Iz Koperskfga okrajii. Odbor »Slov. učit. društva za Koperski okraj« je poslal deputacijo dveli uduv, da Cestita v inifiiii društva g. V. Špinčič-u, c. kr. pruf. na Koperskera izobraževališči, k imenovanju nad/.oniikom ljudskih šol v Koperskem okraji. (Iiucnuvun jc tudi za Volovski okraj.) Pii tej priliki je društvo izrazilo svojo željo, da bi se ljudske šole, osebito slovenske, pod iijegovim nadzorstvom širile, česar smo si tudi svesti. Meseca oktobra min. leta imeli smo učitelji okrajno učit. konferenco v Kopru. Pri tej so se slišale želje slovenskih učiteljev, da bi se v Dolini ustauovila podružnica okr. učit. knjižnice. Izvolili sino nadalje v slučaji, da se kujižnica razdvoji, trojico naših za slov. oddelek knjižnice. Vprašam, ali se je glede teg-a že kaj storilo? — Meseca fobruvarja je imcla Dolinska čitalnica priinerno »Besedo«, katera je ubogi šolski mladini v Dolini dala 10 gold., s katerimi se je marsikaj potrebnega kupilo. Da so v Istri otroci res ubožni, to ve tukajšnji učitelj predobro. Čestokrat ga prosijo v šoli kruha, ker učenec ni že 24 ur nič užil; iu oddaljeni moraju še popoludanske šole čakati! — Da radi pomanjkanja obleke in šolskih učil dobra tretjina otrok v šolo ne hodi, je Isterskemu učitelju tudi dobro znano, in to menda samo njeniu, ker — •— — —. Krajni šol. svet v Pasjivasi svojim učiteljem, italijanščine nezmožnim, italijansko dopisuje. Učitelj mora v tacih slučajih poštnega ekspeditorja ali celo kmeta, ki je nekoliko italijanščine vešč, za tolmača iskati! Ali ne terpi vsled tega veljava dotičnega učitelja in ž njim ves učiteljski stan? — In to se godi pri zdanjem okrajnem šolskem svetu, kateri je voljan reševati vlogc v tistem jeziku, v katerem so pisane. Vzrok takih krivic in nevšečnostij tiči v nevednem ljudtstvu samem. Trcba je jo tedaj dramiti v njegovo in našo korist in slavo. _ <«oriškll<iH. Naučni minister je potrdil dosedanje okrajne šolske nadzornike na Goriškem tudi za naslednjo dobo. Ti so: g. France Vodopivec za ljudske šole s sluventikim učnim jezikom v šol. okr. Gradiščanskem in za Ijudske šole v šol. okr. Tominskem in okolici Goriški; učitelj deške ljudske šole v Trstu Tomaž Q u a 111 s c h n i g g za šolski okr. Sežanski; g. gimn. prof. C u 1 o t za mestni šolski okraj Gorico. Iz Štajerskeg-a. Svitli cesar je odlikoval z zlatira križcem za zasluge g. Janeza Miklošiča, učitelja vadnice na učiteljskem izobraževališči v Mariboru. Čestitamo! Iz Roioškeii'!!. »JMir« piše: »Koioški Slovenci, ali je to resnica, da hočete, naj se v vašo šole vpolje nemški jczik kot učni jozik? Ali je to resnica, da tako hočete? To je zoper zdravu pamet, zoper božjo in posvetno postavo. Ali se vam ne smilijo vaši otročiči, ki še materinegii jezika čisto malo ali pa čisto ne znajo? Ali se vam ne smilijo učeniki, ki se morajo truditi in munti, zraven pa vender niu ne opravijo in čnio piko dobijo?« Iz Poddrage na Nofranjskem. V zadnjej številki »Očit. Tovariša« nekdo iz Notranjskega stavi vprašanja, na koja pnisi odgovora. Prvim vprušanjem ne vom tnu odgovoriti, a tretje mu tako-le razjasnim: Ustanova, kojo uživa nek učitelj na Notranjskem (uživa jo podpisani) je Leopold Ph ili p p-ova, in jo oddaja slavni c. k. deželui šolski svet. Ustanovljena je na podlagi deželno-vojvodskeg-a voljncga pisma s 15. dan oktobra 1859.1. št. 8671 za poboljšek učiteljske plače na šolali z najnižjo plačo (zdaj 400 g-old.). Mcst je šest po 26 g-old. 25 kr., in šola, oziroma tičitelj, službeč na tej šoli, dobi to ustanovo za Iri leta. Slavui c. k. doželni šolski svet je za leta 1881., 1882. in 1883. pmlelil to ustanovo tudi žoli, oziroma učitelju, v Poddragi. Toliko v pojasnilo na stavljena vprašanja. Franjo Trošt, uiitelj. lz Postojine. V naši ljudski šoli se je 18. preteč. m. ob 10'/,2 uri dopoludne strop podrl. Otroci so k sreči ravno odšli, sicer bi bila nesreča velika. Tii se stavi velika soseskina palača. a za šolo je nckaterim uašim možem malo mar; vendcr jih bode zdaj sila primorala, da bodo mogli kaj storiti. niškega. Pisatelji, kateri hote prevzeti to delo ali vsaj sodelovati pri njem, naj se do 15. dne prihodnjega meseca marca oglase društvenemu prvosedstvu. Uredovanje Letopisa za 1882. leto je Matičin odbor izročil podpisanemu prvosednikovemu namestniku, ki se torej usoja uljudiio vabiti slovenske pisatelje, naj mu čim prcje, vsakako pa do konca avgusta meseca blagovolijo poslati rokopise namenjene za letošnji Letopis. Sprejemali se bodo vanj kakor dosle krajši znanstveni in poučno-zabavni članki. Da Letopis kolikor moči ustreza različnim zahtevam Matičinih družabnikov, je želeti, da je njegova vsebina mnogoverstna, v obče zanimljiva in vsacemu izobraženemu Slovencu nmevna; zaradi tega spisi za Letopis z jedne strani ne smcjo biti preobširni, z drugc ni strogo učenjaški. Izvmiim člankom se bode dajala se ve da prednost; mej prevodi bi vprvejvrsti ugajali oni iz slovanskih jezikov, to je iz češčine, poljščine in ruščine. Pisateljska nagrada je različna in se po vzajemnem porazumljenji naprej ustanovi, če treba; v obče po določilih odborovega opravilnika znaša nagrada izvirnim delora 25 do 40, prevodom 12 do 18 goldinarjev za tiskano polo in se vselej še le izplačuje, kadar je spis natisnen. Pisatelji, kateri veče slovstvene proizvode pripravljajo in namerjajo ponuditi jih Matici Slovenskej, naj jih takoj naznanijo in, kadar bodo gotovi, pošljejo v presojo odboru, ki bode pa sploh v poštev jemal le rokopise, kateri so gledž jezika popolnem godni za tisek. Matičin odbor pričakuje, da bodo vsi rodoljubni pisatelji slovenski složni podpirali najimenitnejši naš slovstveni zavod — narodu našcmu na radost in korist, svojemu imenu na čast in slavo! V Ljubljani, 23. februvarja 1882. Za odbor Matice Slovenske: Peter Grasselli, prvosednikov namestnik. — Mestni učlteljl v Budapeštl morajo po 26 ur na teden poučevati. Vsaka ura čez to odmerjeno število pa se plačuje po 40 gold. Učitelji in učiteljice v Budapešti so razdeljeni v tri plačilne razrede. V prvem razredu iraajo 800 gold. plače in 200 gold. stanarine, v drugem 650 gold. plače in 150 gold. stanarine in v tretjein razredu imajo B00 gold. plače in 100 gold. stanarine. — Vodstvo ,,nemškega šolskega druStva" izdalo je tudi zbirko šolskih pesmi, po katerih pa veje čisti veliko-nemški duh. Ker se je pa to vender mnogim učiteljem dozdevalo malo presumljivo, zaradi tega so opozorili omenjeno vodstvo, naj pri drugi izdaji vsprijme vsaj tudi ,,avstrijske narodne pesmi", in vodstvo je to po tesnosrčnem preudarjanji vender le obljubilo. Tedaj tako daleč Bmo že prišli, da se mora za tako sprejetje še posebej moledovati! Velikodušno! — Šolska Btatlca češka dela rSchulverein"-u nasproti, in je nabrala v 15 mesecih čez 100.000 gold. češka društva ^Komenski" na Dunaji zbira denarjev za napravo čeških šol ondi in v čeških občinah Spodnje-avstrijskih.