215
Politične  stvari.
Dogodbe v Pragi.
Kdor se spominja zadnjih viharnih sej v zbornici poslancev na Dunaj i, kjer niso samo liberalci pod načelstvom Herbstovim tako razsajali, da zgodovina avstrijskega parlamenta ne hranuje enacih škandalov v svoji kroniki zapisanih, ampak so se cel6 od njih udinjani študentje, judovski potepini in druga taka druhal pritepli na galerijo poslaniške zbornice in tak hrup nasproti avtonomistični, ministerstvu Taaffeo-vemu udajii stranki počeli, da je zbornice predsednik moral odlazek ukazati rogoviležem, — kdor se dalje spominja neprestanega hujskanja nemških ustavoverskih judovskih časnikov, češ, daje„nemštvo v nevarnosti", — kdor vč, da mladina viših šol je od 1. 1848. zmirom tisto orodje bila, katerega so se glavarji pre-kucijski posluževali, — kdor vse to v6, bo pač lahko ključ našel o onih razporih in pretepih, ki so se zadnje dni godili v Pragi vzlasti med nemškimi in češkimi študenti in katere vsak pošten Avstrijan, naj je Slovan ali Nemec, bridko obžalovati more.
Zadnji cilj vseh teh dogodeb je se ve da naval na mini-sterstvo Taaffeovo, češ, naj svet vidi, kam Avstrijo tira ministerstvo, ki si je na svojo zastavo napisalo ,,pomirjenje in spravo narodov". S takimi peklenskimi nakanami mislijo Cehe (Slovane) osramotiti pred Nj. veličanstvom cesarjem in pa pred celo Nemčijo, na katero narodno-nemška klika vedno škili.
216
Po tem vvodu le na kratko svojim bralcem povemo, kako so se one žalostne dogodbe najhuje pričele v Pragi.
28. dne junija je družba nemških visokošol-cev z imenom „Avstrija" obhajala ŠsOletnieo svojega obstoja in v ta namen izlet omenjenega dne zjutraj napravila v bližnji kraj „Kuhelbadu, kamor se Pražani radi razveseljavat hodijo. Istega dne pa — tako pripoveduje liberalni nemški Časnik ,,Bohemia<f, ali je res ali ne, ne vemo—je neki v časniku Mladočehov ,,Narodni Listy" prišel brezpodpisni poziv študentom češkim, naj tudi njih prav veliko pride v Kuhelbad. In to se je — še enkrat ponavljamo, če je res kar nemškuta „Bo-nemia" pripoveduje — zgodilo in pripetili so se tisti hudi pretepi med nemškimi in češkimi študenti. Kdo je teh žalostnih izgredov kriv, — kdo je prvi hujskal in vnel plamen krvavega razpora, razodela bo sodnij-ska preiskava, ki se je takoj pričela.
Da so ustavoverski nemčurski kolovodji v državnem zboru dunajskem zanetili iskro k onemu plamenu na Cesaem, o tem ni dvombe, če se ozremo na gori navedene dogodke v zbornici poslancev in pa tačasno hujskanje judovskih Časnikov.
,,Nemir" in ,,razpor" med narodi mora biti, če ga ni, se pa naredi, kakor sv. Matija vzimskem času dela led: to je parola nemških liberalcev; da liberalci le komarja kje dobe, brž je ž njega vol, pa le takrat, kedar je to njim na korist, drugače je pa narobe. Kdo se še ne spominja, kaj so o svojem času naredili iz dogodbe na J a n j č a h in V e v č a h pa na Jezici, kak hrup so zagnali, kako so upili po vojakih in obložnem stanu, kako so dr. Bleiweisa in dr. Costo dolžili, da sta kmete podkupila, kako so se začele neizmerne preiskave, da je moral cel6 dr. Bleiweis na Žabjek letati itd. In vendar je bilo vse to peklenska laž, kajti navadni pretepi so bili, kakoršni se povsod gode, kjer gre kdo koga dražit. In komu ni še v živem spominu hrup, katerega so zagnali nekateri jjLiedertaflerjr*, ko jim je nedavno neki pijanec v Medvodah vtepel tak strah, da so mislili, da jih cela tropa nahujskanih kmetov napada?! In po vseh nemčurskih časnikih se je ponavljal krik, da si Nemci na Kranjskem niso svojega življenja svesti! Al ker je našim nasprotnikom šlo le za to, da bi nas in našo deželo pred svetom v grdo ime, narodne voditelje pa ob veljavo spravili, so naredili iz komarja vola ter zlekli ga na politično polje.
Nekaj zelo enacega se je menda zgodilo zdaj v Pragi na Ceskem zato, da bi s temi praskami svetu izpričali, da se mora vsa vladna sistema, ne pa samo Taaffejevo ministerstvo mahoma premeniti, da se „rešijo" Nemci na Ceskem. Kdor judovske liste bere, bo res mislil, da Človek, če je nemškega rodu, pa misli potovati na Cesko, mora prej testament narediti, ker ni varen življenja. In vendar je vse to laž, grda laž, satanska laž. Kavsi in ravsi med študenti so zmerom in povsod bili; ravno tako so uganjali veče ali manjše neslane burke in celo politične demonstracije, na priliko, v Gradci o prihodu Don Alfonsa, na Dunaj i letos pred stanovanjem poslanca Lienbacherja, in še po več drugih mestih. Kjer so take demonstracije politične, stoje zmerom za njimi skriti drugi možje, ki vročo dijaško kri podkurijo iz sebičnih namenov. Tako bo najbrže zdaj tudi v Pragi. Ostudno, brezvestno in odločne graje vredno je pri tem to, da si zdaj petelini fa-lirane stranke za svojo gardo jemljo in pripravljajo mladino, ki se ima še mnogo učiti, predno bo imela na političnem polji besedo, in jo v njenem pravem namenu ovirajo in na Čisto napačno pot spravljajo.
Slovan je mirna in potrpežljiva duša. Ce toraj kje njegova kri zavre,  potrpežljivost njegova izkipi,   mora
le dražen biti, hudo in dolgo dražen. Takošne krvi pa Nemec nima, in tudi nemškutar ne; njega razdraži Slovan celo, ako je miren, kar najjasneje priča Veste-neckovo in njegove profesorske družbe rogovilenje v ljubljanski kazini zoper Slovenca, ki jih je nedavno razdražil zato, ker je bil „čudno" miren (auf-fallend ruhig); kaj bi še le bilo, če bi bil škandal provociral on z besedo ali dejanjem! Tako bo najbrže tudi na Češkem s to študentovsko homatijo. Ceski študentje so bili uže gotovo do grla siti drznih nemških jezikov in prevzetnega obnašanja „tajčburšev", zato so jih provocirani nekoliko pokampljali. Zdaj — se ve da — je pa tista svojat, ki je uže davno zadej skrita stala in ropota težko čakala, zagnala krik, da gre na Ceskem po Nemcih, kakor v Rusiji po Judih, čeravno ni vse skup nič druzoga kakor navaden ravs v gostilni, še manj vreden, ko na priliko Vesteneckova afera v ljubljanski kazini ali v Litiji, o kateri pa nemški listi še Črhnili niso.
Toda Slovan draži (provocira), naj je miren ali naj razsaja! Prav ima toraj „Brencelj", ki praša: „kako se mora Slovan obnašati, da Nemca (ali nemšku-tarjaj ne draži ?"