pomembnih (Iruštev in ustanov. ObiCa.inim rarstavam indu¦^iriie. cbrta in trpovine bodo priključene letos iiicii rasstave kmetijslva, cest, tujskega promela. fotoamaterskib del. gostinstva. vin, ženskih rcf:n'h c!el, narodnih ncš iz vseh delov države ter :"cbflarstva. Osredje vsega pa bo jubilejna kul- turna razstava, ki bo pokizala ves veliki razvoj in napredek svobodnega Maribora. že samo ta razstava bo nadvse zanimiva in privlačna. Poleg razstav bodo tudi koncertne, giedališke, športne in zaba\T.e prireditve s sredižiem v veIil;em veseličnem parku na razstavišču. ki bo letos preurejen in deloma tudi povečan. Vrhunec prireditev pa bo gotovo veliki narodni tabor dne 14. avgusta. Ta tabor bo manifestaciia vsega slovenskega Podravja, organizirana v velikem in veličastnem obsegu, pri kateri bo sodelovalo vse naše meščanstvo in podeželsko ljudstvo brez ivazliire strankarskega prepričanja. Tako bodo letošnje prireditve VII. maribarskega tedna zgodovinski dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu vsemu našemu obmejnemu ozemlju. Za obisk Mariborskega tedna je dovclilo prometno ministrstvo za čas od 4. do 17. avgusta 50?,; popust na vseh državnih železnicah in ladjali. Tvrdka J. Hutter in drug v ^lariboru naznanja, da je svoje tovarne dogradila in da je stalež svojega delavstva popolnoma izpolnila, tako da daljnih prošenj za sprejem v službo ne more upoštevati in na dopise s prošnjami za službo in drugimi željami ne bo več odgovarja!a. 1083 Sanatorij v Mariborn, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kinirgijo dr. černič. 964 OMff/oranm vvednl slučail Nagrada 3000 din na tolovaja. Kakor je znano, je bil prijet na Ptujski gori ropar Melhior Pintarič. Ob priliki precej burne aretacije pa je pobegnil njegov pomagač Jožef Koder, ki se spretno skriva ter izmika vsem zasledovanjem oblasti. Banovina je razpisala 3000 din nagrade onemu, ki pripomore, da bo Koder izsleden in prijet. Jožef Koder je star 29 let, rojen v Hinjah pri Žužemberku in pristojen v Maribor. Od časa do časa se predstavlja z vojaško legitimacijo, ki je izstavljena na ime Mihaela Hojnik. Legitimacijo je Hojniku ukradel Pintarič in ta jo je dal Kodru. Domačijo p<w«ral in zavezal vrata. V Ruperčah pri Mariboru f?3 je zgodil v noči požig z izredno surovostjo. Heleni Knu^ plež je začela ob treh ziutraj goreti domačija. Ko so se prebudili stanovalci in so se hoteli rešiti iz goreče hiše, niso mogli skozi vrata, ker so bila zunaj zave&ana z žico. Morali so vrata z vso naglico vlomiti, da so si rešili življenje. Gašenje je bilo onemogočeno radi pomanjkanja vode. Še neznan požigalec je hkrati podtaknil ogenj v hlev ter hišo z namenom, da bi s poslopji vred zgoreli tudi stanovalci. Prijet tat. Na ptujskem tovomem kolodvoru uslužbenemu pomožnemu delavcu Juliju Horvat je sunil tat pred kratkim listnico*z 800 din. Tata so kmalu izsledili v csebi nekega I. K. s Pragerskega, ki pa je ukradeno gotovino že zapravil. 16 letni pastir smrtno zaboden. V Oplotnici pri Slov. Konjicah se je zgodilo zagonetno krvavo dejanje, kojega smrtna žrtev je postal 161etni pastir Bernard Sternad. Pastirja so našli na paši ne daleč od Oplotnice z zevajočo rano v levih plečah. Zabodeni je govoril le z največjo težavo in je umrl med prevozorn v mariborsko bolnišnico. O zagonetnem napadu so mogli od umirajočega le toliko zvedeti, da ga je napadel neznanec z nožem. Ni pa še pojasnjeno, kaj je napotilo napadaica do tako krutega zločina. Bridko razočarana Ijudska lahkovernost. V Javorju nad Ljubljano se je oglasil pri nekem posestniku neznan potepuh, ki je lagal, da je na povratu iz Avstrije v Metliko in da zna delati denar. Preden se ;e podal k poeitku, je izročil gospodarju delavsko knjižico, iz katere si je ta zapomnil, da je tujcu ime Rudolf in je resnično doma iz Metiike. Po dobro prespani npei se je lctil lopov domačih žensk s pripovedkami, kako zjia napraviti denar in da rabi samo prave vzorce. Dobil je stotak in kovanca po 50 in 20 din. Izročeni vzorci so se mu zdeli premalenkostni in je izrazil željo, če bi bilo vsaj sedem komadov od vsakega, pa bi bilo vredno začeti. Obenem je obljubil, da bo napravil po vsakem vzorcu pet komadov. Najprej je vzel stotak, odrezal kos papirja, ga pomazal s črnilom in je položil oboje med dve tanki deščici. Vse je porinil pod omaro med strogo prepovedjo, da naj puste vse ~aj šest ur pri miru. Nato se je podal v spremstvu dveh domacib otrok v gozd, kjer je hotel natrgati rož za razne barvice. V gozdu je poslal otroka v borovnice, sam pa se je oddaljil in zginil. Ker se ni predolgo vrnil, so šle ženske pogledat, kako je kaj z ono denarno stiskalnico pod omaro. Našle so samo s črnilom pomazan papir, denarja in ponarejevalca ni bilo več na spregled. Obstoja sum, da je isti slepar pokradel nekoliko poprej v Zagradišču posestniku Vrlinovcu obleke za 3000 din in je skušal vlomiti v še eno kmečko hišo, kjer so ga pa še pravočasno prepodili. Opisani sleparski primer je poučen zgled, kako se je treba čuvati klatežev, ki ss skušajo okoriščati na račun ljudske lahkovernosti! Smrtna žrtev lahkovernosti. K posestniku Francu Zajcu v Širju nad Zidanim mostom se je natepel neznanec, ki je pomagal pri spravljanju krme. Zvečer je zaupal gospcdarju, da zna delati denar. Zajec si je izposodil od soseda dva bankovca po 500 din in ju je izročil kot vzorca tujcu, kateri se je bahal, da razume devet jezikov. K nočnemu počitku se je podal lahkoverni Zajec z družino v hišo, laži-ponarejevalcu je odkazal stan v bližnji koči. Ponoči je žena moža posvarila pred potepuhom. Svarilo je toliko zaleglo, da se je podal Zajec večkrat na opazovanje, kaj počne neznanec. Ko je prišel četrteč gledat, je našel prazno gnezdo in jo je ubral za slepariem, kfi.tere.era ie dohitel pri gozdu. Neznanec ga je napadel in ga je štirikrat zabodel, in sicer dvakrat pod vrat, enkrat v ramo, da se ni mogel braniti, in enkrat v srce. Zajec je obležal mrtev. Komaj 34 letni gospodar in oče zapušča ženo in štiri otroke. Vlomilec odnesel monštranco in ciborij. Dne 17. julija med 12. in 13. uro je še neizsleden vlomilec in tat odnesel iz zaprtega tabernaklja pri Sv. Jakobu ob Savi nanovo pozlačeno monštranco in ciborij. Vlom je opazil prvi g. župnik, ko je imel v nedeljo popoldne litanije. Ključ od tabernaklja je dobil tat v omari v zakristiji in ga je tudi po opravljenem tatinskem poslu položil na prejšnje mesto. Razni ljudje so videli, kako je neznan moški postajal krog cerkve, a se nihče ni zmenil zanj. Okoliške orožniške postaje so na delu, da izsledijo cerkvenega roparja. Tatinska ciganska družba pod ključem. Orožniki iz DoiKŽal pri Ljubljani so zajeli v gozdu pri Čemšeniku pri Dobu šestčlansko cigansko družbo, katera je isvršila več vlomov in so orožniki izsledili precej pokradenega perila in dru°ih pvedmetov. Izpred. sodfšča Obsodba v zagonetni obravnavi. Naš list je poročal, da so našli ob tiru pri Teharju v celjski okolici mrtvega obmejnega stražnika Milivoja E>imitrijeviča. Zgledalo je, kakor bi bO posLal graničar žrtev železniške nesreče. Zadeva se je s časom tako zasukala, da so orožniki ziaprli pet oseb pod sumom, da so zakrivile nasilno smrt stražnika. V Celju se je vršila tozadevna razprava, ki je bila 13. julija zaključena in izrečena sodba. Obsojerii eo bili: Zupanc Martin, 29 letni kleparski pomočnik na pet let ječe, njegov brat Karel, 23 letni čevljarski pomočnik, na štiri leta, in brat Franc, 18 letni delavec, na tri feta; oproščena sta ":ila Anton Romih in Štefan Jar.čič.