Stav. 191 V Trsta, v tarok i«, julija 1918 Letnik XUII. 1 haj ji vsuk dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Urednico: Ulica sv Frančiška <\s!*kegft St. 20. I. nadstr. — Dooisi naj se posipajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, r<3copUl it ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorfij usta .Edinosti-'. — T|sk ti&karne .Edinosti'. — Telefon uredništva in uprav* SteV. 11-57. — Naročnina znaša: Za :e!o leto K 40—, pol ieta K 20—, tri mesece K 10*-, 7a nedeljsko izdajo za celo leto K 8 -, pol leta K 4'—. Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. Posamezni itevllke ? t starec .in vi.t; osmrtnice, piš!'._.i:e vih-la M O 3 ^ y> -t-: p' ig»a>! -Jen civr»đev vi »n 30 vin; oglaii / teksti ;Uta d3 pst vrst K «0 —; vsa^a rndlU^J vrsta K J. —. Mali oglasi pa 3 vin. najmanj ua tij vin. Ogia>e sprejema moralni oddelek ,£Jtr.a>K* m feklama;ije se poJBjajo upra.i li-u. Plačuje se izključni le ipnvi .Edinoju3. - Uprava h mseatnl oidele'i v: nahajata v uUci sv. Frančiški As. 20. Pilh ohran jal n!ui št Ml SSI. - Posamezna številka izven Trsia in okolice: 12 vinarjev. - -■----- Pred sestankom parlamente. Seja k lubovih načelnikov. DUNAJ, 15. (Izv.) Na današnji seji kftt-bovih načelnikov, ki se je pričela ob 5 popoldne, =se ic oglasil prvi k besedi načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, ki je zahteval, da naj pride pred proračunsko razpravo v zbornico na dnevni red razprava o mirovnih izgledih, kajti hrepenenje po miru je v jugoslovanskih deželah moćno. Dr. Korošec je izraz ai dalje željo, naj bi se istočasno vršila debata o nujnem vprašanju Jugoslovanskega kluba glede političnih preganjanj na ingu. Posl. Daszj nski je vprašal ministrskega predsednika dr. Seidlerja, kaj sc je godilo na seji v soboto zvečer. Dr. Seidler je odgovoril: »N:č ni bilo! Slo ni niti za razpust zbornice, niti za odstop vlade, niti za kako osebo, ampak le za to, da bi se razvijalo zasedanje parlamenta mirno in da bi nastopali napram tujini enotno. Sklenjeno je bilo, da naj se vrši debata o pro- * računu in o manje važnih vojaških vprašanjih 4 dni. Govorilo bo 32 govornikov. Razpravo bo otvoril jutri ministrski predsednik dr. Seidler sam. Nato bo sledil v soboto odmor. DUNAJ, 15. (Kor.) Začetkom današnje seje klu-bevih načelnikov ic predložil najprej predsednik v zadnji seji dogovorjeni predlog slede zaslišanja poslancev, ki bo vložen od načelnikov vseli strank in naznanil, da je vlada predložila mirovne pogodbe z Rusijo, Finsko in Romunijo. Na neko vprašanje Daszynskega glede sobotnega, v pczn: večerni uri nenadoma sklicanega posvetovanja pri ministrskem predsedniku, je dr. Seidler najprej pripomnil, da ni bilo pričakovati, da bo povzročila stvar tako začudenje. Zgodilo se ni nič drugega, kakor da ic naprosil predsedstva obeli zbornic in načelnike, naj ga poseiijo. Z ministrskim svetom, ki je bi! slučajno določen za seboto, nI stvar v nobeni zvezi. Izjavlja slovesno, da so vse vesti o tem posvetovanju, češ da je Šlo za razpust zbornice, za novo odgeditev, za izpremernbo kabineta oz. izpremernbo osebe ministrskega predsednika, popolnoma izmišljene. Slo je le za to, ali ne bi zamegli tekom zasedanja nastopiti pojavi, hi zamugli tekom zasedanja nastopiti pojavi, j osebno z oztrom na zunanji položaj. V tem oziru K bil izvršen poizk as, da ze ustvari jasnost ali je odvisna od tega usoda zbornice ali vlade in seje ; tk^zalo, da je ta bojazen neutemeljena. Povab-V:2\v. so bili na posvetovanje načelniki vseh .strank, a žalibog povabila niso dobili vsi pravo-. črr.o. S>cer bo objavljeno v listih poročilo, ki bo dcsneniiralo vse omenjene vesti. Dr. Korošec ic ■r 1:teva!. naj bi se vršila najprej debata o nujnem v t: ruvanju Jugoslovanov glede mirovnih izgledov, po prvem čitanju provizorija pa debata o preganjan':: Jugoslovanov. O tem se je razvila daljša d:*r. 'a. tekom katere je opozarjal dr. VValdner na to, da se bo v okviru razprav o jutršnjem Seidler-jevem eksposeju razpravljalo tako o zunanji politiki, kakor tudi o mirovnem vprašanju in da ;e ??Ao posebno vprašanje nepotrebno. Pos1. Seitz ie ic!. da naj bi se vsa Številna važna vprašania Ji-avnavala skupno in sicer v okviru velike po-1'tičnc debate pri prvem čitanju proračunskega pro\ izoriia. Naznanil je. da je njegov klub sklenil, da nima nobenega povoda, da bi opustil svoje stalr če napram proračunskemu provizoriju. Predsednik dr. Gross je naznanil končno, da bo jutri predlagal, naj pride prvo čitanje provizorija takoj na dnevni red in odredil nato glasovanje, ali se priznava stavljenim vprašanjem nujnost. Za tem bo predlagal, naj se vrši debata o prvem čitanju provizorija in o nujnih vprašanjih skupno. Ministrski predsednik dr. Seidler je naznanil, da bodo informacije o zunanjem položaju, ki jih je dal zunanji minister obema ministrskima predsednikoma, objavljene jutri. On sam se bo zato v svojem jutršnjem govoru le dotaknil teh naznanil. Nato je bila konierenca zaključena. DUNAJ. 15. (Kor.) O konferenci, ki jo je imel ministerski predsednik dr. Seidler v soboto s klu-bovimi načelniki, so bile razširjane vsemogoče, deloma popolnoma aventurske vesti. Z ozirom na to se ugotavlja, da vprašanja nadaljne odgoditve ali celo razpusta zbornice, odstopa kabineta ali njegrvega načelnika itd. pri tej priliki nikakor ni-c-j p-;bairla v poštev in da ta konferenca tudi ni l ila v nobeni zvezi z ministrskim svetom, ki se je vr>il isieua due. kom dr. Seidler jem, da ga je ta vprašal, ali • se bo razvijalo sedanje zasedanje mirnoj ali viharno, kar bi škodovalo ugledu drža-, ve. Dr. Korošec je odgovor H Seidlerju, da i tega on nikakor ne ve, pač pa zahteva vojno-politični položaj, da nastopi Jugoslovanski klub skrajno energično, čeprav nikakor ne misli dati povoda za kake viharne prizore v zbornici. Op. ured.: Enako j poročilo je bilo v naši nedeljski številki j zaplenjeno.) Nujna vprašanja Jugoslovanskega kluba, j DUNAJ, 15. (Izv.) Jugoslovanski klub; bo vložil danes v zbornici sledeča nujna J vprašanja: 1.) glede mirovnih izgledov; 2) glede preureditve zvezne pogodbe z Nemčijo; 3.) glede protiustavne notifika-cije mirovne pogodbe z rusko sovjetsko republiko, 4) glede nameravane aneksije Bosne in Hercegovine s strani Ogrske in združenja Dalmacije s Hrvatsko; 5.) glede zapričefcih političnih preganjanj is strani civilnih in vojaških oblasti. Češka nujna vprašanja. DUNAJ, 15. (Izv.) ČešKi klub bo vloŽH danes sledeča nujna vprašanja: 1) o poglobitvi dvozveze; 2) o ustavitvi »Narodnih listov« in Narodnih Novin«; 3) o kršitvi imunitete posl. Funka; 4) glede zabra-ri jenja kongresa češke državno - pravne stranke in zborovanj dr. Kramara. Vprašanje glede razdelitve Galicije. DUNAJ, 15. (Izv.) Poljski poslanec dr. Glombinskd bo vložil na jutrišnji -seji poslanske zbornice nuino vprašanje, ali je vlada pripravljena, da objavi tajno pogodbo. ki jo je sklenila z Ukrajinci glede delitve Galicije m tajno pogodbo, ki jo je sklenil bivši zunanji minister grof Czernin z bivšim nemskčm državnim tajnikom dr. Kiihlmannom, glasom katere izroča Av-stro-Ogrska tako v političnem kakor tudi upravnem oziru Poljsko popolnoma Nemčiji. Dr. Glombinski bo predložil tudi besedilo obeh pogodb, ki izvira iz francoskih virov. Nemški socijalisti proti proračunu in vojnim kreditom. DUNAJ, 15. (Izv.) Parlamentarni položaj se ie danes zvečer izredno kritično poostril. Nemški socijalisti so namreč po celodnevnem posvetovanju soglasno sklenili da bodo glasovali tako proti proračunu kakor tudi proti vojnemu posojilu. Posl. liummer izstopil iz nemškega kluba. DUNAJ, 15. (Izv.) Posl. H u miner je naznanil danes svoj izstop iz nemško-radi-kalne .stranke in tudi iz zveze nemško-na-cijonalnih poslancev in sicer radi diferenc, ki so nastale radi njegovega časnikarskega delovanja in njegove korespondence, v kateri Je zagrešil razne politične in-d^kret-nosti. Važna avdijenca tir. Btbrzyns*kega in grofa Tarnowskega. DUNAJ, 15. (Izv.) Včerajšnji avdijen-ci bivšega gaiiškega namestnika dr. Bo-brzynskega in grofa Tarnowskega pripisujejo v poljskih političnih krogih velik pomen. Cesar sam je pozval oba v avdi-jenco, da se posvetuje ž njima o razmerah v Poljskem Kolu. Poslanca ista ilzjavila cesarju, da pod vlado dr. Seidlerja ni mogoče upati na redno delovanje parlamenta. Dogodki na Piavi v parlamentu. DUNAJ, 15. (Izv.) Dunajski svobodomiselni poslanec bo vložil danes interpelacijo o dogodkih na Piavi. Posl. Dobernfe na smrtni postelji. DUNAJ, 15. (Izv.) Glasom iz Celovca danes došlih poročil je posl. Dobemig na smrtni postelji. Dr. Korošec pri Seidlerju. DUNAJ, 15. (izv.) Večerna izdaja »Neue Freie Presse« javlja: Glasilo čeških agrar-cev » Venkov« poroča o sobotnem razgovoru dr. Korošca z ministrskim predsedni- P O O L 1 S T E Roman. francoskega prf.vp.del A. R. — Šteje trideset let, — je pričel Jurij. — Vem, — mu je segel v besedo vojvoda. — Lepa starost, gospod sin moj. kaiere bi si jaz zopet želel. — Naveličal sem se po\ršnet;a in lahkomiselnega ljubimkanja in galantnih dogodivščin bolj kot morem povedati..... _ Zel — je odgovoril starec z začudenim izrazom, ki nai bi bil pač pomenjal: — Gospod sin, moj, tu rni pač ne delaš časti. Jaz sem bil v tvoji starosti ves drugačen! - — Želim si, — je nadaljeval Jurij, — nežnih rodbinskih radosti, blaženosti medsebojne ljubezni. — Govoriš kakor kak zaljubljen pastir iz stare dobe, dragi gospod sin moj. Kam meriš? i— 0/i»jiil hi v v mm mkadm mmiL AVSTRIJSKO. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: Na gorskih frontah je obojestransko topovsko delovanje trajno živahno. Načelnik generalnega štaba. nemško. BEROLIN. 18. (Kor.) Veliki glavni stao ^Ztpadio boJi*če. - Amada kraljeviča Ruprehta: Jugozapadno Yper-na ie napada! sovražnik včerai po močni topovski pripravi in vdrl v .majhni širini v naše bojno ozemlje. Na obeh straneh Ly-sa čez dan topovsko delovanje. Zvečer je oživelo tudi na ostali fronti _ Armada nemškega cesarjeviča: Med Aisno In Marno je bilo bolno delovanje živahno. Krajevni pehotni boji južno St. Pierre—Atgie in v ozemlju Savieresa. Poročnik Ldvvenhardt je izvojeva! svojo 35. letalsko zmago. Prvi generalni kvartirmojster pl. LudendoTff. BEROLIN, 15. (Kor.) Večerno poroči^: Jugozapadno in vzhodno Reimsa smo vdrli v dele frančoskih postojank. DUNAJ, 15. (tev.) V večernih urah so prispela semkaj poročila o pričetku nove velike nemške ofenzive, ki je zmagovita. Nemoi so vdrli na napadeni točki v iran-coske črte. BOLGARSKO. SOFIJA, 13. (Kot.) Na visokem gor-skežm grebenu, jugozapadno izliva Skum-bija so naše napadalne čet© ydrle v sovražne postojanke in privedle več francoskih ujetnikov. Na obeh straneh vzhodne Cer-ne živahno obojestransko topovsko streljanje. Vzhodno Vardarja so se angleški napadalni oddelki poizkušali približati našim postojankam *cl vasi Krastali, a so bili odbiti. V bližini izliva Strume je bilo sovražno strel fante aekoliko žlvahneise. TURŠKO. CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz giavnega stana se poroča: Med obalo in Jordanom živahno bojno defovanje. Vzhodno Jordana je dne 11. t. m. oživelo gibanje sovražnika. Istega dne je bHo javljeno sovražno letalsko brodovje, ki le plulo proti Carigradu. Naši bojni lečalcl m se takoj dvignili in potisnili v boju sovražne letalce nszsj. CARIGRAD, 14. (Kor.) Na vsej palestinski fronti le slaboten topovski boj. Sicer nič važnega^__ SOVPA2NA UR A DMA POROČILA. Italijanko poročilo. 14. julija. — Običaini topovski boji, ki so narasli i mestoma do večje sile, zlasii med Valarso in vzhodnim delom asiaSke planote. Sovražne čete. ki so bile na pohodu severno Borcole. so bile raz-oršene. Na Cornor.n so bili nadaljni sovražni napadalni poizkusi na£k> odbiti. V letalskih bojih so bila sestreljena tri sovražna letala. DOGOL»K! NA MORJU. BEROLIN, 14. (Kor.) V vodovju krog Anglije so potopili naši podvodaiki zopet 16.500 ton. BEROLIN, 14. (Kor.) Angleški letalci so zopet metali bombe na Zeebrugge, ki so zahtevale človeške žrtve in povzročile znatno škodo na poslopjih. KOPENHAGEN, 14. (Kor.) Zunanje ministrstvo naznanja: Danski parnik »Carl« ie bil v Atlantskem morju potopljen. 11 mož posadke je rešenih; ostali, kapitan, "oba krmilarja in 13 mož, se pogrešajo. CARIGRAD, 14. (Kor.) Glasom ^Tasvir i Eikia-rja« so priplule v Bospor voine ladje »Sultan Yavuz Selim«. »Hamidie* in »Medšidie«, ki je dne 31. marca 1916 zadela pred Orčakovom na mino in se potopila, a so jo potem Rusi dvignil? hi prekrstili v sPratc. Pri osvojitvi Sevastopola je prišla ladja v nemške roke. ŠE ENKRAT BELOUŠKO VPRAŠANJE IN NEMČIJA. BEROLIN, 14. (Kor.) »Norddeiitsche Allgemiedne Zeitimg« piše: Po predvčerajšnjih izvajanjih državnega kancelarja glede belgijskega vprašanja, ki so bila že objavljena, je bilo v rajhstagu predlagano, naj se radi skupnosti objavijo tudi isti 'predmet obravnavajoča pojasnila kance-! larja iz njegovega govora 11. t. m. Odgo-varjaje tej želji, izpopolnujemo poročilo o onem govoru z objavo sledečega dela iz govora: »Kar se tiče zapada, se nahaja slejkoprej v ospredju belgijsko vprašanje. Da Belgije ne mis'ino obdržati trajno, to je naša namera že od začetka vojne. Vojna je za nas, kakor sem izjavil že 29. novembra, že od začetka obrambna, ne pa osvojevalna vojna. Da r«mo šli v Belgijo, so nas prisilile k temu vojne razmere. — Istotako nas je vojna prisilila, da smo zasedli Belgijo. Da smo vpeljali v Belgiji civilno upravo, odgovarja to popolnoma haa-škemu dogovoru o vojni na suhem. Temu primerno smo vpeljali tamkaj na vseh poljih nemško upravo in imenim, da to ni- — Dobro! Zelo bi me \eselilo ,če bi vedel, da živi naslednik mojega rodu, predno odidem na oni svet, da podam račnn Bogu. Oženi sc torej v božjem imenu, gospod sin moj! — Torej dovoljujete.—? — Gotovo, gotovo odobravam tvoj namen. Gre pač samo, kako nevesto si izbereš. In to je tudi lahko. Vse francoske dedičinje, pa naj bi bile tudi iz rodbin JVlontmorencvjev ali La Tremouil-leov, bi s ponosom prevzele tvoje ime..... _ Ce bi pa vi ne sprejel za svojo sinaho tisto, ki bi vam jo predlagal jaz? — To ni niti mogoče. Moja kri se pretaka po tvojih žilah in predobre rodbine si, da bi mogel misliti na nepristojno ženitev. — Na nepristojno nikdar, gospod vojvoda, in vendar se bojim izgovoriti ime tiste, ki jo ljubim— — Ki jo ljubiš? — mu je hiiro posegel v besedo vojvoda. — Torej si zaljubljen, gospod sin inoj? — Da, oče, in tokrat za vse svoje življenje. Ironičen smešek je zaigral okoli csJdh vojvodo-i kakor ni bilo belgijskemu prebivalstvu naj škodo. Belgija je v naših rokah kc: rcina: zastava za bodoča pogalama. Ročna za- j stava pomeni varstvo proti gotovim nevarnostim, kt iih odvračamo s teti, da' imamo to ročno zastavo v oblasti in kate-; ro bomo opustili šele potem, ko bodo ne- j varnosti odstranjene. Ročna zastava Bel-, gija v « neni torej za nas: Zavarovati se. moramo v mirovnih pogajanjih proti temu,; da Belgija, kakor sem povedal že preje, ne j postane zopet vojaška pritiklina naših sovražnikov. ne samo v vojaškem, ampak; tudi gospodarskem oz»'ru. Zavarovati sej moramo proti temu, da nas ne bodo po j vojni gospodarski stisnili. Belgija je po svojih razmerah, položaju in razvoju popolnoma navezana na Nemčijo. Ako smo stopili z Belgijo na gospodarskem polju v odnošaje, je to le v interesu nje same. — Ako se posreči, da dosežemo na gospodarskem polju tesne odnošaje z Belgijo, a-ko se posreči, da se sporazumemo tudi glede političnih vprašanj, ki so življenske važnosti za Nemčijo, potem bomo imeli najboljše jamstvo, da bodo odstranjene nevarnosti, ki nam zamorejo groziti preko ko Belgije s strani Anglije ki Francije. — Tudi tostvarno je državni tajnik dr. Kiihl-mann popolnoma soglašal. Dne 12. julija je imel državni kancelar nato svoj druži govor. ____ IZ VELIKE RUSIJE. Kerenskij kliče entento na potuoč. PARIZ, 14. (Kor.) Izvrše valni odbor socialistične stranke je sprejel danes Kerenskega, ki le izjavil, da se po njegovem naziranju Rusija nahaja še v vojnem stanju z Nemčijo. Zahteval je, naj priskočijo narodi entente Rusiji na pomoč s tem, da ji pošljejo nekaj čet, posebno pa municije. Treba se je požuriti, kajti v treh mesecih bo rnorda prepozno. Poraz! Ceho-SIovakov. MOSKVA, 13. (Kor.) Uradno poročilo vojnega kemisarijata pra%-i: Beli gardisti, ki so zopet zasedli Jaroslav, so bili od tamkaj pregnani in be-že preko"*Volge. Del njih je pobegnil v Ribinsk in skuša zanetiti tamkaj upor. Lkrenjeno je vse potrebno, da se jih napravi neškodljive. Na fronti ob V' igi so izvojevale sovjetske čete veliko zmago. Zasedle so Sisram in Bugulmo. Stavropol je pred padceqi. Beli gardisti in Ceho-Slovaki be?:e v neredu proti Samari. V vzhodnem odseku se Cehi umikajo pred protiotenzivo sovjetskih čet. Vrhovni poveltfiik sovjetskih čet uralsko-sibirske fronte poroča: Ceško-slovaški oddelki pod poveljstvom ruskih oficirjev izvršujejo grozodejstva nad osobjem zapadno-sibirskih železniških postal Izdajstvo in sa-noutor Muravjeva. MOSKVA, 13. (Kor.) Poveljnik proti fronti ub VolRi odposlane ruske armade, general Muraviev je izvršil izdajstvo na ruski vladi, vendar pa ga armada, razven majhne čete, ni podpirala. Odšel je v Simbirsk in izdal tam oklic, ki poživlja na pohod preti Moskvi in napoveduje Nemčiji vojno. Simbirski sovjet, ki ga ni podpiral, je bil aretiran. Dru^i poveljnik Blagonravov, ki ie prevzel po ve!i znali, -da sc moč in blaginja kakega naroda ne množita, če se tisoči njega pripadnikov tržejo v krvave cunic ali razstreliu-jejo v pohabljence, če se uničujejo milijarde ljudskega imetia ali zapravliaio v uničevalne namene, če števila rojstev padajo, dočim umrljivost in kriminaliteta trajno poraščata. Tudi neizkušeno oko mora videti, da v vojni, kakršnja je postala v našem času, more sicer ena stranka zmagati, nli nobena ne prido!»Ui! Pravo pridobitev mora donesti le vnaga z ševnim orožjem, da bi peto vojno leto ne bilo le zadnje v tej vojni, marveč sploh zadri je vojno leto med civiliziranimi narodi. Po tmojem uverjeniu ni noben narod bolj pozvan, nego je nemški, da pripomore do take zmage ter da doseže, da sedai. po tako gorostasnih svetovnih dogodkih, poprej, nego se je nadejal eden njegovih največ inh »srnov, »večni mir. ki naj sledi mirov n?m sklepom, krivično tako imenovanim doslej, ne ostane prazna ideja! « — Se je prosvitljenih duhov med nemškim narodom in celo med — generaP. Zadoščenje kvari nekoliko dejstvo, da je ta general — na dispozicijo^. »Brez aneksij in brez odškodnin«. Generalni vojni maršal Hindenburt; je kot vrhovni povcltnik na vzhodu izdal odlok, ki odreja nemško kolonizacijo na K"r-sk ( rs. Rodovitna ozemlja, ki iih ie doslej veleposestvo intenzivno obdelovalo so izroče nemškim kmetom. Vsak posestnik, kV ima nad 360 hektarjev posestva, mora treU:ne svoiega posestva odstopiti nase-' Ijeval li k i po ceni, ki jc bila veljav-ina v mirn ii časih, irr komisija razde!" ta a potem med nemške kmete, ki rjj i .čije nr.'eMjo ta.: kaj. Lichnov. su izkllučcj i- P iis.J i»' i iz r ki ŠO V bom ^ • i > Te delegacije se drže kot di; r etična sposke zbormpe, ki je \ rsiia \ -i tm, - : .EDINOST« itev. 111 • .-rv*? ...... V Trstu, dne 16. julga 191«. h 1 ■ ■ ......-...... . ■■ 13. t. itl zvečer, je bil knez Uchnowsky, bdvši nemški veleposlanik v Londonu, ki |e, kakor znano v svojih zapiskih označil Nemčijo za provzročite.Mico svetovne vojne, z veliko večino izključen iz gosposke zbornice. KesnfflMnn mm fr2a!ksžo In pr!morsKe$ii žosnlKaršfou. V nedeljo, 14. t. m., ob J1'30 dop. se je v društvenih prostorih v hotelu Excelsior vršil občni zbor časnikarskega društva za Trst in Primorsko. Predsedoval je predsednik Josip Passlgll. Po otvoritvi zborovanja je predsednik izrazil so-žalje društva tovarišu Cotiču na prerani izgubi sina. Zborovalci so v znamenje sožalja vstali s sedežev. Nato je Izrekel priznanje tovarišem pri listu »Edinosti« za dokaz solidarnosti in kolegijalnosti, ki so ga podali ob priliki zadnjega gibanja v dosego nabavnega prispevka v prid poklicnim Časnikarjem, zapusiivši delo. To je bila, dasirav-nc kratka,prva stavka tržaSkega časnikarstva. Tainik Teobald Saffaro je podal nato sijajno, pre-%ledno poročilo o društvenem delovanju tricom prvih Šestih mesecev društvenega obstoja. Zbor Je odobril poročilo enoglasno, brez razprave. Podpredsednik Kare! L. Mayenveg je, nadomestujoč obolelega blagajničarja Marija Cento, podal kratko poročilo o društvenih prireditvah v Rosettijevem gledališču in začasnem društvenem denarnem stanju. Društveno imetje znaša nad 14.000 K. Predložil je odborov predlog na ustanovitev »odpornega zaklada« in »zaklada za vdove in sirotec. Prvemu naj bi se določilo 10.000 K, drugemu 4000 K. Oba zaklada naj bi se sorazmerno zakladala iz mesečnih dohodkov. Predsednik je pojasnjeval ta predloga, poudarjajoč, da je zadnje časnikarsko gibanje pokazalo, da je treba poskrbeti za bodočnost. V bodočih gibanjih bo gotovo težav, in vse kaže, da bo treba boja; za to je treba »odpornega zaklada«. Kakor se je videlo doslej, so časniška podjetja, ki nočejo priznavati društva, katero je podružnica osrednje dunajske organizacije, pripo-znane od vseh časniških podjetij v Avstriji. Treba Je torej dokazati, da ni mogoče preko našega društva. Pojasnil je nadalje, da osbtojl moralna pogodba med časnikarsko in tiskarsko organizacijo. Tiskarji in časnikarji imajo skupen boj proti skupnim podjetnikom in postopajo sedaj solidarno, kakor so dokazali dogodki na Dunaju. Tako boza obe kategoriji zmaga lažja. Zbor je brez razprave sprejel odborove predloge neizpremenjene in predsednik se je v imenu zbora zahvalil tovarišu Ma-yerwegu na njegovem preudarnem delovanja . v prid društva. Po dolgi razpravi o notranjih društvenih rečeh po kateri so bili odborovi predlogi sprejeti z vsemi proti dvema glasovoma, je predsednik razložil stanje, v katerem se nahajajo pripravljalna dela za časnikarsko delovno pogodbo, ki se vrše sedaj v dunajski ccntrali, in za časnikarski zakon, ki se kakor se upa, v najkrajšem času predloži parlamentu. Nato so se vršile dopolnilne volitve. Izvoljena sta bila Angela Marija Sinigaglla, za odbornico, Bilvij Fitlinich za pregledovalca računov, in potrdila se je kooptacija Teobalda Saffara za tajnika. Ko so še nekateri člani predlagali, da naj odbor poskrbi za razne poboliške članstvu, je zbor izrazil soglasno zahvalo in priznanje odborovemu delovanju. . Predsednik se je končno s toplimi besedami spominjal predkratkim umrlega tovariša prof. Oskarja Ulma, poznanega tu po njegovem priznanem časnikarskem delovanju. Zborovalci so vstali s sedežev, nakar je predsednik ob 12'45 zaključil občni zbor. stvari. r .,.-!- ■: "5 Uc-ii^V^ftS'^iJ« K? Razdeljevanje dodatnih izkaznic za sladkor In Izkaznic za maščobe. Danes, 16. t. m., se proti predložitvi izkaznice za nakup kruha in živilske izkaznice prične razdeljevanje dodatnih izkaznic za sladkor, veljavnih ea mesec avgust t. 1., ter normalnih in dodatnih Izkaznic za maščobe, veljavnih od 22. julija do 18. avgusta t. I. Dodatne izkaznice za kruh se ne razdele. Krušni dodatek se bo dobival samo na izkaznico na nakup kruha, če je dodatek zabeležen na Izkaznici. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah v uradnih urah (od 0 do 12 op.) od torka, 16. t. m., do sobote, 20. t. m * # • V POJASNILO. Namestnik se je včerai vrnil s kratkega službenega potovanja na Dunai Na Dunaju je imel priliko, da je ministru za ljudsko prehrano Paulu poročal o aprovizacijskih razmerah v Trstu in na Primorskem, pri čemer ie razložil nujno potrebo nadaljnih dovozov. Minister je zagotovil namestniku svoje živo zanimanje za tržaško in primorsko. po vojni tako hudo prizadeto prebivalstvo in je obljubil, da za najbližji čas poskrbi s primernimi dovozi, kolikor bo le v njegovi moči. m • • TESTENINE. Da se, kolikor mogoče zadosti upravičenim željam prebivalstva, se je izdelava testenin pospešila toliko, da se bo v nekaterih prodajališčih že v sredo, 17. t. m., mogla pričeti razprodaja testenin, fn sicer v naslednjih: Madonna de! Mare, Rosario, Parini. Donadoni, Raffineria, Sv. Jakob-Carbola Zg. 196, Sv. Jakob—Sv. M. Magd. Zg. 76, Gian Battista Vico, Skedenj in ul. Settefontane. Pripomba uredništva: Zakaj se pa nI razdelila moka namesto testenin, za katere mora prebivalstvo plačati poleg vode tudi še izdelavo ter povrhu vsega še čakati? * • • MINERALNA VODA. — VINO. Da se pojasnijo morebitna nespora?um!jenja, se pripominja, da je aprovizacijska komisija z ozirom na zdravstvene razmere zato začela razdeljevati mineralno vodo, ker v nekaterih predelih mesta zaradi potrebnih poprav začasno primanjkuje vode, kar je posebno občutljivo ob sedanji vročini. — Aprovizacijska komisija je tudi zato sama začela prodajo mineralne vode, da prepreči navijanje cen. ki se je že pričelo glede tega predmeta. Aprovizacijska komisija se je v eni zadnjih sej bavila tudi z vprašanjem razdeljevanja vina. Gre za večjo količino, ki naj bi bila po kolikor mogoče nizkih ccnah pristopna vsemu prebivalstvu. — Aprovi2aciiska komisija prične oddajati vino tekom prihodnjega tedna. (Sedaj, ko se v Istri že na mestu zahteva po 10 K za liter, iu je namest- ništvo »bis auf weiteres« podaljšalo rok za oddajo vina vinskemu uradu, ter nastavljajo pridelovalci in prekupci cene, kakor jih sami hočejo! Naj bi bilo namestništvo izvršilo svojo naredbo o oddaji vina vinskemu uradu, ki je določala oddajo za mesec marec, pa bi ne bilo danes takih nesramnih o-deruških cen! Istrsko vino se v Trstu toči že po — 14 K liter! — Prip. ured.). Osmo vojno posojilo. Jutri -se zaključi podpisovanje osmega vojnega posojila, in zato naj se tisti, ki •doslej še niso podpisali, misleč, da je še čas, podvizajo in prijavijo svoj podpis. Nihče, ki ima ali si more nabaviti potrebna sredstva za soudeležbo, naj Je ne opusti. Vojno posojilo je poleg tega, da predstavlja najboljšo naložitev glavnice in prihrankov, največjega pomena za vsakega posameznika in za drŽavo. Državi daje predvsem za financiranje vojne potrebna sredstva, ne da bi se država morala zatekati k ukrepom, ki bi obremenjali celoto; v drugi vrsti pa vzdržuje ugled države v inozemstvu, kar danes pomenja pripomoček k -skrajšanju vojne. Posameznik ima potem še posebno korist, da more razvijati svoje delovanje v državi s finančnim sistemom, osnovanim na zdravih načelih, po katerih se bo po sklepu miru v kratkem času in brez zdrmanj dalo vzpostaviti gospodarsko ravnotežje. Vsled teh razlogov mora biti vsakomur na tem, da bo izid posojila kar najugodnejši in vsakdo mora prispevati v to po svojih močeh. ves^l. Zaradi pomankanja živil! Aprovizacijska komisija daje ta teden tako malenkostno količino živil, . " Zbralo se Jih le precejšnje število in odšle so na Veliki trg pred namestništvo, odkoder so potem odposlale sedmorico na namestništvo. Odposlanstvo Je želelo govoriti a-dvornim svetnikom baronom Glanzom, katerega pa ni v Trstu, in ie potem govorilo s predsednikom apro-vizacijske komisije, dvornim svetnikom Scarpo. Odposlanstvo je zahtevalo, da naj se takoj da v razdelitev še kako drugo živilo, ker ljudstvo do četrtka ne more živeti od samega kruha, potem da se razdeli prebivalstvu že določeni sladkor in končno da se napravi red na zelenja dnem in sadnem trgu, da se ne bodo tako silno pretiravale cene, kakor se sedaj, in da se ne bosta zelenjad in sadje vlačila, kakor doslej, večinoma le v hotele in bogataške hiše. Odposlanstvo je tudi zahtevalo zvišanje vzdrževalnine, ker s K l'S0 na dan dandanes nihče ne more več izhajati. Dvor. svetnik Scarpa je zagotavljal odposlanstvu, da aprovizacijska komisija stori vse, kar le more, da olajša položaj prebivalstva. Skuša dobiti živila odkoder-koli, toda stvar je vedno težavnejša in ima komisija vedno večje izgube zlasti pri slanini, vojnih kuhinjah in šolski refekciji. Komisija bo poskrbela, da se testenine začno razdeljevati pred četrtkom. Razdeljevanje v četrtek se ie ukrenilo v korist prebivalstvu, da se namreč testenine bolj posuše. Sladkor se čim preje mogoče razdeli prebivalstvu, toda bližnje dn! nI mogoče, ker ga ni dovolj. Da se ne bodo vršile zlorabe na trgih, bo komisija odslej sama razdeljevala krompir, izvzemši novi krompir, katerega prihaja itak zelo malo. Olede vzdrževalnine pa krajevne oblasti ne morejo ukreniti ničesar, ker Je to stvar osrednje vlade. Končno Je priporočal odposlanstvu, da naj vpliva na drugo ženstvo, da ostane mirno. Ko Je odposlanstvo sporočilo na trgu čakajočemu ženstvu ta odgovor, se ie množica razšla, prepričana, da si s temi lepimi obljubami tudi ne napolni lačnih želodcev. Da, mirno na| ostane prebivalstvo' Ima?o-H orožnik! tako nalogo? Neka uboga tržaška žena, mati In vdova, Je prišla dne 27. m. m. zvečer iz Cerknice na Rakek z nekoliko živili. Tu je uljudno pozdravila nekega orožnika v družbi neke ženske. Torej menda ni bi! v službi. Orožnik jo je prijel za roko in se začel norčevati žnjo. Ženska ga je seveda zavrnila, naj jo pusti na miru, ker je uboga vdova (mož Jej Je pred kratkim umrl v Belgradu). Orožnik pa jej ie velel na to, naj blago strese v blato: »Krucifiks. proklete..... ne boste nosile blaga v Trst!« V podkrepljenje jo je udaril dvakrat po glavi____Užaloščena in globoko užaljena žena je ovadila ta dogodek poveljstvu v Ljubljani. Ista ženska je v soboto zvečer zopet prišla iz Cerknice na Rakek s kakimi 7 kg živeža in naletela Je na istega orožnika, ki Jo je menda spoznal, kajti apostrofira! Jo Je. In zopet jej je velel: Doli z robo! Zapleni! jej Je zopet. In sicer edino njej, češ, da druge niso imele fižola. Iz tega sklepa ženska, da je bilo to maščevanje radi ovadbe. (Naslov žene je na razpolago v našem uredništvu). Pripominjamo še, da je osebni vlak med tem odšel in da Je uboga ženska morala doplačati za brzovlak, da se Je vrnila v Trst — praznih rok. Mi bi radi vedeli: Imajoll orožniki res nalogo za tako postopanje z ženskami, ki v svojem obupnem položaju skušajo z velikim trudom in stroški dobiti kak k!g živeža za svoje gladujoče družine?! Dr. Susteršlč trlumflra! Sobotne »Novice« prinašajo zmagoslavno z dne 8. julija datirano pismo, v katerem minister za deželno brambo F. M. L. Czapp potrja, da se strelski polk št t. nI premestil iz Ljubljane vsled — kakor so trdili Suster-šičevi nasprotniki — denuncijacij deželnega glavarja. Ob enem pa dodajajo, da se le dr. Šuster-šič osebno Informiral na mestu, ki le edino pristojno v tej stvari, pri istem domobranskem ministrstvu, ter da Je izvedel tam, da so se dogajale »take kričeče disciplinarne nerednostl, da se pre-meščenje nikakor nI dalo več odklanjati!« Mi , vprašamo samo; kaj zaslužuje deželni glavar, ki razširja take obtožbe o sinovih lastne dežele te na podlagi informacij od straai. ki morajo v lastnem interesu opravičevati vsako svojo odredbo! Minister gori ali doli: deželnega glavarja bi moral siliti k previdnosti pomislek, Je-li tudi res vse tako, kakor trdi »izključno pristojno mesto« iz lahko umijivih razlogov?! Mari nismo še nikdar doživeli, da ni bilo vse prav tako. kakor je slovesno zatrjal kak minister?! »Novice* morejo imeti čudne pojme o razsodnosti slovenske javnosti. Mari menijo, da si ta Javnost ne zna stavljati vprašanje: kdo pa je poskrbel, da je domobransko ministrstvo dobilo take informacije? Mari ni možno, da je pomagal tudi kak denuncijant, čeprav ni njegova roka pisala poročila? Na kratko: okolnost, da minister odvezuje dra. Šusteršiča od vsake krivde — ni za slovensko iavnost nikakor še zadosten dokaz. (Posebno ne, ko je doživela tiste gorostasne pozive k denuncijanstvu!! Tistih dokumentov pa ie imela v rokah množica rok in natisnili so. Jih javni listi z označbo poživaicev.) Visoki krogi vendar ne bodo hoteli sedaj kompromitirati pred slovensko javnostjo moža. ki ga tako — potrebujejo! Da čujemo sedaj, kako odgovore rNovicam« drugi ljubljanski listi. Uboga in zanemarjena Istra! Prejeli smo Iz Cr-notič pri Crnemkalu. Pred kratkim smo morali zopet popisovati živimo, da se ugotovi, koliko ie Je še. Koliko pa da je živine poginilo In padlo vsled nepoznane bolezni, ki razsaja sedaj — po tem ne vprašuje nlkdo. Nihče se ne zgane, da bi se ugotovi! vzrok te bolezni, ki jo nekateri ljudje imenuje »koščena bolezen«. Seveda, tedaj, ko ie bilo treba živino oddati v vojaške namene, ali pa tudi za aprovizacijo, so si znale oblasti pomagati in ukreniti vse potrebno, da so znale, kjer je dobiti živino. Danes pa, ko ubogi kmet, ves potrt In obupan, gleda, kako mu živina vedno bolj peša in pada vsled omenjene bolezni, pa to nikomur ne moti spanja in ne dela skrbi. Naj povemo samo nekaj slučajev. V občini Ocizla-Klanec je od leta 1915 pa vse do danes padlo (poginilo) nad 250 glav živine. In to največ krav. Samo v vasi Crno-tlče Imenovane cbčine je poginilo 57 glav. Tako tudi v vasi Podgorje je v enem samem dnevu, 13 majnika J91S, padlo 6 krav, oziroma so jih morali zaklati! Vprašamo: je-li c. kr. okrajnemu glavarstvu, oziroma namestnlštvu kaj znano o tem usodnem stanju? Misli-li oblast ukrenit! vse potrebno, da se bolezen ne bo širila, ker to je direktno katastrofalno za ubogo ljudstvo v Istri in na škodo tudi za druge interese?! Podružnica CM D za Belveder in Skorkljo Je Imela v soboto, 13. t. m., v posebni sobi Kosiče. ve gostilne svoj občni zbor. Neverjetno, a resnično, da je bil občni zbor, z ozirom, da sta Belveder in Škorklja po veliki večini slovenska, tako slabo obiskan. Občni zbor !e otvoril bivši tajnik te podružnice, g. Drago Podreka, kateri je bil tudi izvoljen za predsednika občnemu zboru. Kot star odbornik je orisa! delovanje podružnice in povedal, da Je vzrok spanja te podružnice Iskati le v vpoklicih raznih odbornikov in članov. Podal Je tudi, r3di odsotnosti blagajnika, blagajniško poročilo, iz katerega se razvidi, da Je imela podružnica v petih letih K 17S9'23 dohodkov in K 1770'53 Izdatkov, saldo v blagajni pa znaša K IS'70. Današnje premoženje podružnice znaša K 394*33. Račun je pregledal In odobril g. Božidar SimČiČ. Po sprejetju tajniškega in blagajniškega poročila je bil enoglasno izvoljen naslednji novi odbor: predsednik Dragotin Podreka, podpredsednik Ivan Treven, tajnik Vlado Kravos, tajnikova namestnica Marica Braz, blagajnik Zvonko Tomažič, blagajnikova namestnica Marica Blažen, odborniki Jože Jaklič. Matko Klavora, Justina Turk in Božidar Simčič, pregledovalca računov Ive Braz, Ivan WoIf. Izvoljeni so bili tudi naslednji gg kot delegatje za glavno skupščino v Ljuljani: Ivan Treven, Matko Klavora in Zvonko Tomažič Predsednik g. Podreka se Je nato ponovno zahvalil navzočim ter izreke! nado, da bo podružnica imela v novem delu mnogo večjo srečo kot v preteklosti, in zaključil občni zbor. Isti večer se je takoj vpisale nekaj članov. Prireditev podružnice Zveze JugosJov. železničarjev v Divači Je na lep način popolnoma dosegla svoj namen, toliko v dobrodelno svrho, kolikor v moralnem pogledu Udeležbo treba označiti za sedanje razmere kot presenetljivo. Domačih ljudi, iz sosednjih krajev in Trsta je došlo toliko, da je bilo na veseiičnem prostoru najživahneje vrvenje. In sicer so bili gostje iz vseh slojev: intelektualec poleg kmeta i« delavca- Velik dei so seveda tvorili železničarji. Veselični prostor Je bil prirejen tako lično, da bi bilo v čast tudi kakemu večemu kraiu. Odičen je bil z našimi trobojnicaml in postavljenih je bila vrsta kaj ukusno prirejenih šotorov, kjer je bilo izvrstno poskrbljeno za postrežbo gostom. V ospredju vsega zanimivega pa je bilo pevanje društva »Kolo«. In pek> Je S posebnim veseljem in ognjem, da je bila vsaka točka navdušeno odobravana. Zadnji pesmi »Slovenec, Srb, Hrvat«, »Lepa naša domovina« in *MorJe« so peli tudi drugi na prireditvi navzoči pevci. Oo-vorov ni bilo nikakih iz ozirov, ki jih ni treba še posebej razlagati. Pač pa so prireditelji na drug način izražali »Kolu« svojo globoko hvaležnost na tem dokazu bratske ljubavi, ne kar Je predsednik društva odgovoril, da je »Kolo« v tradiciji, da pomaga bratskim društvom v vsaki potrebi, da smatra to za svojo narodno dolžnost in da mu zato ne gre nikaka pohvala ali zahvala. Slovo je bilo najprisrčneje. Prireditev se je izvršila brez vsake, tudi najmanjše neprilike, kar je najbolji dokaz, kako neosnovana Je bila prvotna prepoved: Naj nam le privoščajo svobodo, pa bodo videli, da smo element, ki je svobode vreden. Šectjakobska podružnica CMD vabi člane, staric gojencev otroškega vrtca kakor tudi vse svoje prijatelje na občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, 21. t m, v dvorani Delavskega konsumne-ga društva pri Sv. Jakobu. Velikanska tatvina. V zadnjem trenutku smo dobili vest o velikem vlomu pri tvrdki »Balkan«. Natančnejših podatkov 5e nimamo. Policijska o-blast Je storila vse, da zasledi vlomilce. Baje iim je že na sledu. Izvoz lesu za rfaoiradništvo Iz Kranjske. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre le doznala za pritožbe vinogradnikov, da se od strani oblasti na Kranjskem delalo zapreke proti izvažanju les«, Id ta potrebne vinogradništvo. Glasom odgovora, došlega od c. ta kr. grupe za dobavljanje lesu soške vojske (Luk. Holzbeschaf-fungsstelle der Itonzo-Anne) ne obstoji prepoved izvažanja tistih vrst lesu, ki se rabi v vinogradništvu, torej !• izvoz dovoljen. V korist slovenski sirotišnici in šentvldski Soli v Trsta se bo vršil« 21. t os v Sv. Križu dobro- delna prireditev, na katero že danes opozarjamo tržaško občinstvo, ki porabi to priliko za lep nedeljski popoldanski izlet v tržaško okolico. Podpora za begunce. C kr namestništveni svetnik-v Trstu razglaša: Gin som odloka z dne 21. junija 1918, štev. 31602. določa c. kr. notranje ministrstvo dogovorno 7 vrhovnim armadnim po-vefjnrštvom v delno Izpremembo dosedanjih za povrnitev v Pulo veljajočih predpisov, da morajo vsi vojn! begunci, ki sn v državni oskrbi in se hočejo vrnit! v omestie Pu!c vložiti pri c. kr. glavarstvu v Puli posebne prošnje, kf vsebujejo vse za proučevanje posame2nih slučajev potrebne podatke, kakor: starost, stan. bivališče, poklic, rodbiDske razmere, posebne vzroke povrnitve v domovino itd. Zaradi bratomora. Vojaško sodiSče v Trstu je Josipa Artico ki ie umori? svojega brata Ivana, obsodilo v smrt na vešalih. a ga je priporočalo v pomiloščenje. Vojaški poveljnik mu Je nato smrtno kazen izpremenil v 12 letno ječo poostreno s trikratnim osamljenjem in trikratnim trdim ležiščem na leto. Mirko Suban je prvi. ki ie prinesel šentvtdske-mu tajniku 100 K z namenom, da se nabavita dva sedeža, to Je cela klop. Ta 1254 letni deček od Sv. Ivana sam nima tolike -svote, pa je sklenil nabirati in nabral je za dva sedeža. Rojaki, zgledujte se na tem vrlem dečku 1 Ko bi naši imovit-niki darovali po en sedež, društva pa priredil« po euo malo veselico, bi kmalu imeli klopi. Kojaki, kf greste na oddih ali po opravilih v slovenske kraje: poprašaite za nabirafao polo In pooblastilo. da naberete v dotičnem kraju kaj za šentvidsko šolo. Tako je nabrala g. Fajdiga v Postojni bre? najmanjše neprilike 244 K; te dni je zahteva' pooblastilo gospod, ki src na 8 dnevni oddih na Štajersko. Pooblastijo dobite pri tajniku V. Sčeku, ulica Fabbri 2 III. Koliko b! na ta način lahko nabrali! Mestna zastavljalnica. V sredo. 17. t. m., se bodo dopoldne in popoldne prodajalf na Javni dražbi razni nedragocenl predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Češko Budievlčka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. NALI OGLASI s« računajo po 6 visi. bessda, ^ — Dabeto tiskane basade se g ra&iitaja dvojno. — NaJmanjSa 5 pristojbina znaša GQ vinarjev. ^ ^MpaiArtlfAHt fižol in alanimo za špirit. Ponudbe LUEilCiiJllfFi na Ins. odd. Edinosti pod Špirit 2457 Kiarifn« £lasovir piaaino. Ponudbe z navodil Uf JI In bo ceno na Inser. odd. Edinosti pod .Napravljen"._2S60 m/k 24 ovac in koz z mlekom, v=e sa »UliM j£j mice. Skedenj 510, Kolobič 2359 1^51'trff? PR grmov lepo cvetočili oleandrov. HUUU JL približno 2 m visoki ia IV2 m Siroti. Naslov pove Ins. or'd. Edinosti pod št. 2304. UrpM bale, platnene čevlje £t. S8V2, radi po ilVt/tS mote. ss zamenja za koruzno moko a'.i mast. fjlica Piecolomicl st. 13, I. des^o. 2:!5S fy -j fl| odhoda ee proda poročna soba, liti tli oprava jedilne so riera 33, I. vr. 4. Kravoa, na rava jedilno sobo in kuhinje. Ll. B. r- - 23 ;r S^FSjHlS S6 v-*lTlžbo sp°.sobQeg» k.°- Corso 47. Čijaža. Noro pogrebno podjetje, fi L9 Proda »a svitla poročna soba. Ulica Solitarie dtS 29, I. Horvat 2454 „L!quo?8 Godina" pratini) so prodaja v vseh lekarnah. D 16 KTolflO ^ *et staro 8 razredno slovensko šolo, ilClVIC govori tudi italijanski, išče primerne službe v kaki pisarni ali trgovini. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 2420 nHfllf fO krasno stanovanje; (4 sobe, kcpal-UuUU niča, mula sobica in 2 druga pro štora) v nJ. Kandler št. 8, I. nad. 2411 Fotosra E Anton Jerkifi pogln^e ▼ srojom atelje^n L t Trstn. Via deJle Poste 6t. 10. 40 Postrežnlco Cominerciale tt, išče mala družina (3 osebe*. — Delo in pla£a po dogovoru. Via IIL, levo. B 27 umske sod m kupuje Hotel Balkan, K Trst, Piazza Caserma^ srebro in dragulje kupuje po najvi£jl:i cenah dobroznana urarna In zlatarna ALOJZIJ PGVli v Trsio Piazza Barriera v. 2. i* m w se odda v občini Ocizla-Klanec in sicer davčne občine : Ocizla-Preš-nica, Podgorje, Črnotiče, Draga in Gročana. Oddaja velja za čas trajanja sedanjih razmer. Ponudbe najemnikov sprejema županstvo občine Ocizla-Klar.ec do 20. julija 1918. JADRANSKA BANKA Trst« Vic* Casss di Rlsparmio 5 (Lastne poslopji} Keplfist b! roservs K 23,^ 3.030.- FILIJALKE: Dunaj Teget.i 7 II Dubrovnik, Kotor, ljubljena, . ; »vić, upetlja Split, Šioenlk, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 3 V -------- I od dneva vloge do dneva vzdiha. Hentai tterek plačnja banka svojega Obre3Lovanje vlo£ -na tekočem in žiro računu po dogovoru - Akrelatlv čeki in nakazni a na v^a ta-ia iaaseina ca triU Sa KDPFJE IN PRODAJA: vredoottae papirja rante, obligacije, sastavni, pisan, prijorite^a delnice, srečke, valute devize, promesc Itd Daje PREDUJME na vrednoafene papirje in bla?» lože če v javnih skJadifičih. SAFE DEP03IT3 PROMESE.----Prod:ja arečk rasredo; loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrzni izgnht, revizija žrebanja sreči: L t d brezplačno. Stavbni kredit, rembours kre&fei. Bortaa naročila. — Inkase. MENJALNICA.--- ESKOMT US5I0 Telefoni; Uft3. 1793 in 2376 Vradnt urat od » do 1 popoldne Brzojavi: JADRANSKA. Kocke za Juho nsjHnejse vrste pošilja v vsaki množini franko Predli, Trst ficanedolta n 5. vsaki vatel1 ob 9 % mu Hfevi^ razpošilja v poljubni množini Fr* T©iraB Trži« rs G^tnlskem (Kr^rilsko;* Dobro blago. — Solidna postrežba. 8—10 q malinovca v sodih oci 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti sp uman ti, refošk ter muškat dcserl. L Parana & Co — Trst ulica D-nizettl štev. 1. KUPUJEM po najvišjih cenah. BIJCHEK, Trst, Lesni trg (Piazza K deile legna) 12,1, n. *" proda tvrdka R. Mihelčica aprtenica. Najemnik Mirko Welnberger Zagorje ob Savi« Zlatarnica ^