352
Dopisi.
Iz Zagreba 21. okt. — V 42. listu „Novic" od 19. oktobra 1. 1. najdel sem pod spisom „Tri dni v Zagrebu" od Dr. Ž. te-le vrstice: „Mnogo me poprašuje o našem slovstvu, o naših narodnjacih, in „zašto nisu došli Slovenci na izložbo? To zadnje prašanje je tudi še več druzih Hrvatov stavilo; vsem sem odgovoril, da je tega edino le „Kolo" krivo bilo , ker je presamoob-lastno ravnalo, da so preklicali nazadnje celo vse njegove naredbe. En del Kolovega programa bila je tudi maša v novi kapeli v Maksimiru in — ona kapela še blagoslovljena ni bila takrat! In tako bi mogel še drugih zadržkov po društvu „Kolo" napravljenih našteti, pa naj bo to zadosti." — Nisem nakanil spuščati se v prašanja in pretresanje, kdo da je kriv, in kaj je vzrok, da ni bilo prišlo bratov Slovencev na izložbo v Zagreb v večem broji; mar mi je le povedati gosp. Dr. Ž-u , da je pevsko društvo „Kolo" neprevdarjeno okrivičil. Nič lagljega na svetu nego to. Gosp. Dr. Z. naj se potrudi dobiti od pevskega društva ljubljanske čitavnice pismo od 31. srpnja, ki mu ga je hrvatsko pevsko društvo ,,Kolo" poslalo. Pazljivo naj ga g. Z. prebere, pa se bo prepričal, da je „Kolo" pri vseh nepovoljnih okolnostih vendar mogočni glas bra-tinske ljubezni poslušavši drage Slovence nagovarjalo, da naj pridejo, in jim je obećalo, da bodo članovi „Kola" za to skrbeli, da jim čas njihovega bavljenja v Zagrebu ugodno preteče. Glede maše v novi kapeli v Maksimiru, pri kteri je imelo peti „Kolo", nemore se krivnja zvra-čati na to društvo, ker kapela še takrat posvečena ni bila. Ves svet je tukaj govoril, da se ima kapela pred otvorenjem izložbe posvetiti. Da se je to posvećenje na kasneji čas odložilo, gotovo ne bo nikdo zavoljo tega „Kolo" na odgovor zval.   Nikarmo nikomur krivo!
Eden član „Kola", kteri resnico ljubi.
V Mariboru 22. okt. Gl-z-r. — Se več o hasku govoriti, ki ga Slovencem donaša znanje ilirskega, srbskega , češkega in drugih slovanskih jezikov, bilo bi vodo v Savo nositi. Saj vsak ve, da moremo zadeve narodne le takrat prav soditi, ako jezik naroda razumemo , po kterem nam razodeva svoje slovstvo , mišljenje in duševno življenje. Ni tedaj čuda, da se mariborski dijaki slovenskega rodu zelo radujejo, da so dobili priložnost, se češčine učiti, ki ima toliko bogato in za vse Slovane zanimivo slovstvo. Oglasilo se je 46 dijakov, — res lepo število, ktero dovolj jasno govori, da dostojno cenijo vrednost češkega jez^a. Razlagal ga bo gosp. prof. Konvalina, rojen Ceh, dve uri na teden. S tem dovoljenjem, ki zadostuje le pravičnim željam šolske mladine, si je ravnatelj Lan g prikupil srca vseh ukaželjnih dijakov, in lep izgled dal
drugim ravnateljem gimnazijskih šol na slovenski zemlji, kteri se slovanskih jezikov boje, kakor da bi ne bili jeziki avstrijskih narodov! Naj bi jih razsvetlil sveti Duh!
Maribor 23. okt. (Iz čitavnicej Naša čitavnica bode letos v zimskem tečaji napravljala besede in veselice, kolikor mogoče, vsako drugo nedeljo. Prva beseda bode dne 30. oktobra ob 6. uri zvečer. Prihodnje besede in veselice se vsem častitim udom naznanijo, kakor lani po posebnih natisnjenih listkih. Ob enem se pozivlje na večer 30. oktobra glavna skupščina, kteri gospod blagajnik med besedo položi račun preteklega pol leta.                     v                                  Odbor.
Od sv. Ahaca na Staj. 6. okt. * V četrtek, 29. septembra, smo imeli tukaj volitev srenjskega župana. Ker je k volitvi srenjskih odbornikov namesti 219 volivcev jih komaj 23 prišlo, je v odbor polovico tacih mož prišlo, kteri sicer v občini zemljišča imajo , pa ne stanujejo tukaj ; imenujejo jih „auslanderje". Tedaj ste bile pri volitvi župana dve stranki; domača stranka je volila prejšnjega župana; al ni zmogla, ker ji je zmanjkalo enega glasu, s kterim samim je zmagal novoizvoljeni župan. Čeravno je sicer pošten mož, bi Ahačani vendar radi prejšnjega župana imeli, in zato zdaj kričijo; al prepozno je: volitev je pri kraji. Nauk iz vsega tega naj si posname vseh tistih 196, ki bi bili imeli k volitvi odbornikov priti, pa so morebiti domii za pečjo ležali. Stokrat so nam „Novice" že pridigovaie, da vsaka volitev je važna reč, in vsacega volivca sveta dolžnost, da pride volit, če ne, naj se raje izbrisati da iz števila volivcev. Kdor tedaj k volitvi ne pride, naj se nikar ne huduje, ako se volitev ne dovrši po njegovi volji. Skesan naj molči, v pratiko pa naj si zapiše to-le pravilo (regelco): „Kadar pride dan volitve, zapusti plug in brano, pa idi volit!"
Iz Goriškega — naznanja „Umni Gospodar" sledeče novice: Gosp. baron Babo ni ^prišel 21. sept. v Ajdovščino; ni imel časa muditi se. Skoda! — Veliko si prizadevajo zdaj naši Goričanje, da bi dobili železnico iz Belaka čez ali skoz Predel in doli poleg Soče v Gorico. Izmerjena je ta črta (linija) že davno, kakor tudi una skoz Potablo (Pontebo) na Videm. Pokazalo se je pa, da bi bila una veliko krajši in cenejši, kakor naša, da se menda tudi iz strategičnih (vojskinih) ozirov bolj priporoča, in da ima torej več prijatlov in botrov. Nam in Tržačanom gre zdaj za to, da dokažemo, da se da ob Soči tudi še druga, krajša črta najti, ki bi manj stroškov prizadela in ne bila poškodovanju podvržena, kakor pontabelska. Ves unet za ta projekt in vedno po konci je zlasti predsednik naše kupčijske zbornice, vitez Hektor Ritter. 22. in 23. septembra in pozneje večkrat se je pa tudi deželni odbor po dogovoru s kup-čijsko zbornico in menda tudi s Trstom te zadeve resno poprijel. Sklenil je (odbor) poslati vnovič enega inženirja (Semrada), da našo črto prehodi in pove, kaj in kako. Spomladi ima menda posebna komisija to reč razsoditi. — V Monfalkonu je bila ponoči od 25.—26. sept. cesarska (okrajna) kasa okradena; zmanjkalo je 14 tavžent in štiri sto goldinarjev. — Ponoči od 9.—10. okt., ko je že vse spalo , je pridrlo 9 roparjev v samotno krčmo (oštarijo) Val. Vuga-ta pod St. Ferjanom na cesti. Nekteri so bili ošemljeni, nekteri ne, oboroženi pa vsi, z noži, pištolami ali puškami. Najpopred napadejo gospodarja, potolčejo ga enmalo in zvežejo, na to se lotijo gospodinje in jo, ker je kričala, dobro otolčejo in z nožem in puško užugajo. Pobrali so potem 250 gold. v bankovcih, 7 napoleonov, mnogo zlatnine in perila, in skor vse, kar se je dalo odnesti. Ali vlovili so se v skopec, ki so si ga nehote sami nastavili. Zamenjal je bil namreč eden tolovajev svoj klobuk
353
s gospodarjevim; tudi en nož so bili menda pri Vuga-vih pustili. To je bilo policii goriški dovelj sledu. Tisti dan po ropu že in naslednjo noč je bilo vseh devet vjetih in razun zlatov, vse drugo ukradeno blago zopet najdeno. Pravijo, da enega teh korenjakov je krčmar, med tem ko so ga vezali, spoznal. Eden , iz Plave rojen, stanuje blizo Kviškega, 3 — 4 so Št. Ferjanci, 3 Goričanje. Izročeni so bili brž okrajni sodnii v Gorici, in v kratkem se pokaže, ali so v zvezi z unim drugim tatovskim krdelom, ki menda zlasti duhovne na kmetih zalezuje.
Iz Ljubljane 19. okt. F. — Danes dopoldne so se v mestni dvorani darila pridnim pesternjam delile iz zaloga , ki ga je pred 20 leti namenil gospod Ferdinand Schmid, bivši trgovec v Ljubljani, zdaj bivajoč v Šiški. Delitev je bila očitna. Gosp. župan dr. Costa omeni v slovenskem govoru namen daril, popiše naredbo g. Schmid-ovo in povdarja važnost službe, ki jo imajo pesternje, ker so že stari Grki in Rimljani spoznavali, da prava umna izreja nježnih otrok je podlaga za srečo države in omiko človeško. Matere imajo sicer pri izreji svojih otrok najvažnejo nalogo , al kar materne moči presega, to sprejemajo pesternje. Gosp. daritelj je toraj dobro spoznal njih važnost in namenil jim darila, ki jih bode danes delil, ker je želel pred 20 leti storjeni namen še sam izpeljati. Ker je pa prav danes doteklo 50 leto zakona gosp. Schmid-ovega, vošči
Sosp. župan srečo častitemu starčeku , ki je že mnogo obrega storil mestu in deželi. — Gosp. Schmid razdeli potem omenjene darila tako , kakor je dotična komisija določila. Prejela je: Mica Jeršetova 50 gold., Amalija Kolar jeva 40 gold., Marjeta Zupan-čeva 30 gold., Helena Kozamernikova 20 gold., Uršula Zupančičeva, Anastazija Mavova, MicaUdovčeva, Uršula Šegatova, Mica Arharjeva in Uršula Ogrinčeva pa po 15 gold. — Gosp. Schmid se potem tudi v slovenskem jeziku zahvaljuje vsem gospodom, ki so imeli opraviti zarad delitve, in razodeva veselje, da mu je bilo dano doživeti dneva, ki ga je pred 20 leti želel doživeti, in z lastno roko deliti darila pesternjam , ki so svoje naloge popolnoma spolnovale. ,,Kakor lahko previdite iz malih besed — pravi dalje — ki sem vam jih govoril, nisem rojen Kranjec, vendar-le pa ljubim to krasno in prezalo deželo tako srčno, kakor svojo lastno domovino. Ljubezen deželi in narodu sem izkazoval že nad 50 let; mislim toraj, da smem želeti: naj bi male mi odmenjene ure tukaj preživil in sklenil. Bog vas obvari!" — Ob-darovanke se resnično zahvaljujejo poštenemu starčku in s solznimi očmi odhajajo. Ginljiva je bila vsa slovesnost od konca do kraja.
— Žalostno imamo danes naznaniti  novico,   da se je goveja kuga prikazala v Postojni po volih,   ki so bili kupljeni na Reki; zdravniško spričalo kaže, da so bili takrat  zdravi;   al odkod   so   bili  na Reko pripeljani, ni povedano.   Lahko je mogoče, da skupovavci klavne   živine   skrive   kupujejo   goveda   na   Hrvaškem (provincijalnem ali vojaškem) ,   kjer je   Še zmiraj kuge dovolj.   —   Tudi iz Orehovice (kostanjeviškega kantona (Landstrass) je počil glas, da se je ondi prikazala kuga,   zanesena iz Hrvaškega po kozlih ali nekem delavcu iz te dežele. — Ako ljudje,   glede na vso to nesrečo,  še ne verjamejo, da je sila sila treba ostrega za branj e vanj a,   da kužni   plamen   ne   seže po vsej deželi in  slabi   letošnji   letini   še kuga ne   doda svojih nadlog,  ni jim pomagati! — V spodnjih Danjah v zoriški soseski, Zarz) pa se je 4. t. m. začela bolezen v gobcu in na parkljih (Maul- und Klauenseuche), ki se kaže zelo kužna;   zbolelo je do 19. t. m. v tej vasi 113 goved, 76 ovac, 27 koz. Neki gospodar je o sv. Mi-
helu v Žarnicah poleg Belaka na Koroškem kupil dva vola; spotoma mu zboli eden teh volov, da ga mora pustiti v bohinski Beli poleg Bleda; čez 4 dni ga je pripeljal domu. 4. dne t. m. pa mu zboli tudi drugi vol. Poredoma je zbolela potem vsa gori imenovana živina ; poginila ni dosihmal še nobena za to kugo , ki se ne kaže hudobna ne v gobcu ne na parkljih, al zlo je nalezljiva. Vse se je storilo, kar je v tacih okolj-ščinah treba, da se ozdravi živina in kuga ne zatrosi dalje. Dostavljamo še, da na Koroškem so imeli letos ali še imajo v več krajih to kugo.
—  Izmed štirih učiteljev, izvoljenih za višo realko, došel je koj iz začetka le eden, naš rojak g. F. F r e 1 i h. Za g. J. Winter-ja, poteguje se, kakor nam časniki pripovedujejo, obrtnijska zbornica celovška in ondašnji mestni odbor, ker je na deželne stroške obhodil vec krajev, da je po unanjih izgledih osnoval delavniško učilnico; g. L. Fugger-ja je pa avstrijski deželni odbor izvolil za učitelja novi niži realki v Stokerau ; če je res , kakor slišimo, da mu je ta služba bolj po všeči, kakor una, ne dobimo ga v Ljubljano. G. J. Dr iz hal iz Vinkovec prišel je včeraj v Ljubljano. — Ker ravno o šolah govorimo, naj omenimo še neko kratko časnico. Neki oče, ki je rojen Hrvat, žena pa mu rojena Kranjica, je fanta svojega, rojenega v Ljubljani, v gimnazijo vpeljal kot Nemca! Ni sicer na tem nič ležeče, ker nemčija potem ne bo močnejša, slovanstvo pa ne slabeje ; al, če s t ar š is ami tako počenjajo, se pač ni čuditi, ako se v šolskih zapisih, ki naštevajo šolsko mladino po narodnosti, čedalje bolj krči število slovenske mladine.
—  Včeraj je hranilnica ljubljanska pogorelcem v M eho vem na Dolenskem 200 gld. podarila.
—  Delavci v fabriki gosp. J. A. Vollmerja, ki je za razpostavljene kmetijske mašine prejel v Zagrebu sreberno svetinjo, so v saboto dohod častne svetinje v Ljubljano praznovali s slovesno večernico, ki je po zastavah, transparentih in pesmah imela večidel narodni slovenski značaj ; med drugimi zdravicami napivalo se je tudi na slavo troj edine kraljevine dal. slav. hrvaške. Svetinja je došla gosp. izložbeniku iz Jugoslavenskega, tedaj se je spodobilo, da je svečanost tudi bila slovanska.
— Mehikanski prostovoljci nas bojo vsi zapustili v 3 mescih; 2000 do 2500 jih gre med 15. in 18. novembrom t. 1., 1000 do 1500 med 1. in 15. decembrom t. L, 1000 do 1500 med 10. in 15. januarjem prihod, leta, ostali pa konec svečana. Vozili se bojo po morji 36 dni. Prve čete bo cesar Maks sam v Verakruzi sprejel. Bo jih vseh skupaj 6000; dozdaj je med njimi že 140 avstrijskih oficirjev.
—  (Vabilo.) Tukajšnjim in unanjim čast. udom či-tavnice ljubljanske se daje prijazno vabilo na znanje, da prihodnjo nedeljo zvečer ob 7. uri je v čitav-ničini dvorani „beseda."                              Odbor čit.
—  (Poherki iz različnih časnikov in brošur.) ,,Laib. Zeitg." je podtikala pri poslednjem ognju na celovški cesti magistratnim gasilnicam nekako nemarnost. Na to je odgovoril mestni župan gosp. dr. Costa, da ni tako bilo; razjasnilo, ktero je vredništvo še le vzelo po višem povelji, je bilo tako spodobno pisano, da je danes nevolja po mestu velika zarad razžaljivega protigo-vora, ki ga je prineslo vredništvo „Laib/< Glede na sto in sto tacih dogodeb se pa še čudijo nekteri, kako da je Ljubljani treba še druzega nemškega lista! — Da je ,,čenčarijama mestna muzika hud trn v peti , nikogar to ne briga, — al da mestno muziko odbijajo „čen-čarije" z redom za gašenje ognja tako neprevdar-jeno , to je toliko bolj čudno , ker pisatelj njih ravno s tem, da misli povzdigniti zasluge rajncega župana
354
memo sedanjega, prav u ne m u nasproti dela. Saj je ravno sedanji župan, ko je še odbornik mestni bil, prvi sprožil potrebo gasilnega reda v mestni seji 10. septembra 1863; njemu gre tedaj hvala za to skrb, in če pod županom poprejšnjim ta reč ni prekoračila kakih 5 ali G §§., je krivda v tistih tadanjih predlogih, po kterih se je za „zemljovid ljubljanskega mesta" potrosilo dosti denarja in zamudilo dokaj časa. Da pod novim županom ni Še prišel gasilni red na vrsto, je gotovo glavni zadržek ta, da v letošnjem preliminaru ni rubrike za stroške, ki jih bo prizadevala požarna straža (Feuerwehr), brez ktere bi ves novi gasilni red bil le „pogreta rihta". Zamuda po tem takem ni tedaj nikakor tako silna, in pisatelj „čencarij" naj se mirno vleže spat s tem prepričanjem, da tisti mož, ki je prvi mislil na prenaredbo gasilnega reda, ga bode tudi v roke vzel, ko bo vidil, da je pravi Čas za to. Rajnki župan pa bi se še v grobu nevoljen obrnil, ako bi slišati mogel, da nima boljega panegirika kakor je pisatelj „čenčarij." — „Cen-čarije" so zgrabile unidan tudi tukajšnje voznike (fia-kerje) in jim niso ne dobre dlake pustile, češ, da je treba popolne prenaredbe tega vozništva. Tudi mi bi želeli, da bi elegantne kočije stopile na mesto pohlevnih vozov, da bi na vsakem voglu stal fiaker, in da bi za desetico se človek vozil cel dan po mestu. Al naši gospodarji najemnih vozov niso še mogli iznajti skrivnosti, kako morejo njih konjiči od same sape živeti in kje se fiakerjem delajo lične kočije zastonj? Lahko je Čenčati in o potrebnih „Neuerungen" govoriti — al fiaker mora živeti in tudi konjiči njegovi! Lansko jesen je gosp. Novak, kteri za vozarenje ima 14 konj pripravljenih, razpostavil vozove po mestu na prežo, da bi ustrezal „modernim idejam". Prvi dan je zaslužil 75 kr.; 2. dan 25 kr., 3. dan 25 kr., 4. dan 50 kr., 5. dan 1 gold., 6. dan 1 gold. 70 kr., 7. dan 25 kr., 8. dan 1 gold. 25 kr. To je bil^ ves zaslužek za vozove, konje in hlapce njegove! Ce je res, da „številke najglasnejše govore", se v tem zaslužku pač očitno kaže, koliko je resnice na čenčarskih besedah , ki pravijo : „man f ti hit den Mangel der modernen Fortbewegungs-mittel!" Gosp. Novak bi pač nasproti mogel reči: „man fuhlt den Mangel der modernen Leute, welche fahren wollen!" V saboto pa, ko so prišle na svitlo one čenče, je Novaku 14 konj in 6 hlapcev, ki mu stanejo vsaki dan 20 gld., prislužilo celih 4 gld. 50 kr.! To so sladčice, ki fiakerje v Ljubljani čakajo; morebiti bi g. Lausch, ki je fiakerijo pustil, Še tudi temu kaj lahko dostavil. Kdor hoče „reformator" biti tacih naprav , ni dosti, da le v svoji koterii pobera jalove ideje in jih trosi po svetu, ampak on mora krajine okoljščine poznati, da ne črti domačih, ki si morejo pošteno kruh služiti, ker jim z nebes ne pada sreberna mana.