Preveč gradiva, premalo znanja
Tematska konferenca »Samoupravljanje in informira-nje v Kartonažni tovarni Ljubljana«, kijoje sredi maja pripravila Konferenca osnovnih organizadj sindikata v Kartonažni tovarni Ljubljana, /e prispevek k razpra-vam v predkongresnih aktivnostih na 3. kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije. Konferenca se je ukvar-jala predvsem s problematiko informiranja znotraj delovne organizacije in njenih tozdov, obveščanja vseh zaposlenih, še posebej delegatov samouprav-nih teles v sami delovni organizaciji in zunaj nje, uresničevanja samoupravnih pravlc In dolžnosti na vseh ravneh v delovni organizaciji, delovanja dele-gatskih teles /n delegatov samih, samoupravljanja v družbenopolitičnih organizacijah v delovnl organiza-ciji in še nekaterimi drugimi vprašanji.
Lahko rečemo, da so se de-lagati - poročevalci osnovnih organizacij zveze sindikatov na konferenco dobro pripra-vili. Ukvarjali so se s stvarni-mi problemi, ki tarejo zapo-slene v procesu samouprav-nega odločanja in informira-nja.
Bistvo problematike je v uvodni razpravi nakazala in obdelala politologinja Tatjana Čerin, ki sicer v delovni orga-nizaciji vodi službo za infor-miranje in ima tako morda tu-di najboljši pregled nad doga-janjem. Skoraj vse njene ugo-tovitve so se tako ali drugače pojavile tudi v drugih poroči-lih, pogosto podkrepljene s konkretnejšimi primeri.
Vsi po vrsti ugotavljajo, da so gradiva za seje pogosto ne-primerna, bodisi da so preob-sežna, preveč strokovna in poprečnemu neposrednemu proizvajalcu nerazumljiva. Potrebno bi bilo večje sodelo-vanje strokpvnih služb tako iz delovne skupnosti skupnih služb, kot zuna} delovne orga-nizacije, da bi bila gradiva bolj preprosta in razumljivej-ša, da bi bilo iz njih jasno vi-deti, v čem je problem, kako ga je moč rešiti in kaj te reši-tve prinašajo. Delegati se pri-tožujejo, da je preveč tabela-ričnih prikazov, premalo pa
obrazložitev z besedilom. Na-mesto da bi delegati iskali po-moč pri strokovnih službah, raje ostanejo neobveščeni.
Gradivo je prepogosto pre-pozno dostavljeno, tako da ni časa za razpravo v bazi, zlasti še, če je delo večizmensko. Dogaja se, da dobijo delegati gradivo na mizo šele na sami seji, kar je pravzaprav grobo kršenje delegatskih načel. Vendar delegati glasovanje o takih zadevah le izjemoma za-vrnejo, čeprav bi ga morali. To kaže tudi na odtujenost od delegatske baze, na vračanje delegatov na miselnost po-slancev in odbornikov. Na splošno so stiki z bazo oziro-ma skupno oblikovanje odlo-čitev zadovoljivi, šepa pa po-vratno informiranje ter tudi spremljanje odločitev. Na-sploh delavci še niso dovolj informirani, čeprav izdaja de-lovna organizacija svoje me-sečno glasilo in tekoče infor-mativne biltene, ki naj bi bili kar se da aktualni. Krivo je tudi redko izhajanje glasila, tako da so informacije že za-starele in se z njimi ne da več vplivati na odločitve. V glasi-lih premalo sodelujejo vodilni delavci, ki bi lahko s svojo strokovnostjo marsikaj poja-snili neposrednim proizvajal-cem.
Ugotovili so tudi, da so de-lagati premalo usposobljeni in osveščeni. Zato bi morali organizirati stalno izobraževa-nje vsaj za delegate, če ne za vse delavce. Pri tem bi lahko veliko pomagali sindikati ter delavska univerza, seveda pa bi bilo treba delavce prej pri-tegniti k dopolnilnemu izo-braževanju, kar bi morala biti stalna naloga družbenopoli-tičnih organizacij, saj lahko le delovni človek, ki pozna bi-stvo in ozadje možnih odloči-tev in aktualno družbenopoli-tično in gospodarsko stvar-nost, kvalitetno in tehtno sa-moupravlja. Prav zaradi po-manjkanja splošnega znanja pa so odločitve, ki jih spreje-majo delegati v raznih telesih, pogosto lahko vnaprej pri-pravljene in nespremenljive, zainteresiranost delegatov majhna in s tem tudi prisot-nost na sejah, ki so v samou-pravnih interesnih skupno-stih pogosto nesklepčne. Na-sprotno pa je opaziti veliko zanimanje za probleme, ki so delegatom blizu in razumljivi. Premalo je tudi povezovanja med posameznimi delegacija-mi, kjer gre za skupne zadeve.
Delegati so na konferenci ocenili tudi delovanje družbe-nopolitičnih organizacij, de-lavskega sveta in samouprav-ne delavske kontrole. Samo sindikat se lahko pohvali z za-dovoljivo aktivnostjo. OO ZK je še vse preveč na robu doga-janja; OO ZSMS v nekaterih temeljnih organizacijah ne uspe pritegniti mladinske ve-čine in delo sloni le na nekaj aktivnostih.
Kljub nekoliko pomanjklji-vi razpravi lahko ugotovimo, da je bila konferenca poziti-ven prispevek k razvoju sa-moupravljanja in informira-nja v Kartonažni tovarni.
k. v.