Listek. 253 vsega življenja ; javaljne bi bil iz zgodovine Stvarjenja ustvaril oratorij. — Preproste besede izvirnega teksta ponavlja Haydu v najpreprostejši glasbeni obliki, recitativno. Nekamo veselonajivno kakor dete, pred katerim se razgrinjajo nove podobe, opeva v solistiških partijah obsežneje posamične dogodke v stvarjanji — samo prvi pojav božje močf v pustem vsemirji opisuje mogočno zbor — in videč, kako vse lepo uspeva, po-klada vriskaje svoja čustva v veličastne zbore in v najradostnejše slavospeve. In veselje prihaja čimdalje večje, dokler ne dospe končno do ustvaritve prvega človeka, kjer s čudovitim dvospevom Adamovim in Evinim in velikanskim zborom završuje zgodovino velikega dela in svoj veliki proizvod. — Poslušalca gane baš ona najivnost in prepričevalna resničnost izraženih čustev, globoka pobožnost in vera v to, kar opeva. Oblikovna dovršenost (izredno učinkujoče stopnjevanje pomočkov, recitativ, šolo, zbor in končni fugirani stavki, takisto dražestno glasbeno slikanje) mora navdušiti vsakega glasbenika, ona resničnost v čustvovanji in veličastvo vsega dela pa prevzame vsakogar. — O zvršitvi rečemo samo to, da je bila v vsakem oziru vredna glasbotvora; veličastno delo se je izvajalo z velikanskimi pomočki, z zborom okolo 180 čvrstih glasov. Za šolske zbore ,,Glasbeue Matice" je brez dvojbe jako primerno, da se uporabljajo pri takih koncertih, za koncerte pa tudi. Vse je zveuelo čvrsto in lepo — v večji dvorani bi bilo pač zvenelo še lepše — točno so se izvajali najtežji fugiraui stavki, fino vse podrobnosti, tako da je treba izraziti brezpogojno hvalo zboru in njega voditelju g. M. Hubadu. Kot solista sta se precej uspešno poskusila gospodičina Leščinska in gospod Vašiček v nevajenem oratorijskem zlogu; gospod Razinger je že davno priznan za izbor-nega oratorijskega pevca. —- Koncert je bil iz kratka zopet jako znamenit dogodek za slovensko glasbo, in ,,Glasbena Matica" sme biti vedno ponosna nanj ! K. Hoffmeister. Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne" 14. sugca. Predsednik prof. Fr. Leveč poroča, da »Matica« ne izdd drugega natiska Lavtarjeve »Geometrije«, ker jo založi knjigarna Bambergova. — Ob smrti dr. Račkega je »Matica Sloveuska« brzojavno izrazila svoje sočutje »Jugoslovanski akademiji« in na rakev svojega častnega člana položila venec s trakovi. Pri pogrebu so »Matico« zastopali odborniki: arhivar Koblar, prof. Pleteršnik, prof. dr. Požar in prof. Rutar. — Ko se položi temeljni kamen »Nfirodnemu domu«, zastopal bode »Matico« direktor Subic. — Zaradi izpremembe društvenih pravil je treba preosnovati tudi opravilni red. Preosnova se izroči istemu odseku (dr. Dolenec, prof. Krzič", prof. Leveč, direktor Subic in tajnik Lak), ki je napravil načrt novim pravilom. Novi opravilni red se predloži, ko ga odobri odbor, velikemu zboru dne 17. velikega travna. — Letošnje knjige bodo: 1. Letopis za leto 1894. (urednik prof. A. Bartel); 2. Doneski k zgodovini Škofje Loke, spisal prof. dr. Fr. Kos; 3. Zgodovina slovenskega slovstva, I. del (od prvega početka do Vodnika), sestavil dr. K. Glaser. — Ce se »Vabilu slovenskim pisateljem« (glej denašnji list; op ured.) do postavljenega roka odzove dovolj pisateljev, utegne iziti še kot četrta knjiga I. zvezek Knezove knjižnice. — Knjižnici je priraslo od zadnje odborove seje 113 knjig, zvezkov in časopisov. — »Letopisa« in »Goriške« je ostalo le še malo iztiskov, več pa je ostalo izvodov povesti »Z ognjem in mečem«. — Po nasvetu arhivarja Koblarja se sklene delati na to, da »Matica zopet izda zemljevid slovenskih pokrajin. — Za leto 1892. je plačalo udnino 2015 letnikov, za leto 1893. že 2084, za letos doslej 316. Od zadnje odborove seje je pristopilo društvu novic ali na novo 23 društvenikov, in sicer 2 ustanovnika (izmed letnikov) in 21 letnikov. Slovensko planinsko društvo. Slovensko planinsko društvo je izdalo letno poročilo o svojem delovanji leta 1893. Kakor vidimo iz tega poročila, bilo je delovanje jako uspešno, tako da sme odbor ponosno gledati na svoje uspehe, kar se je tudi vse- 254 Listek stranski prav laskavo priznavalo pri občem zboru. Društvo je štelo v minulem letu 225 članov, med njimi tri ustanovnike (gg. dr. Segulo v Novem Mestu, dr. Jerneja Glancnika v Mariboru in Petra Majdiča v Celji). Društvo ima tudi dve podružnici, in sicer kamniško iu savinjsko (zadnje vlada še ni potrdila). Društveno delovanje se je raztezalo največ na Kranjsko in Štajersko. Društveni član g. Kocbek je odkril meseca oktobra leta 1893. v spremstvu vodnika Piskernika nov pot na Rinko, katerega je zelo zanimljivo popisal v posebnem članku v letnem poročilu z naslovom ,,Novi pot na Rinko". Kaj nevarno je bilo zaznamenovanje pota iz Bohinjske Bistrice čez Komuo v Sočo. To jako naporno delo je zvršil občinski tajnik g. Rav-hekar. — Vender pa se je tudi že začelo delovati na Primorskem in Koroškem, dasi še oskromneje. Društvo je zaznamenovalo 97 potov poleg 11 potov po tivolskem gozdu ter popravilo in iz nova napravilo nekatera pota. Svojim članom je priredilo dva društvena večera, na katerih sta predavala gg. prof. Borštner o Kamniških planinah in prof. Rutar 0 poti iz Bohinjske Bistrice čez Komno v Sočo. Izmed štirih društvenih izletov je bil zlasti znamenit binkoštni izlet na Učko in od tam v Hrvaško Primorje. ,,Primorsko planinsko društvo" na Reki je jako gostoljubno in slovesno vzprejelo slovenske turiste in njim na čast priredilo izlet v Kraljevico in Baker. Slovensko planinsko društvo je nastopilo drugo leto svojega delovanja. Ustanovila je to društvo idejalna navdušenost za prelepe slovenske planine in Kras. Društvo hoče ohraniti naši domovini kolikor mogoče domači slovenski značaj. Veselo pozdravljamo in gostoljubno vzprejemljemo tujce, ki se hodijo čudit prirodnim krasotam slovenskih dežela. Uverijo pa naj se tudi, da ,,od nekdaj tukaj stanuje moj rod, če v6 kdo za druz'ga, naj reče, odkod". Od občinstva pa pričakuje društvo izdatne gmotne in duševne podpore, da bode kos vzvišeni svoji nalogi. Ustanovnik plača jedenkrat za vselej 30 gld., vsak pravi član pa po 3 gld. na leto. Razven tega doneska mora vsak pravi član plačati 1 gld vzprejemnine. Vzpodbujaj nas častno priznanje, katero je dobilo društvo od odločilnih stranij, kakor od prof. Frischaufa v Gradci in c. in kr. vojaškega geografskega zavoda na Dunaji. Pristopajte torej ,,Slovenskemu planinskemu društvu" ! n. Glagolitica II. Grškovičev odlomak glagolskog apostola. Izdao i ccijenio prof. V. Jagic'. Sa 4 fototipska snimka (separ. odtisek iz »Starin« XXVI). U Zagrebu 1893, 8°r 129. — Ta razprava je največje važnosti za poznavanje najstarejše dobe gla-golske pismenosti srbohrvaške redakcije, ker je dognala, da se je glagolska pismenost do XIII. stoletja nahajala tudi po Bosni in Hercegovini. Sedaj šele nam je popolnoma jasno, da se strinjajo izklučljivo hrvaški glagolski spomeniki (v Primorji in na otokih) v marsičem s spomeniki novejše bolgarske redakcije. Prej si nismo mogli dovolj pojasniti tega pojava, ker nismo vedeli, da je bila glagolska pismenost v Bosni, Hercegovini in Stari Srbiji vez, katera je spajala hrvaški sever z macedonskim jugom. Vse posebnosti nove redakcije so se razširile iz Bolgarske, neposredno iz Macedonije, šele po bosansko-glagolskih spomenikih tudi med hrvaške. S tem je pa tudi temeljito iztrebljeua vera v neizpremenjeno panonsko lice glagolskih hrvaških spomenikov, zakaj v njih ni najti samo panonske dedščine, t. j. stare redakcije, ampak tudi dovolj nove primesi, katera se je utepla iz bolgarskega juga. Sicer smo že vedeli po Mihanovičevem odlomku, da se je glagolica rabila v stari dobi tudi na srbohrvaškem jugu, toda ta odlomek se je stavil na skrajni jugozapad radi cirilskih istodobnih ali še starejših spomenikov srbohrvaške redakcije, pisanih nekje v starosrbskih in deloma morda celo še zapadnejših krajih srbskega juga. Mihanovičev odlomek tedaj ni nikakor mogel rabiti v dokaz, da se je glagolska pismenost razvijala tudi po Bosni in Hercegovini, to nam je dokazal šele prof.