Ptuj, 6. julija 2000, letnik LIH, št. 27 - CENA 130 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Uspeh ali poraz
leta 2000?
Lasje, ki so se mnogim jezili ob napovedih za leto 2000, so se
polegli in ob oceni rezultatov prvih šestih mesecev tega leta smo
skoraj pozabili, da vendarle še vedno živimo v letu, ki naj bi
ga po nekaterih napovedih zaznamovale katastrofe, po drugih
pa začetek duhovno, materialno in sploh bogatejšega in kako-
vostnejšega življenja prebivalcev Zemlje.
Po preteku polletja vsak dober gospodar že dela prvi obra-
čun svojega dela in ugotavlja, kaj ga čaka v drugi polovici.
Podatki o slovenskem gospodarstvu so ugodni, če bomo tako
nadaljevali do konca leta, bo to eno najuspešnejših let v kratki
zgodovini Slovenije, je sporočila vlada, ki se je komajda uspela
ujeti v sedlu in kije tako nehote dala priznanje prejšnjim gos-
podarjem države, obenem pa potrdila mnenja strokovnjakov,
da je za gospodarstvo bolje, če vlade sploh nimamo oziroma ta
vanj čim manj vtika svoje prste. Dvomesečna vladna kriza je
dala v gospodarska jadra novega vetra in v tem smislu bi si
lahko sedanja garnitura mimo privoščila mesec ali dva dolge
počitnice. Vladna praznina se bo letos še čutila, zato, gospo-
darstvo, le tako naprej.
Toda to so bolj želje kot realnost. Dejstvo je vendarle nekoliko
dTUgfk^M:. 9^ drugega polletja ne moremo pričakovali tako ble-
ščečih rezultatov. Suša v kmetijstvu že povzroča 6-milijardno
škodo. Izpad pridelka bo zahteval uvoz, 19-milijardne sub-
vencije v domačo pridelavo bodo brez pravega učinka. Škodo
bo potrebno kmkijstvu nadomestiti z odpisom dajatev, najem-
nin za državno zemljo in iz drugih virov. Državna blagajna
bo izpad in novo breme prenesla seveda tja, kjer je kaj vzeti,
torej na gospodarstvo in davkoplačevalce. Dodatno breme za
državno blagajno bosta še napovedovani zakonodajni referen-
dum in obvezne jesenske volitve. Tako vse kaže, da se bomo ob
koncu leta lahko hvalili le s kakim dodatnim korakom proti
Evropi. Ta pa prav v dvatisočem letu kaže svoj pravi obraz:
želje po prevladi velikih in ponujanje modela federacije, iz
katere smo komaj prav ušli. V zadnji smo bili med prvimi,
v morebitni novi federaciji bomo med zadnjimi. Bo zgodo-
vina Slovenstva to obravna-
vala kot uspeh ali poraz leta
2000?
'Čuj, konec je!" so zapisali tiskarji v mariborski rotac
Foto: Martin OZMEC
MARIBOR / TEDNIK JE MENJAL TISKARJA
Po 52 letih tednik
v Llubljani
Resnično se ne dogaja prav pogosto, da bi kdo tiskal
časopis 52 let v isti tiskarni, ne da bi oba združevala neka
zavezanost. Tedniku in mariborski tiskarni MA-TISK je to
sodelovanje uspelo obdržati od začetka, od leta 1948, ko
smo Tednik tiskali še na klišejih in "svinčeni formi", do
minule srede, 28. junija, ko smo na mariborski štiribarvni
offset rotaciji natisnili zadnjo "mariborsko", 26. številko
letošnjega Tednika.
Zagotovo je bilo v dobrem
pol stoletju naše sodelovanje z
mariborsko tiskarno dobro, v
MA-TISKU pravijo celo pos-
lovno vzorno. Zal pa zaradi
dotrajanosti in tehnične reor-
ganizacije rotacijo v maribor-
ski tiskarni ukinjajo, zato smo
bili prisiljeni poiskati novega
tiskarja. Nismo iskali dolgo, saj
smo se odločili za najboljšega v
Sloveniji. Današnja, 27. številka
Tednika je bila natisnjena v
Delovem tiskarskem središču v
Ljubljani, ki je letos v San Fran-
ciscu prejelo že drugo priznanje
za kvaliteto dela.
Novo tisočlete bomo torej v
Tedniku začeli z novim tiskar-
jem, na kratko pa bi lahko rekli,
da bo Tednik odslej še boljši,
obsežnejši in kvalitetnejši ter z
več barvnimi stranmi. Sicer pa
presodite sami ...
-OM
52 let je rotacija v mariborski tiskarni bila vsako sredo popoldne rezervirana za tiskanje Tednika. Na pos-
netku med tiskanjem zadnje, 26. številke letošnjega Tednika.
2
četrtek. 6. julij 2000 - TEDNIK
AKTUALNO
Spoštovani!
Kljub številnim globalizacij*
skim in integracijskim procesom
na razvoju multinacionalnih po-
djetij ostajajo mala in sredna
podjetja najpomembnejši del go-
spodarstva. V EU ta zagotavljajo
več kot 70% delovnih mest, us-
tvarijo približno 56% prihodkov
gospodarstva in prispevajo čez 50
% k deležu vseh investicij. Osno-
vni razlog za takšno gospodarsko
strukturo je v sposobnosti odziva-
nja na hitre razvojne spremembe.
Biti inovativen in pri tem naj-
hitrejši je ključno vodilo vsem
razvitim ekonomijam pri obliko-
^nju administrativnih in finan-
čnih ukrepov, ki so namenjeni
razvoju malih in srednjih podje-
tij. Pravočasna in kakovostna in-
formacija pa predstavlja ključni
vzvod pri zagotavljanju razvojne
dinamike.
Smo v dobi, ko v slovenskem
prostoru teče mnogo aktivnosti
in spremljajočih razpisov na ra-
zličnih področjih, ki se tičejo
približevanja Slovenije EU
(kmetijstvo, regionalni razvoj,
predstrukturne pomoči EU, pod-
jetništvo, izobraževanje).
Organizacije, ki delujemo na
omenjenih področjih, vlagamo
mnogo časa, da sledimo toku do-
gajanj in pridobivamo kakovostne
informacije. Precej informacij je
dostopno preko Interneta in gra-
div, ki jih dobivamo organizacije,
ki se ukvarjamo s tovrstno tema-
tiko, od vladnih institucij. Infor-
macije so razpršene in mnogokrat
v obliki, neprimerni za ciljne sku-
pine.
Pri našem delu na regijskem
nivoju se srečujemo z velikim
povpraševanjem po tovrstnih in-
formacijah. Posameznik nima na
voljo infrastrukture in nima do-
volj časa za zbiranje potrebnih
informacij. Tako smo zaznali po-
trebo, da pripravljamo in nudimo
tovrstne informacije na območju
Spodnjega Podravja v obliki, ki
bo najprimernejša (najdostopnej-
ša) za ciljne skupine prebivalstva.
V časopisu Tednik bomo na dva
tedna izdajali prilogo, ki bo vse-
bovala obvestila o aktivnostih in
razpisih na področju:
- podjetništva,
- kmetijstva in agroživilstva,
- regionalnega razvoja in pred-
strukturne pomoči EU,
- izobraževanja.
Podrobnejše informacije o raz-
pisih lahko najdete na naslovu
www.bistra.si
Direktor ZRS Bistra Ptuj
dr. Štefan Čelan
PODPORA POSPEŠEVANJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA
PILOTNI PROJEKT SUBVENCIONIRANJA ZAPOSLITEV V NEPRIDOBITNIH DEJAVNOSTIH
'Tfsoč novih možnosfi"
19. maja je izšel v Uradnem listu javni razpis za pilotni
program subvencioniranja zaposlitev v nepridobitnih de-
javnostih, ki nosi delovni naslov Tisoč novih možnosti.
Program Tisoč novih možnosti bo
v Sloveniji potekal tri leta kot pi-
lotni projekt, nato bo opravljena
poglobljena analiza ukrepa sub-
vencioniranja zaposlitev za pos-
peševanje zaposlovanja določenih
ciljnih skupin brezposelnih.
Cilj programa je zagotoviti traj-
nejšo obliko zaposlitve dolgot-
rajno brezposelnim, še posebej
starejšim in invalidom, ter zago-
toviti razvoj storitev na lokalnem
nivoju v nepridobitnih dejavnos-
tih, ki niso zagotovljene v okviru
javnih služb in se ne morejo
izvajati po tržnih principih. S
programom se bodo preverile mo-
žnosti za oblikovanje trajno su-
bvencioniranih delovnih mest v
nepridobitnem sektorju, ki bodo
zagotavljala izvajanje storitev, ki
pomenijo izvajanje različnih po-
treb na področju socialnega
varstva, kulture, izobraževanja.
varstva narave itd. Tovrstne sto-
ritve še niso dovolj razvite glede
na potrebe in tudi niso zagoto-
vljene v okviru javnih služb ter
se ne morejo izvajati po tržnih
principih. Določenim skupinam
brezposelnih bo program omogo-
čal trajno subvencionirano zapo-
slitev, drugim ciljnim skupinam
v območjih z visokimi stopnjami
brezposelnosti pa bo omogočil
razvoj novih tržnih niš in s tem
trajno prispeval k lokalnem raz-
voju.
V ta projekt se bodo lahko
vklučevale brezposelne osebe, ki
so bile predhodno vsaj eno leto
vključene v .program javnih del
ter so:
- starejše od 45 let
- invalidi
- prijavljene pri ZRSZ kot brez-
poselne osebe več kot 3 leta
- samohranilci oz. samohranil-
ke
- dolgotrajno brezposelni in
mlajši od 26 let
Za subvencionirane zaposlitve
lahko kandidirajo izvajalci, ki op-
ravljajo naslednje nepridobitne
dejavnosti:
A:
- osebna asistenca in negovanje
invalidov
- učna pomoč, preventivni pro-
grami za mlade, pomoč mladim s
težavami
- restavratorska dela pri obnovi
kulturnih spomenikov in drugih
podobnih projektih
B:
- pomoč starejšim osebam na
domu
- integracijska podjetja
- lokalni ali regionalni razvojni
centri
- kmetijske dejavnosti, kjer ni
mogoče nastopati na trgu
V programih pod A znaša sub-
vencija plače s strani Zavoda Re-
publike Slovenije za zaposlovanje
vsa tri leta v višini 80% minimal-
ne plače, za programe pod B pa v
prvem letu izvajanja 80%, v dru-
gem letu 60% in v tretjem letu iz-
vajanja 40 % minimalne plače.
Program je razpisan za 1000
brezposelnih oseb, ki se bodo
vključile v zaposlitev pod subven-
cioniranimi pogoji. Osebe, vklju-
čene v program, bodo imele vse
pravice in obveznosti iz delovne-
ga razmerja v skladu s kolektivno
pogodbo.
Razpisna dokumentacija je na
voljo v vložišču Centralne službe
Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje, Glinška 12 v Lju-
bljani, osebno ali po pošti, ali
pa na spletnih straneh Zavoda:
www.ess.gov.si. Dodatne informa-
cije lahko dobijo interesenti vsak
dan med 9. in 11. uro na tel 01 17
69 960.
Vloge se oddajo osebno ali po
pošti . Odpiranje vlog je 21. 6.
2000, 6. 9. 2000, 11. 10. 2000,
8. 11. 2000 in 6. 12. 2000. Če
bo javni razpis zaključen, ker bo
prej vključenih v program ciljnih
1000 udeležencev, nadaljnji roki
ne bodo več aktualni.
Direktor OS Ptuj
Žarko Markovič
Obiavlieni razpisi
(ažurirano 27. 6.)
Javni razpis za sofinanciranje stroškov izvedbe feasibility študij za
uvajanje pilotnih projektov integracijskih podjetij
Javni razpis za izbor izvajalca/ev programa spodbujanja ženske-
ga podjetništva
Javni razpis za sofinanciranje gradnje infrastrukturnih objektov in
naprav regionalnega značaja
Javni razpis za vključevanje podjetij v projekt: »Spodbujanje uva-
janja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20
ključev« _
Javni razpis za dodelitev subvencije za napravo nasadov jagod
Javni razpis za dodelitev subvencije za napravo nasadov špar-
gljev
Javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sred-
stev iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo
vasi za leto 2000
Javni razpis za pilotni program subvencioniranja zaposlitev v ne-
pridobitnih dejavnostih
Javni razpis za sofinanciranje priprave dokumentacije in registra-
cijo kmetijskih pridelkov in živil
Javni razpis za spodbujanje internacionalizacije slovenskih pod-
jetij
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju
razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranju kmetijstva
Javni razpis za sofinanciranje turističnih prireditev
Javni razpis za sofinanciranje turističnih programov
Javni razpis za dodelitev subvencije za obnovo sadovnjakov
Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnih projektov
v okviru slovensko-madžarskega znanstvenega sodelovanja v letih
2001 in 2002
Javni razpis za dodeljevanje posojil in kapitalske naložbe v go-
spodarske družbe za namene sanacije
Javni razpis za prestrukturiranje podjetij
Javni razpis za financiranje podiplomskega študija in raziskoval-
nega usposabljanja mladih raziskovalcev v letu 2000
Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demo-
grafsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 2000
Javni razpis za sofinanciranje izvajanja programov tržnega komu-
niciranja, produkcije prodajnih katalogov in prospektnih publikacij
in programov pridobivanja mednarodnih kongresov
Javni razpis za subvencioniranje dodiplomskega študija podjet-
ništva
Javni razpis za pridobivanje standardov kakovosti
Javni razpis za subvencioniranje promocijskih aktivnosti enot ma-
lega gospodarstva
Javni razpis za finančne vzpodbude za posebne ciljne skupine
Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferen-
cah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znan-
stvenih združenj v svetu
Javni razpis za spodbujanje investicij
Javni razpis za pridobivanje poroštev RS za posojilne obveznosti
pravnih oseb v letu 2000
Javni razpis za kreditiranje lokalne infrastrukture — 18 LlOOA
■LIRIKA - BORZNOPOSRf DNISKA HISA /
TEDENSKI KOMENTAR
Prevre/cfn/e
porffel/ev
Apatija borznih investitorjev se je ta teden
nadaljevala. Ob približno 200 milijonih čistega
prometa borza dejansko postaja nezanimiva.
Promet na borzi, ki gaje dnevno več kot milijar-
da tolarjev, povečujejo le posli s svežnji. Polet-
ne počitnice so pred vrati, zato je verjetnost za
skorajšnji preporod majhna. Upi težijo v privati-
zaciji Telekoma in zapolnitvi privatizacijske luk-
nje, kar pa bomo po vsej verjetnosti čakali še
nekaj časa.
Ph delnicah Atene so mnogi pričakovali po-
rast tečajev, saj so se v začetku preteklega te-
dna nadaljevali veliki svežnji z delnicami. Posli
so se sklepati tudi pri 55 tolarjih, kar je pomeni-
lo več kot 20-odstotno povečanje glede na te-
čaj trenutne enotne tečaje. Proti koncu tedna
se je nakupna mrzlica umirila, tako da se je
tečaj celo nekoliko znižal. Če bodo investitorji
PID ocenili kot špekulativno nezanimiv, nadalj-
nje padanje ni izključeno. Vrednost nezapolnje-
nih PID-ov se v preteklem tednu ni bistveno
spremenila, saj so se kupci odločili za bolj umir-
jeno nastopanje na trgu. Negotovost glede pri-
hodnosti dvojk ostaja velika, zato je trenutno
priporočljivo pazljivo nastopanje na trgu. Zani-
mive postajajo predvsem obveznice, s katerimi
je sklenjenega kar precej prometa.
Delnice SKB banke so prišle pod 1.900 tolar-
jev, kar se je za več dni nazadnje zgodilo leta
1998. Načeloma so torej poceni, toda morebit-
na združitev z NKBM predstavlja nov dejavnik.
Mogoče je, da nekateri že poznajo menjalno ra-
zmerje delnic, kar bo odločilno vplivalo na krat-
koročna tečajna gibanja. Ostale delnice uradne
borzne kotacije so stagnirale. Slovenski borzni
indeks se je v preteklem tednu spremenit le
za 1 točko, njegova vrednost pa znaša 1624
indeksnih točk. Vrednost delnic farmacevtskih
podjetij se je nekoliko znižala. Lek je v prete-
klem tednu izgubil pol odstotka, njegova vre-
dnost pa se giblje malenkostno nad 31.000
tolarjev. Enako se je zanimanje proti koncu te-
dna zmanjšalo za delnico Krke, ki je padla za
dober odstotek na vrednost 23.684 tolarjev. Za-
nimivo trgovanje je v tem tednu potekalo tudi
pri delnici Mercatorja. V začetku tedna so se
posti z delnico sklenili celo pod 12.000 tolarjev,
vendar se je delnici uspelo dvigniti na trgovatne
nivoje okoli vrednosti 12.500 tolarjev tVlalenko- •
stne spremembe svojih vrednosti so pokazale
tudi gorenjske delnice. Vrednost Merkurja se je
v zadnjih sedmih dneh spustila za 1,3 odstotka,
tečaj se je ustavil pri 15.200 tolarjev Vrednost
Save je prav tako nekoliko izgubila, prodajalci
pa lahko za svoje delnice iztržijo okoli 15.650
tolarjev. Na prostem trgu sta bili v ospredju
pozornosti delnici Gorenjskega sejma in Fruc-
tala. Vrednost Gorenjskega sejma je porasla
na petkovih 4.790 tolarjev, kar je v enem tednu
lastnikom prineslo kar 37-odstoten dobiček.
Podobno se je v zadnjem obdobju močno pov-
zpela vrednost delnice Fructaia, za katere so
investitorji pripravljeni plačati že več kot 2.150 '
tolarjev.
Nizki prometi na Ljubljanski borzi, če ne upo-
števamo poslov s svežnji, negativno vplivajo na
gibanje vrednosti delnic. Informacij, ki bi lahko
vplivale na ugodnejši razvoj dogodkov na trgu,
zaenkrat ni, zato lahko še kar nekaj časa priča-
kujemo precej nezanimivo trgovanje z občasni-
mi nihanji navzgor in navzdol.
Ma^ai Bernik, borzni posrednik,
/lirika BPH, d.d.
G. RADGONA/OCENJENO MESO IN MESNI IZDELKI
Pestrosf ocefifefifft izdelkm
Pred 38. kmetijsko-živilskim sejmom, ki bo od 26. avgusta
do 3. septembra na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, je
potekalo sredi junija ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov
v domači in mednarodni konkurenci. Na ocenjevanje v do-
mači konkurenci je 568 izdelkov poslalo 30 mesnopredelo-
valnih podjetij, poleg tega se je v mednarodni konkurenci
pomerilo 26 mesnopredelovalnih podjetij s 170 izdelki. Po-
djetja, ki so se pomerila v mednarodni konkurenci, priha-
jajo iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije in Švice.
Že od nekdaj so mesni izdelki
simbol prehrambene ravni prebi-
valstva neke dežele. Zaradi pot-
reb sodobne prehrane je razumljiv
podatek, da gre razvoj kakovosti
teh izdelkov v smeri zmanjše-
vanja vsebnosti maščob in aditi-
vov. Komisija, ki so jo sestavljali
strokovnjaki univerze v Ljubljani,
zdravstva in živilske industrije,
je bila presenečena nad pestrostjo
prijavljenih izdelkov. Potrošni-
kom je torej na voljo izjemno ka-
kovostna ponudba vseh kategorij
mesa in mesnih izdelkov. V med-
narodni konkurenci je komisija
zaznala izredno pestro ponudbo
različnih tipov suhih salam in
suhega mesa nasploh. Preseneča
tudi velik premik v načinih po-
nudbe različnih vrst svežega mesa
- od perutnine, govedine in svi-
njine do ovčetine in tako naprej.
Gre za že pripravljeno, začinjeno,
marinirano meso, pripravljeno za
peko, kuho ali zgolj za pogrevanje
v mikrovalovni pečici. Tak način
ponudbe svežega mesa naredi iz-
delke dostopnejše potrošniku, saj
so lahko pripravljeni že v 15 mi-
nutah. Delež takih po vseh kriteri-
jih izjemno kakovostnih izdelkov
zajema že tretjino celotne ocenje-
ne ponudbe, ki je zagotovo odsev
sodobnih trendov v svetovni po-
nudbi mesa in mesnih izdelkov.
V domači konkurenci (30 pod-
jetij s 568 izdelki) je prejelo me-
dalje kar 64 ocenjenih izdelkov.
Prejeli so 15 zlatih medalj, pet zla-
tih medalj za tržno ponudbo, 96
srebrnih in 236 bronastih medalj
ter 12 priznanj za tržno ponudbo.
V mednarodni konkurenci je ko-
misija podelila modri znak ka-
kovosti (goveji pršut, MIP Nova
Gorica), 11 zlatih, 50 srebrnih in
70 bronastih odličij, nagrajenih je
bilo kar 78 odstotkov ocenjenih
izdelkov.
Po številu pre]etih medalj in pri-
znanj skupaj v domači in medna-
rodni konkurenci je najuspešnejše
podjetje letošnjega ocenjevanja
MIP, d.d., iz Nove Gorice, ki
je tudi nosilec kakovosti za leto
2000. Za svoje izdelke je podjetje
prejelo že omenjeni modri trak
kakovosti, 7 zlatih in 17 srebrnih
medalj. Sledi podjetje Kras, d.d.,
Sežana s 4 zlatimi, 17 srebrnimi
in 4 bronastimi medaljami. Tretje
in četrto mesto si delita Mesarija
Arvaj iz Kranja in Perutnina Ptuj.
Mesarija Arvaj je prejela 3 zlate,
16 srebrnih in 6 bronastih medalj,
Perutnina Ptuj pa 2 zlati, 18 sre-
brnih in 5 bronastih odličij. Peru-
tnina je med standardnimi izdelki
prejela zlato medaljo za svoj izde-
lek koko, za gurmansko nabodalo
- kolekcija pa je Perutnina prejela
zlato medaljo za tržno ponudbo.
JB
TEDNIK je naslednik Ru)Skega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ruj ieta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ruj,
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič
Ivanuša. Martin Ozmec (novinarji),
Slavko Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ruj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15, 749-34-37:
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493411
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev,
za tujino 13.520 tolarjev
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost. Uradni
list 23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračanje.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si
tednik@amls.net
TEDNIK - Četrtek. 6. julij 2000
3
POROČAMO, KOMeNTIRAMO
Izvedeli smo
PRISILNA PORAVNAVA ZA GP PTUJ
Na ptujskem okrožnem sodišču je bila 27. junija potrjena
prisilna poravnava za Gradbeno podjetje Ptuj. S strani
upnikov je bila potrjena s skoraj 82 odstotki. Direktor Samo
Majcenovič je ob tem izjavil, da je z izglasovano prisilno po-
ravnavo v bistvu dana osnova za novi zagon podjetja. Po
pravnomočnosti prisilne poravnave bo podjetje imelo 40 za-
poslenih manj, od tega je polovica invalidov. Trenutno imajo
po direktorjevih izjavah dela dovolj, delo so pridobili tudi že
za naslednje pol leta, nekaj pa tudi že za naslednje leto.
PRIZNANJE ZA TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Rozgoršek
je s pisnimi priznanji nagradil 15 najstarejših turističnih
društev v Sloveniji - vsa, ki so starejša od 95 let. Za ptujsko
Turistično društvo, ki je letos staro 1 1 4 let, je priznanje prevzel
predsednik Albin Pišek. Slovesnost je bila na Mostu na Soči,
kjer so prejšnji petek pripravili okroglo mizo o ustanavljanju
lokalnih turističnih organizacij in ukinjanju gospodarskih inte-
resnih združenj na področju turizma.
NOCOJ SE BODO SESTALI HAJDINSKI
JETNIKI
Na nocojšnji seji se bodo hajdinski svetniki med drugim
seznanili z varnostno oceno v občini Hajdina v lanskem
letu, razpravljali o oblikovanju območja s posebnimi razvojni-
mi problemi in ustanovitvi regionalne razvojne agencije ZRS
Bistra Ptuj, dogovoru o prenovi objektov v Biogradu na mor-
ju in ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije ter
ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termič-
ne obdelave odpadkov.
NOVO^^
Od prvega julija letos vodi ptujski Rotary club Lojze Arko,
dr. stom., specialist čeljustne kirurgije. Pred njim je bil
predsednik mag. Franc Visenjak.
DIABETIKI VABIJO NA HOŠKO POHORJE
1 5. julija bodo člani Društva diabetikov Ptuj obiskali hoško
Pohorje. Cena izleta s prevozom je dva tisoč tolarjev. Od-
hod bo ob 7.30 uri izpred ptujske avtobusne postaje. Prijave
sprejemajo vsak dan v obeh diabetoloških ambulontah in 1 2.
julija na sedežu društva.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Četrtek; Ob 21. uri bodo v filmskem kotičku predvajali dru-
gi del filma z naslovom "Maurice".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na programu so
glasbena oddaja "Naj spot", poljudna oddaja "Kako biti
zdrav in zmagovati" ter oddaja o športu "Svetovni moto šport".
Pripravila: MG
Izvedeli smo
COVORISE...
... DA ima oziroma je imel ki-
dričevski župan probleme z jaj-
ci. Da ne bo pomote: gre za to,
da je ob prazniku občanom in
gostom obljubil vola, ponudil pa
jim je bika. Z jajci.
... DA so kidričevski svetniki,
jezni zaradi nesprejete delitvene
bilance, pogruntali odrešilno for-
mulo: vse župane zapreti v sku-
pen prostor in jih pridržati do
podpisa. Glede na dejstvo, da se
nekateri preveč ne marajo, bi po
našem mnenju delitverm bilanca
uspela v dveh do treh urah.
... DA bo soorganizator letoš-
njega festivala tudi mestna ob-
čina. Kot se za take priložnosti
spodobi, bo na njem debitiral trio
Poslaric.
... DA bo melodijo za omen-
jeni trio prispeval premier, ki je
iz znane glasbene družine, bese-
dilo pa ho priredba nekoč znane
državotvorne uspešnice: Od Ja-
drana do Goričkega, od Gorjan-
cev pa do Triglava. Kam le kam
gre ta Slovenija? Vse se krega,
obrekuje, vsak le stolček svoj si
kuje, oj Slovenija, oj Slovenija!
... DA bodo imeli Ormožani
svoj muzej. Menda bodo njego-
va posebnost voščene lutke zna-
nih ormoških politikov. Muzej
bo imel tudi močno hlajenje, da
se ne bi lutke pred vsakimi voli-
tvami stalile.
... DA se je znana Ptujčanka
ob pripombi, da je za delovno
meslo preveč svobodno (poletno)
oblečena, odzvala: "Saj se lahko
tudi slečem!"
... DA so lukarski ribiči s svo-
jo planinsko sekcijo že lovili ribe
in ujeli čevelj. Menda je bil pla-
ninski.
... DA bodo v občini Goriš-
nica, v Moškanjcih, zgradili ri-
bnik po načelu najprej kravca,
potem šlalca. Pri njihovi bodoči
nbiški družim bi bila logična le-
talska sekcija, ki bo uvedla novo
disciplino: leteči ribolov s plov-
cem.
... DA sindikat kmetov zah-
teva od ministra, da plača za
pšenico 30, on pa ponuja 22 to-
larjev. Ko je bil minister še pred-
sednik siruiikata, je obljubljal
vsaj 35 tolarjev.
PTUJ / LETOS 12 ŠTIPENDIJ USTANOVE DR. ANTONA TRSTENJAKA
JVci/Več prosikev s ptujskega obmoija
v viteški dvorani ptujskega
gradu so minuli četrtek po-
delili 12 štipendij Ustanove
dr. Antona Trstenjaka; pode-
lil jih je predsednik uprave
ustanove Milan Lovrenčič.
Skupaj 2 letošnjimi je ustano-
va doslej podelila 90 štipendij,
34 štipendistov pa je že uspe-
šno končalo doktorat ali magi-
sterij, med njimi veliko tudi s
ptujskega območja, od koder na
ustanovo letno prispe polovica
vseh prošenj za štipendije. Le-
tos so štipendije Ustanove dr.
Antona Trstenjaka s ptujskega
območja prejeli: Dorica Sajber
Pincolič, Vladimir Jolič, Vanja
Kokol, Kristina Šamperl-Purg
ter Gimnazija Ptuj kot nosilec
projekta Ustvarjalno srečanje gi-
mnazijcev. Štipendije so prejeli
še: Sebastijan Toplak iz Podle-
hnika, Irena Kandrič iz Ormo-
ža, Srečko Šalamun iz Lenarta
Dobitniki štipendij Ustanove dr. Antona Trstenjaka za leto 2000 z direktorjem uprave mag.
Milanom Lovrenčičem in tajnikom Dušanom Gerlovičem
ter za projekte Gimnazija Frana
Miklošiča iz Ljutomera, Slom-
škova založba Maribor, Založba
Tuma, Župnija sv. Petra Gornja
Radgona, Društvo vinogradni-
kov Jeruzalem Ormož - Klub
šipon in Knjižnica Franca Ksa-
vra Meška iz Ormoža.
Ustanova dr. Antona Trste-
njaka se po besedah predsedni-
ka uprave Milana Lovrenčiča iz
leta v leto srečuje z več proš-
njami za dodelitev štipendij, s
katerimi želijo pomagati tistim
slovenskogoriškim in haloškim
krajem, od koder štipendisti
prihajajo. Ustanova deluje že od
leta 1989, uradno pa je bila re-
gistrirana leta 1992. Milan Lo-
vrenčič pravi, da je za obstoj
ustanove, ki je še vedno edina v
državi, potrebno veliko altruiz-
ma in naporov, zlasti ko je treba
k sodelovanju pritegniti nove
donatorje. Teh pa je po njego-
vih besedah malo zlasti na ptuj-
skem območju, od koder letno
prispe kar polovica vseh prošenj
za štipendije, zato bo Ustanova
dr. Antona Trstenjaka v bodoče
k sodelovanju skušala pritegniti
nekatera ptujska podjetja, kajti
prepričani so, da bi takšno so-
delovanje koristilo prav njim.
V četrtek so bile na ptujskem
gradu podpisane nekatere nove
donatorske pogodbe. V imenu
občine Markovci jo je podpisal
župan Franc Kekec, občine Sv.
Jurij ob Sčavnici Slavko Mi-
helič in za Mesno industrijo
MIR iz Gornje Radgone direk-
tor Branko Križan.
AK
Župan občine Markovci Franc Kekec pri podpisu donatorske
pogodbe z Ustanovo dr. Antona TVstenjaka
PTUJ / PRED PRAZNIKOM
MESTNE OBČINE PTUJ
Bogat program
prireditev
PRVIČ TUDI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
Prvi avgustovski dnevi na Ptujskem bodo v znamenju pri-
reditev ob prazniku mestne občine Ptuj, petem avgustu.
Letos praznujejo občani mestne občine Ptuj že peti praznik
z novim datumom. Prireditve bodo pričeli 3. in jih končali
5. avgusta. Organizatorji so letos Radio-Tednik Ptuj, me-
stna občina Ptuj in GIZ Poetovio vivat Ptuj.
Tretjega avgusta bodo v Miheličevi galeriji odprli razstavo
tekstih) mlade oblikovalke Polone Maroh. To je prispevek
Pokrajinskega muzeja Ptuj k letošnjemu prazniku. 4. avgu-
sta bo prvič v okviru prireditev ob prazniku mestne občine
Ptuj potekal tudi tradicionalni festival domače zabavne glas-
be. Glasbeniki bodo vižali na Mestnem trgu, vstopnine ne bo.
Letošnji festival je že 3 L po vrsti in je še vedno osrednja pri-
reditev s področja domače glasbe v Sloveniji. Mesto bo v pet-
ek živelo v znamenju polk in valčkov, saj bodo ansambli vižali
po ptujskih ulicah in trgih še tudi po končanem festivalu.
Sobota bo v znamenju osrednjih prireditev ob prazniku
mestne občine Ptuj. Ob 18.30 uri bo na dvorišču minoritskega
samostana na Ptuju slovesnost, na kateri bodo podelili letoš-
nja občinska priznanja, kulturni program pa bodo pripravili
mladi obetavni kulturni ustvarjalci.
Glasbeno dogajanje (tradicionalna ptujska noč) bo v soboto
potekalo na treh trgih: Mestnem, Slovenskem in Novem. Po-
sebej zanimivo bo na Mestnem trgu, kjer bo tudi izbor miss
Štajerske '2000. Javnosti pa se bo predstavila tudi nadarjena
mlada ptujska pevka Vlasta Mere.
Kot je povedal v.d. direktorja GIZ Poetovio vivat Ervin Hoj-
ker, naj bi v sklopu prireditev ob letošnjem prazniku mestne
občine Ptuj javnosti predstavili tudi nov ptujski prospekt v
petih jezikih, ki je plod dveletnih prizadevanj. Po njegovih
napovedih naj bi predstavljal novo smer v razvoju ptujskega tu-
rizma. Ob njem bodo predstavili še tri nove ptujske turistične
poti: kulturno, naravoslovno in kolesarsko, razglasili pa bodo
tudi najboljše kmetije v mestni občini Ptuj.
MG
4
četrtek, 6. julij 2000 - TEDNIK
KULTURA, IZOBRAZeVANie
PTUJ / O DELU IN NAČRTIH GLEDALIŠČA ZA NOVO SEZONO
Teater i VIZIJO ".m molo denario
Nedvomno je Gledališče Ptuj v petih letih ponovne profe-
sionalizacije preseglo pričakovanja mnogih in zdaj se je
znašlo v prelomnem trenutku, ko potrebuje podporo, nekaj
vzpodbudnih besed - in predvsem denar, /al ministrstvo za
kulturo ptujskemu gledališču letos ni odobrilo niti tolarja,
zato bo po napovedih gledališčnikov nova sezona okrnje-
na. Žal se s tem pričenja ne le stagnacija, pač pa kvalita-
tivno in kvantitativno upadanje gledališke dejavnosti. In
kljub tem dejstvom ima gledališče že začrtane napovedi za
novo sezono. O tem so govorili tudi na tiskovni konferenci
v petek, 24. junija.
Direktor gledališča Ptuj Samo
M. Strelec in trije ptujski igral-
ci Vojko Belšak, Nenad Toka-
lič Nešo in Tadej Toš, ki so od
leta 1992 sodelovali pri razvoju
gledališča in dali velik prispe-
vek k njegovi ponovni oživitvi,
so se najprej napotili k ptujske-
mu županu Miroslavu Luciju,
da mu predstavitvijo dejstva, ki
nikakor niso v prid gledališču.
Mestna občina Ptuj kot ustano-
viteljica gledališču sicer iz pro-
računa letos namenja dobrih 12
milijonov tolarjev programskih
sredstev, vendarle pa težave ti-
čijo na kulturnem ministrstvu,
ki je lani prispevalo dobrih 5
milijonov tolarjev, letos pa kot
da je pozabilo na ptujsko gleda-
lišče.
"Če ne bo svežega denarja, bo
zagotovo prišlo do stagnacije,
na nek način pa se že pričenja
upadanje. Po desetih letih, koli-
kor je stara ideja o profesionali-
zaciji, in po petih letih dobrega
dela, o čemer pričajo vse boljši
rezultati in število gledalcev v
gledališču, bi potrebovali denar
za nadaljnji razvoj. Zupanu smo
predlagali, da naj poskuša najti
vsaj 30 milijonov tolarjev, da
bomo lahko prihodnje leto za-
poslili vsaj štiri igralce in delo-
ma uresničili zastavljene cilje.
Premalo se je samo zavedati,
da ima mesto bogato gledališko
tradicijo, kajti v tem trenutku
potrebuje visoko učinkovito in
še bolj prepoznavno firmo. Me-
sto je torej pred odločitvijo, da
pove, ali bo gledališče smiselno
razvijalo naprej ali pa bo po-
stalo posredovalnica predstav.
In jasno je, da mesto potrebuje
pogumen korak. Mlada genera-
cija gledališčnikov je priprav-
ljena ustvarjati," je med drugim
dejal direktor gledališča Samo
Strelec.
Igralec Vojko Belšak je menil,
da si Ptuj zasluži tak teater, ki
bo blagovna znamka Ptuja. Do-
dal je, da se nobenemu od 'ptuj-
skih' igralcev ne mudi na Ptuj,
da ne govorijo samo o viziji, po-
tencialu, ki ga nosijo v sebi in
bi ga radi izkoristili v doma-
čem teatru, temveč v ptujskem
gledališču vidijo tako gledališ-
če, ki je lahko primerljivo z ev-
ropskim teatrom. Z izkušnjami
iz drugih slovenskih gledališč,
kjer trenutno ustvarjajo, bi lah-
ko pomagali ptujskemu, kajti v
sebi že ima vizijo za naslednjih
pet let.
Na žalost pa so mladi ptujski
gledališki ustvarjalci spoznali,
da Ptuj do gledališča ne kaže
pravega razumevanja, pa čeprav
se najstarejše slovensko mesto
lahko pohvali kot edino v Slo-
veniji, ki premore kar 14 gle-
daliških ustvarjalcev. Vse to je
torej premalo. Tadej Toš pravi,
da so mladi ustvarjalci pripra-
vljeni zapustiti svoje varne po-
zicije in priti na Ptuj. Kljub
vsemu pa Toš ugotavlja, da 'naš'
župan o samem gledališču nima
preveč pojma in ne večjega in-
teresa in da še ni začutil resno-
sti 'gledališke' situacije.
7. AVGUSTA
NOVA PREMIERA
Stališče direktorja gledališča
Strelca je jasno, ko pravi, da
bodo še cirkusi, še bodo frke in
še bo teater, vendar je prav sle-
dnje najbolj vprašljivo. Kljub
vsemu bomo na Ptuju 7. avgus-
ta ob občinskem prazniku doča-
kali novo, že četrto premiero v
letošnji sezoni: enodejanki Me-
dved in Snubec. Zal pa nova
sezona ni preveč obetajoča, saj
je Samo M. Strelec že napove-
dal, da bodo namesto načrto-
vanih štirih lahko pripravili le
dve premieri. Prva bo že v za-
četku oktobra, druga prihodnje
leto ob zaključku sezone, vmes
pa jeseni (v novembru) zak-
ljuček natečaja Mlada sloven-
ska dramatika, ko bodo podelili
nagrado za najboljše dramsko
besedilo mladega slovenskega
avtorja. Drugo leto načrtujejo
tretjič zapored festival mono-
drame, vsak mesec znova pa
poskrbijo za otroške predstave
in gostovanja drugih poklicnih
gledališč.
Ptujski teater ima vsekakor
dobro pripravljeno vizijo, pa
tudi Slovenijo so že dosegli in
zdaj lahko gredo višje. Direk-
tor Strelec dodaja, da bi radi
delali tudi klasične tekste z ma-
teriali, ki pokažejo, koliko je
nekdo sposoben. Brez podpore
tudi tokrat ne bo šlo, zato se
v ptujskem gledališču upraviče-
no sprašujejo, kako naprej in od
kod vzeti denar.
Tatjana Mohorko
MLADA IGRAL-
SKA GENE-
RACIJA
PRIPRAVLJENA
USTVARJATI
GIMNAZIJA / PROFESORJI IN DIJAKI PRIPRAVILI MATEMATIČNO RAZSTAVO
lefo 2000 ^metkMrudiui lefo luMemtMfs
Letos mineva 100 let, odkar je znani švicarski matematik
David Hilbert na mednarodnem kongresu matematikov v
Parizu podal svojih slavnih 23 problemov, v katerih je bil
strnjen največji del tedanje nerešene matematike. Danes
bi bilo kaj podobnega nemogoče, saj praktično noben ma-
tematik danes ne more razumeti niti same formulacije
problema vseh področij matematike. In letos je temu viso-
kemu jubileju posvečeno mednarodno leto matematike.
V okviru tega že vse leto po
vsem svetu potekajo številna
matematična srečanja, seminar-
ji, simpoziji in kongresi. Do-
mala ni matematične revije, ki
ne bi vsaj del vsebine namenila
Davidu Hilbertu in ključnemu
dogodku izpred sto let.
Leto 2000 - mednarodno leto
matematike pa so poimenovali
razstavo na ptujski gimnaziji, ki
so jo ob zaključku šolskega leta
pripravili profesorji in dijaki.
Obiskovalec razstave se najprej
sreča z Davidom Hilbertom in
njegovimi neprecenljivimi pri-
spevki k razvoju sodobne ma-
tematike. Avtorja razstave v
okviru razstave poudarjata, da
matematika nikakor ni znanost,
ki so jo "ustvarili bogovi", člo-
vek pa po njihovi milosti le tu
in tam dobi nekaj vpogleda va-
njo. Nasprotno, matematiko je
ustvaril in jo ustvarja človek,
zato imajo te stvaritve seveda
pečat časa in kraja, kjer so na-
stale - matematika je delo ljudi,
zelo odvisna od okoliščin in
okolja, v katerem raste, od dru-
žbe in splošnih značilnosti kul-
tur in dob, v katerih se razvija.
Matematika je skupna dobrina
vseh ljudi prihodnjih, sedanjih
in preteklih dob. Če ne cenimo
tega, kar so dosegli pred več sto
ali več tisoč leti, če tega ne ra-
zumemo ali pa kar zanikamo,
bomo kaznovani s tem, da pri-
hodnji rodovi tudi nas ne bodo
cenili.
Če hočemo občutiti, kaj je ma-
tematika, moramo tudi tu začeti
pri izviru. Osrednji del razstave
nas tako popelje k izviru, v čas,
ko sta ustvarjala Tales in Pita-
gora. Predstavljeni so vsi najpo-
membnejši dosežki tiste dobe.
Razstava nas kot časovni trak
vodi po zgodovini matematične
ustvarjalnosti preko Fermata,
Newtona, Descartesa. Obisko-
valcu kar zastane dih ob več kot
tisoč izjemnih dosežkih Euler-
ja, Cauchyja in Gaussa. Poseb-
no mesto v družbi veličastnih
imen pa zasedajo vse premalo-
krat poudarjeni izjemni sloven-
ski matematiki Josip Plemelj,
Franc Močnik in Jurij Vega, ki
so tako v slovenskem kot med-
narodnem prostoru pustili svoj
pečat. Posebej so predstavljeni
njihovi neprecenljivi prispevki
na pedagoškem in znanstveno
matematičnem področju. Zasle-
dimo lahko tudi natančno zbran
pregled vseh najpomembnejših
matematičnih dogodkov vse od
začetkov matematičnega ustvar-
janja pa do sodobnih odkritij in
rezultatov. Svojevrstna je tudi
celostna podoba razstave, ideja
prof. Estere Jelenko. Prevladu-
je dominanten mrežast vzorec,
posejan z živahnimi osnovnimi
barvami. Ob razstavi nastaja
tudi zloženka, krajši vodnik po
zgodovini matematike.
Ob uspeli razstavi sta avtorja
Mateja Antolič in Simon Star-
ček, profesorja matematike na
ptujski gimnaziji, dejala: "Samo
za tistega, ki matematike ne po-
zna dovolj, za tistega, ki je ne
ljubi in ne ceni dovolj, samo
za takega lahko postaneta spor-
ni njena vrednost in lepota," in
dodajata: "Se vedno je neizpo-
dbitno, da je matematika go-
tovo najeksaktnejša med vsemi
znanostmi. Če je v matematiki
prostor tudi za domišljijo, če
matematika ni samo znanost,
ampak tudi umetnost - kar tudi
je -, potem s tem samo pridobi,
nikakor pa ne izgubi nič do-
stojanstva in vrednosti. Kakor
ugotavljamo, da matematika ni
delo bogov, ampak delo ljudi,
imamo samo še več razlogov,
da jo cenimo, več obvez, da jo
še naprej proučujemo in izpo-
polnjujemo, še več opravičil in
spodbud, da se veselimo in uži-
vamo v njeni lepoti."
lUA., s.s.
FILMSKI KOTIČEK
fr/n Broikoviih
Drama o ekološki katastrofi ne bi dvignila pol toliko
prafiu, če se v njej ne bi pojavila Julia Roberta
v novem imidžu - prvič v svoji filmski zgodovini
se oblači seksi in izzivalno. In kako je spremembo
komentirala? 'Dokler bom imela eno rit namesto
dveh, bom oblekla, kar bom tioteia.' Bravo, Julia!
Erin Brockovich je samohranilka, mati treh otrok, ki
se zaman trudi, da bi dobila službo. Končno se je
usmilijo v odvetniški pisarni. Med urejanjem spisov
kmalu naleti na primer, kjer je spisu o nepremičnini
dodano zdravstveno stanje stanovalcev. Primer
razišče in izkaže se, da je za nenavadno veliko
število rakastih obolenj v mestecu Hinkley kriva
onesnažena podtalnica.
Heroji niso iz mode. Tudi izumrli še niso. Dokaz
je Enn, odločna ženska brez izobrazbe, a z dolgim
jezikom in izrednim posluhom za sočloveka, ki
je rešila človeška življenja. Ta čudovita zgodba ni
le plod domišljije kakšnega scenarista, čeprav bi
je potreboval zelo malo, da bi si zamislil mesto
z onesnaženo podtalnico, teže bi morda vključil
neizobraženo in revno žensko, ki reši to mesto pred
ekološko katastrofo. Toda to zgodbo je napisalo
življenje, najprepričljivejši in najbolj nepristranski
scenarist na svetu.
Film v nobenem pogledu ne spominja na romance,
značilne za Julio. V prvi vrsti se zatakne pri
njenem partnerju. Vajeni smo, da jo osvajajo moški,
raztreseni kot Hugh Grant ali postavni kot Richard
Gere, v tem filmu pa se vse obrne na glavo. Njena
ljubezen je namreč od glave do prsi poraščen biker,
olepšan s številnimi tatooji. Toda tudi Julia ni več
tisto spodobno dekle, kot je bila: krilo, ki je prej
segalo vsaj do kolen, se je sedaj nevarno skrajšalo,
dekolte pa se je povečal do nevarnih globin. Ocenite
sami, katera Julija vam je bolj všeč ...
Nobena filmska zvezda ne bi smela zasenčiti
sporočila nekega filma - torej ni pomembno, kako je
Julia Roberts oblečena ali naličena. Pomembna je
tragedija nekih ljudi, ki so zboleli zaradi onesnaženosti
svoje vode, vendar so se vzroka le slabo zavedali.
Njihova lahkovernost vas lahko le vzpodbudi, da se
po ogledu tega filma zamislite nad lastnim zdravjem.
Na primer, kakšno vodo pa pijete vi?
Nataša Žuranl
TEDNIKOVA KNJIGARNICAi
Spoštovmie in spoznavanje drevesi
Drevesa so najstarejša in
največja zemeljska bitja. Pa
se zdi, da je ljudem tako
malo mar zanje! Samo spre-
hod po Ptuju in okolici je
dovolj, da spoznate mače-
hovski odnos ljudi, tudi ti-
stih poklicanih, do bitij, ki
omogočajo dihanje.
Mesto Ptuj skoraj ne pre-
more poštenega drevesa:
trgi so tlakovani ali zaliti z
asfaltom, mestni park pos-
taja tako majhen, da bo v
njem prostor le za bonsaje,
izginile so častitljive smreke
s Potrčeve ceste, pa dreve-
sa izpred hotela. Tisto malo
mladega drevja, kar je bilo
posajenega okoli Ljudske-
ga vrta in vzdolž Osojnikove
ceste, redno poškodujejo
vandali.
A Slovenci se radi široko-
ustijo s krilatico: v življenju
moškega je nujno zasaditi
drevo in vzgojiti otroka! Saj,
otrok ni veliko. Naj bo toliko
tudi dreves?
Očitno je nezavedanje o
drevesih problem moderne
družbe. Kako si sicer raz-
lagati gospodarjenje s par-
celami, kjer se nova hiša
(običajno pretirano velika
in »ozaljšanaZa razumnejši
odnos do dreves, do na-
rave, priporočam strokovno
knjižno novost založbe Slo-
venska matica z naslovom
Naše drevesne vrste, ki je
preteklo leto izšla z avtors-
tvom Marjana Kotarja in Ro-
berta Brusa.
Knjige o domačih dreves-
nih vrstah so redkost na Slo-
venskem, pričujoča je po
štiridesetih letih hvalevred-
no dendrološko delo (nauk
o drevju in lesnatih rastli-
nah), ki je namenjeno stro-
kovnjakom in je hkrati dovolj
poljudno za vse vedoželj-
ne. Knjiga večjega formata
ima bogato opremo ban/nih
fotografij na tristo dvajsetih
straneh in prinaša kratek
splošni opis slovenskega
podnebja ter pomena goz-
dov za okolje. V nadaljevan-
ju je celostno predstavljenih
enainsedemdeset dreves, z
morfološkim opisom, razšir-
jenostjo, podane so ekološ-
ke, gojitvene, prirastosiovne
in okoljetvorne značilnosti
ter uporabnost. Prvič so
predstavitvam dreves doda-
ne zanimivosti z medicin-
skega, kulturnega,
narodopisnega in mitolo-
škega področja. Nazorne
barvne fotografije prikazu-
jejo značilnosti posameznih
drevesnih delov in so odli-
čen pripomoček za prepoz-
navanje dreves v naravnem
okolju. Tako so navedena ra-
stišča posnetih dreves (na-
vadna jelka iz Kočevskega
Roga, cemprin na Pohorju,
dob na robu Krakovskega
gozda, graden s Krasa pri
Sežani, puhasti hrast pri
Prešnici, gorski brest pri
Logatcu, vez ali dolgope-
ctjati brest ob reki Uniči
na Planinskem polju, rešel-
jika z Malega polja nad Go-
lom, mandljevolista hruška
na Steni ob Dragonji, volči-
nasta vrba ob Savi pri Ga-
meljnah...).
Knjigo Naše drevesne vrs-
te priporočam za družinsko
branje v počitniških dneh,
ko je dovolj časa za poučne
sprehode v naravo. Za nav-
dušene mlade raziskovalce
in opazovalce narave so še
naslednje knjige o drevesih:
Jean-Denis Godet Domača
drevesa in grmi (Radovlji-
ca: Didakta,2000), Gozdovi
in drevesa (Ljubljana: Mla-
dinska knjiga, 1994. Zbirka
Korenine znanja. Narava),
Barbara Taylor Življenje v
gozdu (Ljubljana,
DZS, 1993. Zbirka Pod lupo),
Georg Zauner Listavci (Lju-
bljana: Cankarjeva založ-
ba, 1989. Zbirka Sprehodi
v naravo) in istega avtorja
Iglavci, Cvetlice in drevesa
(Murska Sobota: Pomurska
založba, 1997. Zbirka Moji
prvi koraki. S prvo malo
enciklopedijo do učenosti),
Rosie Harlovv Drevesa in listi
(Murska Sobota: Pomurska
založba. Zbirka Moji prvi
koraki. Veselje z znanostjo),
David Burnie Drevesa (Mur-
ska Sobota: Pomurska zalo-
žba, 1990. Zbirka Svet okrog
nas), Marko Kmeci Sloveni-
ja brez gozda? Obup! (Lju-
bljana: Gozdarska založba,
1990). Vse navedene knji-
ge si lahko izposodite v
mladinskem oddelku Knjiž-
nice Ivana Potrča, Mali grad,
Prešernova 33, kjer vas v ju-
liju in avgustu pričakujemo
vsak dan od osmih do pet-
najstih, ob sobotah pa do
dvanajstih.
Liljana Klemenčič
TEDNIK- Četrtek, 6. julij 2000
5
OD TOD IN TAM
POGOVOR Z DR. VEKOSLAVOM GRMIČEM
Človek - iskalci nikoli dokonino najdene resniie
Dr. Vekoslav Grmič je teolog, humanist, filozof in etik, ki
se zavzema za strpnost, demokratičnost odnosov, predvsem
pa za dialog med različno mislečimi. Ostaja zvest svojim
načelom, ne glede na trenutne politične interese. V času
socializma, ko se je zavzemal za dialog med Cerkvijo in
državo, si je s svojim delovanjem prislužil vzdevek "rdeči
škof. Zvestoba samemu sebi je vrednota, ki jo je v našem
pogovoru postavil na pno mesto človek, ki se zaveda, daje
iskanje "resnice" nikoli dokončana zgodba.
Dr. Vekoslava Grmiča, ki se
rad odzove povabilo na pre-
davanja, smo imeli že večkrat
priložnost srečati na ormoškem
koncu. V lanskem letu je Ko-
govčanom predaval o odnosih
v družini, letos spomladi pa se
je odzval povabilu Ljudske uni-
verze Ormož. Po predavanju o
položaju Cerkve v povojnem ob-
dobju je nastal tudi naslednji
pogovor.
TEDNIK Kakšen je položaj
Cerkve po letu 1945 in kaj so
ta povojna leta vzela ali prine-
sla Cerkvi na Slovenskem?
Dr. V. Grmič: "Vzela so mar-
sikaj. Onemogočeno je bilo ka-
kršnokoli javno udejstvovanje
Cerkve v družbi. Njeno delova-
nje je bilo potisnjeno v cerkve-
ne prostore, v zakristijo, kakor
je to večkrat povedano. Res pa
je, da je kljub temu tisto, kar
je za cerkev bistveno, ostalo.
Njeno delovanje je zares služilo
prvenstveno poglabljanju krš-
čanske vernosti. Bila pa je toliko
utesnjena, da svojih duhovnih
sil tudi znotraj sebe ni mogla
tako razvijati, kot naj bi. Naj-
bolj polemično je bilo^vprašanje
tiska, vzdrževanje cerkva in du-
hovnikov ter poučevanje verou-
ka. Verouk je smel biti povezan
samo z službo božjo, dovoljen je
bil samo pogovor z otroki med
pridigo. Vse te omejitve so skr-
čile možnost delovanja Cerkve,
toda kljub temu je njen ugled
rastel in takrat so ljudje pogosto
ocenjevali njeno delo bolj pozi-
tivno, kot ga pa ocenjujejo da-
nes. Toda tako je bilo samo v
prvem povojnem obdobju. Ka-
sneje so se stvari zelo spreme-
nile. Cerkvi je bilo dano veliko
več možnosti za njeno delovan-
je. Spremenil se je odnos države
do Cerkve in njen gmotni po-
ložaj. S posebnim dovoljenjem
je bilo omogočeno tudi njeno
delovanje zunaj cerkvenih pro-
storov. Verouk je potekal v ve-
roučnih učilnicah ali v cerkvi.
Oblast pa je še vedno zahtevala,
da so morali starši s podpisom
jamčiti, da otroci zares prihaja-
jo prostovoljno k verouku."
TEDNIK Kdaj je torej Cer-
kev po vaše najmočnejša?
Dr. V. Grmič: "Manj ko je
Cerkev institucionalno močna,
bolj pride do veljave njena du-
hovna in moralna moč."
TEDNIK Kaj je najbolj vpli-
valo na uveljavitev Cerkve v
povojnem obdobju?
V. Grmič: "Že čas sam po sebi
zaceli marsikatero rano. Ljudje
smo postajali vedno bolj strpni,
pa tudi država in Cerkev sta po-
stali strpnejši druga do druge.
Na zboljšanje razmer pa je vpli-
valo tudi vse tisto, kar je pri-
nesel drugi vatikanski cerkveni
zbor. Tudi razvoj socialistične
ureditve je peljal v to smer,
da je država vedno manj agresi-
vno postavljala v ospredje atei-
zem. Po letu 1952, ko je nadškof
Stepinac postal kardinal, so se
kmalu pričele stvari zboljševa-
ti. Država je tudi veliko bolj
širokogrudno dovoljevala ver-
ski tisk, nabirke, s katerimi je
bilo mogoče popraviti cerkve in
jih napraviti prijaznejše. Drža-
va pa je vzpostavila stike z Va-
tikanom. Pripomoglo pa. je k
izboljšanju položaja Cerkve tudi
delovanje papeža Janeza 23. in
Pavla 6. s svojo vzhodno politi-
ko. Tako je prišlo celo do tega,
da je Tito obiskal Vatikan. In
Cerkev je sčasoma vedno lažje
delovala."
TEDNIK Kaj je bil glavni ra-
zlog, da Cerkev in država toli-
ko časa nista "prišli skupaj"?
V. Grmič: "Gotovo je bil gla-
vni razlog medvojno dogajanje
v Ljubljanski pokrajini, kjer
je bil škof Rozman soorgani-
zator oboroženega odpora zo-
per Osvobodilno fronto, z njim
pa so v tej vlogi nastopali tudi
mnogi duhovniki. Drug razlog
je bilo preveliko zgledovanje
naše KP po ruski - v ospredje je
postavljala ateizem namesto so-
cializem. Obe strani pa sta bili
nedovzetni za resnični dialog.
Država je razmišljanja o sko-
rajšnjem koncu Cerkve, Cerkev
pa o koncu socialističnega reži-
ma."
TEDNIK Ali menite, da
obstaja sorodnost etičnih
nazorov komunizma in krščan-
stva?
V. Grmič: "Sorodnost je izre-
dno velika. Profesor Janžekovič
pravi, da je socialistična etika
Iz življenjepisa dr. Ve-
koslava Grmiča
Rodil se je leta 1923 v
Dragotincih pri Vidmu ob
Sčavnici. Po končani gim-
naziji, ki jo je obiskoval v
Mariboru in na Ptuju, je
leta 1951 uspešno zaključil
teološko fakulteto v Ljub-
ljani, kjer je tudi doktori-
ral, predaval dogmatiko in
postal docent ter sprva iz-
redni, nato pa redni profe-
sor. Od leta 1951 do 1968,
ko je bil posvečen za škofa,
je bil kaplan in župnik na
Vranskem. Od leta 1980 je
naslovni škof.
v resnici splošno človeška eti-
ka. Velik ideolog komunizma
ali socializma dr. Jože Potrč pa
je povedal, da komunisti spreje-
majo vse zapovedi razen prvih
treh, ki se nanašajo na boga, ker
pač niso verni. Resnični socia-
lizem je mogoče graditi samo z
resničnimi socialisti. To so tis-
ti, ki so globoko etični ljudje in
na prvo mesto postavljajo soli-
darnost vseh ljudi, bratstvo in
sestrstvo, to pa poudarja tudi
krščanstvo."
TEDNIK Kadar se srečata
dve različni ideji, katera ima
več možnosti, da prevlada?
V. Grmič: "Moč ideje je od-
visna od moči tistih, ki jo zas-
topajo. Gre predvsem za ljudi,
ki so nosilci ideje in tisto, kar
govorijo, tudi živijo. Odločilen
je etos. Tako v krščanstvu kot v
socializmu naj bi šlo predvsem
za humanizem. Pa tudi Marx je
zagovarjal načelo, da mora biti
Naslovnica knjige
človeku človek najvišje bitje."
TEDNIK Kako gledate na si-
tuacijo pri nas glede povezo-
vanja politike in vere?
V. Grmič: "Vera se mora čim
bolj distancirati od dnevne in
strankarske politike. Zagovarja-
ti mora etična načela, ki se jih
mora držati tudi politik, kar po-
meni, da mora biti politika v
službi človeka. Vseeno je, kate-
ra stranka je na oblasti, pomem-
bno je, da služi človeku in ne
sebi."
TEDNIK To pomeni, da je
etos pomembnejši kot stran-
karska pripadnost in naj bi
pripadnik ene stranke v ime-
nu višjega cilja moral sprejeti
tudi idejo druge, čeravno poli-
tično nasprotne stranke.
V. Grmič: "Da, v parlamentu
bi morali poslanci glasovati
tako, kot jim veleva vest, ne
tako, kot jim to zapove vodja
stranke."
TEDNIK Kaj menite o vero-
uku v šolah?
V. Grmič: "Moje mnenje je,
da verouk v ožjem pomenu be-
sede spada v veroučne učilnice,
v šolo pa spada pouk o etiki. Pa
tudi zanjo velja, da se je ne da
naučiti. Lahko jo učencem pri-
bližamo, predvsem z zgledom
tistega, ki bi jih rad naučil etič-
nega vedenja."
TEDNIK Mislite, da je re-
alno pričakovati ukinitev celi-
bata za duhovnike?
V. Grmič: "Tega ne bi želel
napovedovati, čeprav je res, da
se to vprašanje vedno bolj po-
stavlja v ospredje in bo verjet-
no potrebno misliti tudi na to,
da bi se odpravil obvezni celi-
bat. Mislim pa, da se bodo zara-
di tega pojavili novi problemi."
TEDNIK Ali je s tem vpraša-
njem povezano tudi sprejetje
žensk med duhovnice?
V. Grmič: "Gotovo je z vpra-
šanjem celibata povezano tudi
žensko duhovništvo. Glavno
vprašanje, ki si ga moramo
zastaviti, ko razmišljamo ali
odločamo o ženskah med du-
hovniki, je, ali evangelij kakor-
koli preprečuje, da bi ženska
postala duhovnica. Odgovor je
NE, evangelij tega ne prepre-
čuje. Gre za vprašanje cerkvene
discipline oz. cerkvene uredit-
ve."
TEDNIK Kaj menite o poli-
tiki nadškofa Rodeta?
V. Grmič: "Nadškofa Rodeta
je potrebno vzeti takšnega, ka-
kršen je. Leta 1945 je odšel iz
Slovenije. Škof Rode je emi-
grant, ki ima o Sloveniji še ve-
dno takšno predstavo, kot so jo
imeli on in njemu podobni v ti-
stem času. Toda čas se ni ustavil
in v petdesetih letih se je marsi-
kaj spremenilo. Zato bo vedno
nastopal kot emigrant iz dežele,
v kateri so zmagali partizani in
ne domobranci."
TEDNIK Kdaj je molk lahko
greh?
V. Grmič: "Če je človek na
takšnem položaju, da bi moral
dajati ton za ravnanje in govor-
jenje drugih in molči, ko delajo
v nasprotju s tistim, kar bi mo-
rali storiti, je to greh."
TEDNIK Kaj menite o odpuš-
čanju?
V. Grmič: "Odpuščanje je te-
sno združeno z ljubeznijo. Ni
ljubezni brez pripravljenosti na
odpuščanje. Biti mora brez-
pogojno, tako kol mora biti
brezpogojna tudi ljubezen, kar
pomeni, da nikomur ne želimo
nič hudega, da želimo ljudem
samo dobro."
TEDNIK Ali je možno od-
pustiti nekomu, ki je nekoga
zelo prizadel, brez dialoga in
opravičila slednjega?
V. Grmič: "Mogoče je, goto-
vo pa pride do tega prej, če so
se ljudje pripravljeni med seboj
pogovoriti o problemih in jih
pojasniti."
TEDNIK Kaj menite o in-
dividualni spovedi ali splošni
odvezi?
V. Grmič: "Po moje bi morali
biti na voljo obe obliki spovedi,
splošna odveza in individualna
spoved. Spoved se mora prila-
goditi človeku, tako da mu olaj-
ša pripravljenost za spoved in
spreobrnjenje."
TEDNIK In kaj naj bo člove-
ku vodilo v življenju?
V. Grmič: 'Biti dober člo-
vek."
ZANIMIVO
BRANJE ZA VSE
Dr. Vekoslav Grmič je pisec
številnih razprav doma in v tu-
jini. Med njegova številna po-
membnejša knjižna dela sodijo;
Med vero in nevero, Mali teo-
loški slovar. Iskanje in tveganje
I.-II. in III.-IV, Resnica iz lju-
bezni. Življenje iz upanja. Hu-
manizem problem našega časa,
V duhu dialoga - za človeka
gre, Christentum und Sozialis-
mus. Kristjan pred izzivi časa
in Moja misel. Leta 1997 pa je
pri založbi Unigraf izšla zbirka
člankov in razprav Iskanje res-
nice, v uvodu katere je zapisal:
"'Samo iskanje resnice prina-
ša mir,' pravi Pascal. Človek
je namreč po svoji naravi is-
kalec resnice, ki pa je nikdar
ne more dokončno najti, kajti
resnica je luč, ki razsvetljuje
temo, a je nikdar popolnoma
ne prežene."
V posebnem poglavju pa dr.
Vekoslav Grmič razpravlja tudi
o morali v parlamentu. Pravi,
da ima politika svoja pravila, ki
imajo zelo malo ali nič opraviti
z moralo. Nekateri pravijo, da
je politika boj za družbeno moč,
za oblast in mora torej imeti ta
cilj vedno pred seboj in se v
skladu z njim odločati. Vendar
pa je nad strankarskimi kori-
stmi, nad strankarsko disci-
plino človekova poštenost, od-
govornost, vest, po kateri se
mora ravnati posamezni posla-
nec v parlamentu, kajti morala
ni plašč, ki bi ga smel kdajkoli
"Vedno bolj smo primo-
rani priznati, da smo vsi
le iskalci resnice, da si ni-
hče ne more lastiti mono-
pola nad njo, temveč smo
navezani drug na drugega,
drug od drugega odvisni,
čeprav so mogoče naši po-
gledi še tako različni."
Dr. V Grmič
sleči. Zgrešeno je, če v parla-
mentu pamet in vest obmol-
kneta, morala pa se poisti s
strankarsko disciplino v službi
brezobzirnega boja za oblast.
Namesto parlamenta, v kate-
rem naj bi predstavniki ljudi,
državljanov iskali v resnem in
odkritem pogovoru najboljše re-
šitve, imamo tako pred seboj
močno ograjene kletke posame-
znih strank, iz katerih se ogla-
šajo tisti, ki jim to dovoli in
kakor jim dovoli njihov vodja.
Gotovo je ta podoba pretirana,
a človek lahko dobi takšen vtis,
če ima le malo fantazije, je do-
pisal dr. Vekoslav Grmič. Če
so predstavniki posameznih
strank vedno pod pritiskom
svojih voditeljev, demokracija
ne more doseči svojega name-
na - vladanja s pomočjo iskre-
nega dialoga. Demokracija je
v resnici nekaj, za kar si mo-
ramo stalno prizadevati, kar
moramo stalno spopolnjevati,
za kar se mora člvoek stalno
spreobračati od samoljubja k
ljubezni, od pretiranega indi-
vidualizma k solidarnosti, od
oblastiželjnosti k strpnosti, od
gospodovanja k služenju člo-
veku in človeštvu."
V knjigi Iskanje resnice je dr.
Vekoslav Grmič zapisal tudi:
"Najizrazitejši kazalec pomanj-
kanja moralnega čuta je, če ra-
vnanje po vesti nekoga zanje
sovraštvo in grožnje celo tistih,
ki bi hoteli biti krščanski, zago-
vorniki krščanskega etosa. Žal
mnogi v politiki ta naziv 'kr-
ščanski' vidno in brez sramu
zlorabijo v politične namene
in tako vedno znova dokazuje-
jo svoje nekrščanstvo v službi
omamljenosti z oblastjo."
Paradoks in dokaz, kako drži-
jo misli enega največjih sloven-
skih modrecov in kako realne
temelje imajo njegove misli,
so nedavni dogodki pred zlato
mašo mariborskega naslovnega
škofa dr. Vekoslava Grmiča. Na
Vranskem so jo onemogočili, v
Žalcu pa napovedovali protes-
te. Po poročanju slovenske ti-
skovne agencije pa bi naj Jože
Novak, član SKD (sedaj združe-
ne stranke), javno pozival proti
Grmičevemu maševanju, Franc
Zagožen, predsednik združene
stranke SLS-I-SKD Slovenska
ljudska stranka pa po poročanju
časopisa Večer dogodka ni želel
komentirati.
Tudi mi vrli Slovenci smo to-
rej pridelali svojega nerazumlje-
nega modreca in humanista, ki
se zavzema za mir, strpnost, tole-
ranco, demokratičnost odnosov,
dialog med različno mislečimi,
delovanje v dobro človeštva, ki
pravi, da naj bo slehernemu člo-
veku vodilo v življenju - biti
dober človek in smatra za naj-
višjo vrednoto zvestobo same-
mu sebi. Če lahko to počnejo s
tako velikimi ljudmi, kaj bodo
tovrstni politiki storili z nami,
malimi grešniki, če jim bo to
dovoljeno?! S tovrstnimi dogod-
ki (postavljenimi zelo visoko
na lestvici dogodkov slovenske
zgodovine, ki se jih lahko sra-
mujemo) Slovenci izgubljamo
ugled - tudi zato, ker smo eno-
stavno tiho.
Majda Fridl
GLEDALIŠČE PTUJ
la konei na prostem
v prihodnjih treh dneh bo na platoju pred ptujskim
gledališčem veselo.
Najprej se bodo ob 18. uri zvrstile otroške lutkovne pred-
stave kot del mednarodnega poletnega lutkovnega pristana.
Nocoj si bodo lahko otroci ogledali Čudovite dogodivščine
vajenca hlapčiča, jutri bo na ogled igrica z naslovom Ko
mame ni doma, v soboto pa bo za zaključek na sporedu še
Sneguljčica.
Zvečer ob 22. uri pa bodo prišli na račun odrasli: gledališ-
čniki bodo za vse, ki si morda niso utegnili ogledati njihovih
predstav, s pomočjo video projekcije predstavili tri uspešne
komedije: Marjetko, str. 89, Krčmarico in uspešnico izpred
dveh let Ovinek.
Sicer pa gledališčniki pripravljajo še eno premiero. V sklo-
pu občinskega praznika si boste lahko na dvorišču domi-
nikanskega samostana ogledali dve enodejanki A.R Čehova
Medved in Snubec v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
8P
6
Četrtek, 6. julij 2000 - TEDNU
PO NAŠIH KRAJIH
ORMOŽ/V DRŽAVNO PRVENSTVO SLOV ČASTNIKOV
Višje, hitrejCf močne/e
Petega odprtega državnega tekmovanja slovenskih častni-
kov v vojaških znanjih in veščinah se je v soboto, I. julija,
v Ormožu udeležilo 22 tročlanskih ekip Zveze slovenskih
častnikov, slovenske vojske in policije. Zmagovalci občin-
skih izbirnih tekmovanj so se na 15 km dolgi terenski progi
pomerili v 12 disciplinah. Več kot 100 udeležencev iz vse
Slovenije je pred pričetkom tekmovanja na grajskem dvori-
šču pozdravil ormoški župan Vili IVofenik, veliko športne
sreče pa jim je v imenu organizatorjev zaželel predsednik
ormoške zveze slovenskih častnikov Mirko Novak.
Tekmovanje so pričeli okoli
desete ure pri klubskih prosto-
rih nogometnega kluba Ormož,
kjer sta bila start in cilj. Vsaka
ekipa je morala po danih podat-
kih svojo progo sama vrisati na
karto, med 15 km dolgo progo,
ki je vodila po obronkih Ormo-
ža, pa so tekmovalce čakale raz-
lične vojaške in taktične naloge.
Tako so se dokazovali v strelja-
nju s pištolo in malokalibrsko
puško, v razstavljanju in ses-
tavljanju orožja, v poznavanju
zdravilnih rastlin in zelišč, iz-
polnjevali so test z vprašanji iz
prve pomoči, o poznavanju or-
ganiziranosti zveze slovenskih
častnikov, svoje vojaške spret-
nosti so dokazovali v iskanju
skritega predmeta, izpolnjevali
so test o poznavanju orientacije
ter taktičnih in topografskih
simbolov po NATO metodolo-
giji, se pomerili v metanju bom-
be na cilj, v skoku v daljavo z
mesta in v teku, kajti celotno
progo so merili tudi s časom.
Svečanost z razglasitvijo re-
zultatov je bila po 16. uri. V sku-
pni ekipni konkurenci je bila
najboljša ekipa Pohcijske uprave
iz Nove Gorice pred ekipo Zve-
ze slovenskih častnikov iz Le-
narta in ekipo Kungota-Pesnica.
Ptujska ekipa je dosegla deveto
mesto, Ormožani pa so bili de-
seti. Med več kot 70 posamezni-
ki je zbral največ točk Mladen
Mihelič iz Kočevja pred Mat-
jažem Žagarjem in Martinom
Hozjanom - oba iz Policijske
uprave Nova Gorica. Z našega
območja je dosegel 7. mesto
Branko Duh iz Lenarta, osmi je
bil Iztok Kosi iz Ormoža, naj-
boljši Ptujčan pa je bil s 26. me-
stom Stanko Lenart.
Med ekipami Ministrstva za
notranje zadeve je slavila ekipa
Policijske uprave iz Nove Gori-
ce, med ekipami slovenske voj-
ske ekipa RS MORS 17.BVP,
med ekipami Zveze slovenskih
častnikov pa ekipa iz Lenarta,
Ptujčani so bili šesti, Ormožani
sed„5mi.
Tekmovalci z našega območja
so bili zelo uspešni v streljanju,
saj je z malokalibrsko puško
najbolje streljal Milan Režonja
Mirko Novak, predsednik OO
ZSČ Ormož
iz ZSČ Lenart, drugi je bil
Iztok Kosi iz ZSČ Ormož, tre-
tji pa Silvo Maher iz ZSČ
Kungota-Pesnica. S pištolo
M-57 je najbolje streljal Branko
Duh iz ZSČ Lenart pred Erne-
stom Plehom iz ZSČ Ormož in
Davorinom Gavezom iz Policij-
ske uprave Nova Gorica.
Ob zaključku tekmovanja so
izdali poseben bilten, v katerem
so objavljeni tudi vsi uradni
rezultati. Predsednik občinske-
ga odbora ZSČ Ormož Mirko
Novak je potek tekmovanja in
dosežke tekmovalcev ugodno
ocenil, posebej pa se je za sode-
lovanje zahvalil pokroviteljema
tekmovanja. Občini Ormož in
Generalštabu slovenske vojske,
ter številnim sponzorjem.
M. Ozmec
Utrinek s tekmovanja v streljanju. Foto: M. Ozmec
PTUJ / 7. POLETNA SOLA ZA MLADE VIOLINISTE
Mladi violinlsfi ustvarjali na Ptuju
Glasbena šola Karola Pa-
horja Ptuj je v sodelovanju z
veleposlaništvom Češke re-
publike organizirala polet-
no violinsko šolo, ki je na
Ptuju potekala od 25. juni-
ja do 2. julija. Namenjena
je bila mladim violinistom,
ki so želeli izpopolniti zna-
nje svoje violinske igre.
Vsak udeleženec poletne šole
je pod mentorstvom priznanega
češkega koncertnega violinista
in pedagoga prof. Tomaša Tu-
lačka pripravljal eno koncertno
delo po lastni izbiri in eno kon-
certno delo čeških skladateljev
iz obveznega programa poletne
šole. Deset udeležencev je bilo
razdeljenih v tri starostne sku-
pine v starosti od 10 do 20 let,
prihajali pa so iz različnih glas-
benih šol iz Slovenije (Maribor,
Zagorje ob Savi, Kranj, Nova
Gorica, Ptuj), dve udeleženki pa
z Reke.
Kot sem že omenila, je bil
umetniški vodja poletne šole
Tomaš Tulaček, rojen v Pragi.
Študiral je na konservatoriju in
akademiji za glasbo v Pragi. Že
kot študent je začel solistično
nastopati in danes deluje kot
koncertni violinist in pedagog
v Londonu.
O sedmi poletni šoli za mlade
violiniste na Ptuju je povedal:
"Naš delavni urnik je zelo
natrpan, saj delavnice potekajo
od jutra do večera. Z vsakim
udeležencem imam vsakodnev-
ne individualne učne ure, svoj
preostali čas pa učenci porabijo
za vajo. Zelo zadovoljen sem
z glasbeno šolo Karola Pahorja
Ptuj, saj nam nudi odlične po-
goje za delo." ^
TEDNIK Kaj zahtevate od
učencev?
"Predvsem zahtevam, da se
dela, ampak z nasmehom na us-
tih. Gradim na dogovoru. Po-
vem jim, kaj želim od njih, in
pričakujem, da to tudi napravi-
jo. Zgodi se, da včasih nastanejo
težave, da kaj ne gre, a o tem se
pogovorimo in skušamo skupaj
premostiti ovire. Velik pouda-
rek dajem prijateljski atmosferi,
ki letos nedvomno vlada med
udeleženci, ni arogance in egoi-
zma."
Profesor TUlaček pri delu z učenci
TEDNIK Kako se vi počutite
pri delu z mladimi?
"Zelo rad delam z mladimi,
dajejo mi ogromno energije.
Včasih sem utrujen od celodne-
vnih učnih ur, a ko opazujem
njihovo voljo, njihov zanos in
razigranost, pozabim na utruje-
nost. Pri tem gre za dvosmeren
proces. Jaz sem postavljen v vlo-
go njihovega učitelja, obenem
pa se veliko naučim od njih.
Občutek imam, da brez tega ne
bi mogel živeti."
TEDNIK Kaj pomeni udelež-
ba na poletni šoli za violiniste
za same udeležence?
"Teh šol se udeležujejo otroci
z nadpovprečnimi glasbenimi
sposobnostmi, takšni, ki so se
že uspešno udeležili številnih
tekmovanj in koncertnih nas-
topov. Sem prihajajo, ker želijo
delati in se učiti. Tukaj se sreču-
jejo z različnimi stili, naberejo
si nove izkušnje, predvsem pa
se srečajo z novimi idejami, ki
jih odnesejo domov in jim prav
gotovo pomagajo pri njihovec
nadaljnjem delu."
Poletna šola za mlade violi
niste se je zaključila v nedelje
2. julija, s koncertom v dvoran
glasbene šole Karola Pahorja
Mladi violinisti so predstavil
svoje delo, pri čemer jih je spre
mljala odlična pianistka Ven
MuUerova, profesorica za kla
vir na konservatoriju v Plznu
Le-ta je študirala v Pragi ii
se podiplomsko izobraževala ^
Kijevu. Na klavirskih tekmo
vanjih je dosegla lepe uspehe
nastopala pa je v Franciji, Rusi
ji, Nemčiji in Japonski.
Na koncertu 7. poletne šole zi
mlade violiniste so se predstavi
li: Daša Savič in Barbara ŠeU'
veter (Ptuj), Matjaž Antončit
(Maribor-Tabor), Mirjam Mali
(Zagorje ob Savi), Barja Dr-
novšek (Kranj), Mojca Batič.
Mihela Batič in Tomaž Cerne
(Nova Gorica) ter Nataša Vel-
jak in Maja (Reka).
Jana Skaza
Upokojeni! vabijo v Istrslie Topliie
Turistična agencija l\1egatours iz Maribora ponuja upoko-
jencem Ptuja in okolice v juliju (22. - 29. julij) sedemdnev-
no letovanje z zdravljenjem v Istrskih Toplicah po zelo, zelo
ugodni ceni.
Zdravilišče je namenjeno od leta 1995 tudi za oddih. Zdravja
potrebnim ljudem pa "pomaga" pri: revmi, artritisu, bolečih skle-
pih, hrbtenici, dihalni organih, znižuje pa tudi holesterol. Vsi, ki
se boste odločili za ta oddih, boste na kraju samem spoznali
veliko zanimivosti, predvsem pa lepot Mirnske doline in njenih
krajev.
Za manj kot 32.000 vas agencija pripelje v toplice s takojšnim
pregledom pri zdravniku, 7 dni boste spoznavali istrsko kuhinjo
in se kopali v zdravilni vodi. Prijave sprejema ga. Korpar (tel.:
772-459, zvečer) oziroma ob sredah med 14. in 15. uro v gostiš-
ču Društva upokojencev Ptuj, Aškerčeva 8. (MK)
TRNOVSKA VAS /13. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Izdajali bodo obiinsko alasilo
Občinski svet občine Trnovska vas je na zadnji seji pred
poletnimi počitnicami razpravljal tudi o nekaterih bolj
žgočih zadevah, zato so se svetniki in svetnica tokrat se-
stali kar dvakrat. Prvih osem točk so obravnavali v sredo,
preostalih devet pa v ponedeljek. Svet tokrat ni potrdil us-
tanovitve lokalne turistične organizacije ptujskih občin,
javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in ptujske
Ljudske univerze, saj so bili svetniki mnenja, da bi bilo na
Ptujskem najprej potrebno sprejeti delitveno bilanco. Je
pa trnovskovaški občinski svet na svoji zadnji seji sprejel
sklep o izdajanju občinskega glasila z naslovom TVnovski
zvon.
Občinski svet občine Trnov-
ska vas je tokrat le pristopil k
ustanovitvi konzorcija za ter-
mično obdelavo odpadkov v
severovzhodni Sloveniji in se
seznanil z varnostjo na območju
občine v lanskem letu. Svetniki
so ugotovili, da je ta zadovo-
ljiva. Sodeč po poročilu Poli-
cijske postaje Ptuj, je bilo lani
v primerjavi z letom poprej na
območju Trnovske vasi manj
kaznivih dejanj, opaziti pa je
nove oblike, kot so tatvine in
pojav mamil ter orožja.
Glede pristopa k združenju
slovenskim občin je svet menil,
da bodo o tem ponovno razpra-
vljali, ko bo združenje registri-
rano.
Ker so svetniki in svetnica
občine Trnovska na sredini seji
uspeli razpravljati le o polovici
predlaganih točk dnevnega
reda, so sejo nadaljevali v po-
nedeljek, ko so najprej na pre-
dlog odbora za negospodarstvo
in javne službe družbenih deja-
vnosti potrdili petletno razdeli-
tev finačnih sredstev društvom
v višini od 80 do 200 tisoč tolar-
jev ter razpravljali o predlogih
odbora za kmetijstvo, malo gos-
podarstvo, turizem in gospodar-
ske javne službe. Svet je potrdil
sklep o razpisu sredstev za sub-
vencioniranje obrestne mere za
razvoj kmetijstva in malega gos-
podarstva v višini milijon tolar-
jev ter sklep o subvencioniranju
v živinoreji in vinogradništvu.
Izdano je bilo soglasje občinama
Ptuj in Markovci za prodajo
oziroma zamenjavo nepremič-
nine, svet pa je podprl tudi
predlog oblikovanja območja s
posebnimi razvojnimi problemi
in ustanovitev regijske razvojne
agencije ZRS Bistra Ptuj. Sve-
tniki so tokrat pristopili še k
projektu obrambe pred točo ter
sprejeli odlok o izdajanju občin-
skega glasila z naslovom Trnov-
ski zvon. Prva številka novega
glasila naj bi izšla pred občin-
skim praznikom.
ak
KIDRIČEVO / ŽIVAHNA ŠTIRINAJSTA SEJA
Obvoznka Progersko že iirHM^e leto
Svet občine Kidričevo seje na 14. seji v četrtek, 29. junija, v
uvodnem delu debelo uro posvetil vprašanjem in pobudam
svetnikov. Zanimiva je bila ponovna zahteva svetnika Voj-
teha Rajherja za sklic izredne seje o nameravani izgradnji
sežigalnice v Kidričevem. Tudi vprašanje enega od svet-
nikov, zakaj je na novih velikih belih tablah z napisom
OBČINA KIDRIČEVO v spodnjem delu še znak in napis
Talum, je pritegnil pozornost svetnikov. Vendar je bilo po-
jasnilo župana Alojza Špraha kratko in dovolj jasno: zato
ker če rečemo Talum, je to tudi Kidričevo. Svetniki so mu
prikimali in drug za drugim ugotavljali, da so na omenjene
table ponosni, saj so ene najlepših in tudi estetsko izdelane.
V nadaljevanju so se lotili 11
točk dolgega dnevnega reda. Po
krajši razpravi so v drugi obra-
vnavi soglasno sprejeli odlok o
lokacijskem načrtu za obvozni-
co Pragersko, saj je predlagatelj
upošteval vse pripombe in zah-
teve krajanov. Tako bo zgrajen
podvoz v Stražgonjci in vzpore-
dne poljske ceste, ki bodo širo-
ke 3,5 m in asfaltirane. Obvozna
cesta naj bi presekala več kot
20 hektarov obdelovalne zem-
lje, zato so zahtevali še zložbo
zemljišč. Družba za državne ce-
ste sedaj nadaljuje pridobivanje
potrebne dokumentacije, jeseni
naj bi pričeli parcelacijo in pri-
dobivanje zemljišč, gradnjo naj
bi pričeli v začetku prihodnjega
leta, promet po novi cesti pa naj
bi stekel sredi leta 2002.
V nadaljevanju so se svetniki
seznanili z usklajenimi stališči
do pripomb in predlogov, od-
danih v času javne razgrnitve
osnutka lokacijskega načrta za
vzporedni plinovod Kidričevo -
Rogatec, na katerega niso imeli
pripomb. Skladno s temi ugo-
tovitvami so po pregledu do-
kumentacije s strani strokovnih
služb podjetja UMRAH ugoto-
vili, da so bili ustrezno upošte-
vani predhodni pogoji, zahteve
in usmeritve pri pripravi loka-
cijskega načrta.
Predlog odloka o območjih in
delu krajevnih odborov je zara-
di nekaterih nejasnosti na ob-
močju Lovrenca in vasi Pleterje
župan Alojz Šprah umaknil z
dnevnega reda. Sicer pa so se
po krajši predstavitvi strinjali
s spremembami odloka o od-
dajanju poslovnih prostorov v
najem. Ta namreč sedanje do-
kaj visoke najemnine znižuje na
normalno raven. Z nekaj bistve-
nimi pripombami so sprejeli od-
lok o ustanovitvi javnega zavoda
Ljudska univerza Ptuj in javne-
ga zavoda Knjižnica Ivana Potr-
ča, čeprav je statutarno-pravna
komisija menila, da zaradi ne-
rešene delitvene bilance z biv-
šo ptujsko občino teh odlokov
še ne bi sprejeli. Svetnik Vojteh
Rajher je namreč predlagal, da
ustanovitve javnih zavodov ne
bi vezali na sprejem delitvene
bilance, saj bi to oviralo njihovo
poslanstvo. In svetniki so mu
pritrdili. Svetnik Jani Baštevc
je ob tem hudomušno menil, da
bi morali storiti vse za čimprej-
šnje sprejetje delitvene bilance,
zato je predlagal, da bi storili
tako, kot počno kardinali, ko
volijo papeža: vse župane bi za-
prli v en prostor in jih ne bi iz-
pustili, dokler se ne bi pogodili,
delitveno bilanco uskladili in jo
sprejeli.
Strinjali so se tudi z ne-
katerimi predlogi komisije za
mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, soglašali z usta-
novitvijo oddelka podaljšanega
bivanja na OS Cirkovce, z za-
menjavo nepremičnine z Mes-
tno občino Ptuj bodo počakali
do sprejetja delitvene bilance,
ob koncu pa so se strinjali še z
zamenjavo nepremičnine z ob-
čino Markovci.
M. Ozmec
TEDNIK - Četrtek, 6. julij 2000
7
OD TOD IN TAM
PTUJ / POGOVOR O USODI STAVBNE KULTURNE DEDIŠČINE
Korak bliže obnovi grajske restavratiie?
Prejšnji četrtek so se na Ptuju sestali predstavniki Uprave
Republike Slovenije za kulturno dediščino, ministrstva za
kulturo Republike Slovenije, mestne občine. Zavoda za
varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ter nekate-
ri drugi, ki želijo, da se čim prej reši problematika neka-
terih objektov stavbne kulturne dediščine Ptuja, predvsem
pa da ti objekti dobijo vsebino in upravljavca na osnovi
obnove oziroma sanacije. Od objektov sta to predvsem grad
Turnišče in ptujski grad oziroma njegova restavracija. Go-
vorili so tudi o rekonstrukciji minoritske cerkve, kjer se
zavzemajo za strokovno in usklajeno delovanje; opozorili
so na to, da denar po zakonu o zagotavljanju sredstev za
nekatere nujne programe v kulturi ne priteka po predvide-
ni dinamiki, zato bo potrebno zbiranje sredstev po tem za-
konu podaljšati. Iz tega naslova je doslej Ptuj dobil veliko.
Predstavnico ministra za kul-
turo na ptujskem sestanku Ta-
njo Černe je ptujski župan
Miroslav Luci seznanil, da
ministrstvo obljube o sofinan-
ciranju dejavnosti ptujskega gle-
dališča ne izpolnjuje, zaradi tega
je ogroženo njegovo delovanje.
Vprašal jo je, ali zagotovila mi-
nistra, ki jih je dal konkretno
za projekt ptujskega gledališča
celo dvakrat, sploh imajo kak-
šno težo.
Po sprejetem zakonu iz začet-
ka letošnjega leta sta grad Tur-
nišče in park ter ptujski grad in
z njim grajska restavracija pos-
tala last države. Na četrtkovem
pogovoru so si Ptujčani pred-
vsem prizadevali, da bi vzpod-
budili zanimanje države, da bi
grad Turnišče dala v upravljanje
Poklicni in tehniški kmetijski
šoli, če pa se bo na Ptuju usta-
novila še višja kmetijska šola,
bo objekt uporabljala tudi ta. Ze
na prihodnjem sestanku naj bi
sodelovala ministra za kmetijs-
tvo in kulturo, skupaj z mestno
občino in šolo pa naj bi dorekli
najemne pogoje in se tudi dogo-
vorili o bodočnosti tega objek-
ta.
Podobno je bilo pri grajski re-
stavraciji, ki je že skoraj deset
let zaprta in kazi turistično in
siceršnjo podobo mesta tudi za-
radi izredne lokacije. Nekoč je
bila mestu v ponos, danes v
sramoto. Stane Mrvič, direktor
Uprave Republike Slovenije za
kulturno dediščino, je Ptujča-
nom zagotovil, da bodo tudi pri
tem objektu skupaj z njimi lah-
ko poiskali najemnika. Država
bo poskušala dati garancijo za
vložena sredstva, saj bo obnova
zahtevna. Po tem začetnem
soglasju Ptujčani že na pri-
hodnjem sestanku pričakujejo
konkretnejši dogovor, morda
tudi že z bodočim najemnikom.
Idejni projekti za grajsko ob-
stajajo že vrsto let. Eden od
potencialnih vlagateljev Stanko
Vindiš iz Lenarta je bil tudi pri-
soten na tem sestanku. Po bese-
dah ptujskega župana Miroslava
Lucija pa to še ne pomeni, da
bodo grajsko restavracijo oddali
v neposredni najem. V vsakem
primeru bodo izvedli javni raz-
pis, še vedno pa je aktualen tudi
mednarodni razpis. Mestna ob-
čina pa bo za obnovo grajske
restavracije morala zagotoviti
osnovne infrastrukturne pogo-
je. To so ureditev vodovoda, na-
peljava plina in elektrike.
MG
PTUJSKA GORA / KONCERT AKADEMSKEGA
PEVSKEGA ZBORA MARIBOR
Odliini pevii navdušili
v Marijini cerkvi na Ptujski Gori se je na dan slovenske
državnosti, v nedeljo, 25. junija, s koncertnim programom
predstavil akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom
.ložeta Fiirsta.
Zbor, ki se ponaša s 35-letno
tradicijo, je pričel leta 1964 de-
lovati kot moški zbor študen-
tov mariborskih visokih šol pod
vodstvom Staneta Jurgca. Z us-
tanovitvijo univerze v Maribo-
ru je leta 1975 prerasel v mešani
zbor in se preimenoval v Aka-
demski pevski zbor Borisa Kra-
igherja. Z uspešnimi nastopi in
koncerti so se pevci dokazovali
doma in po svetu, vrhunec pa so
dosegli leta 1986 v Irskem Cor-
ku z laskavim nazivom najbolj-
šega zbora.
Po 27 letih dela in uspehov je
Stane Jurgec predal dirigent-
sko palico Alenki Korpar, zbor
pa se je preimenoval v Aka-
demski pevski zbor Maribor. Po
treh letih je zbor prevzel Simon
Robinson in dosegel nekaj no-
vejših uspehov, med drugim zla-
to odličje na tekmovanju Naša
pesem 1997 ter srebrno v lan-
skem letu. Največji dosežek za-
dnjega obdobja pa je zagotovo
zlata plaketa, ki so si jo lani
pripeli na mednarodnem tek-
movanju Bohuslav Martinu v
Pardubicah na Češkem.
V letošnji sezoni je APZ k so-
delovanju povabil dirigenta Jo-
žeta Fiirsta, ki je svoje delo, po
zahtevnem in uspelem koncer-
tu na Ptujski Gori sodeč, očitno
zastavil zelo ambiciozno.
-OM
Akademski pevski zbor Maribor z dirigentom Jožetom Fiirstom med koncertom v cerkvi na
Ptujski Gori. Foto: M. Ozmec
... PA BREZ ZAMERE
Nepismenost talio in drogaie
Po najnovejših raziskavah je sedemdeset odstotkov
Slovencev funkcionalno nepismenih. Na tem mestu
se lahko popolnoma legitimno vprašamo, kaj nam
ta podatek pove oziroma kaj sploh to pomeni.
Prevedeno v vsakdanjo govorico to pomeni, da
sedemdeset odstotkov Slovencev ne zna izpolniti
bančnega čeka, kadar želi z njim plačati svoj nakup
- no, ta primer morda ni ravno najboljši, saj vam,
tudi če znate ček pravilno izpolniti še sredi noči,
to dejstvo v bodoče ne bo ravno kaj prida koristilo,
saj za vaša še tako pravilno in estetsko izpolnjena
plačilna sredstva v obliki čekov poslej ne jamči več
nobena banka na tej strani Alp -, da sedemdeset
odstotkov Slovencev ne zna pravilno izpolniti davčne
napovedi (čeprav sem osebno mnenja, da je pri
davčni napovedi številka še precej višja), izpolnjevati
takšnih in drugačnih formularjev ter obrazcev, ki so
menda prav vsi potrebni za normalno funkcioniranje
družbe, in tako dalje. Nadalje to pomeni tudi, da
omenjena količina državljanov v primeru, da se
odloči potovati s sredstvi javnega prevoza, svojo
migracijo najprej začne z neumnim buljenjem
v vozni red ter s temu primernim začudenim
praskanjem po glavi, trudeč se razvozlati misterije,
ki, izzivajoč njihove analitične in logične sposobnosti,
s panojev prežijo na njih. Če k temu dodam še to,
da lahko tej kategoriji ljudi mimo pripišemo tudi
nepoznavanje pravil pisanja uradnih pisem, prošenj
ter življenjepisov, je slika popolna. Hm, za narod,
ki se ima za neznansko omikanega, kulturnega in
razsvetljenega (za razliko od »onih Vendar pa mene
osebno bolj kot ta podatek skrbi nekaj drugega.
Ob besedni zvezi »funkcionalna nepismenostbralrm
nepismenost« Če lahko funkcionalno nepismen
človek bolj ali manj normalno funkcionira v družbi,
saj lahko za pomoč pn izpolnjevanju obrazcev in
podobnih stvan vedno povpraa uradnika, ki ta
obrazec zahteva, za pisanje uradnih pisem se pa
tudi vedno najde kaken pnfatelj ali znanec, ki to
umetnijo obvlada, pa zadeva pri bralni nepismenosti
vsaj zame postane precej bolj resna. Pri bralni
nepismenosti seveda ne gre za to, da ljudje ne bi
znali brati (vsaj ne v omenjenem številu), bralna
nepismenost se nanaša predvsem na branje knjig.
Knjige niso zgolj sredstvo za krajšanje dolgčasa ali
praženja na soncu, so najprej in predvsem neizčrpen
vir življenjske modrosti in koristnih informacij o
svetu, ki nas obkroža, o družbi, v kateri živimo, ter
seveda o takšnih in drugačnih človeških navadah in
razvadah. Poglavitno branje knjig torej ni branje
vsebine, ampak branje tistega, kar leži med vrsticami,
m branje besed in stavkov, zapisanih v knjigi,
temveč je predvsem branje duha knjige. Kdor knjige
ne bere tako, tisti ne dojame njenega sporočila, pa
če jo prebere stokrat. Takšno branje pa seveda od
bralca zahteva uporabo izključno lastne, po možnosti
zdrave, pameti, in v primeru, da te, dandanes zelo
ogrožene, entitete ne posedujemo ali uporabljamo,
nam ne more pomagati še tako razsvetljen in
duhoven človek. To je torej bralna nepismenost, ki bi
morala biti mnogo bolj skrb vzbujajoča kot pa njena
funkcionalna različica.
Za ilustracijo pravkar povedanega in pa deloma
tudi zato, ker se danes počutim malce hudobnega,
naj podam preprost primer V zadnjem času se ob
spremljanju aktualnih kolobocij političnih velemož
na Kranjskem vse prevečkrat, kot pa bi si morda
želel, spomnim Onvellove klasike »Živalska farma
prašičev, ki so najsposobnejši, družno uprejo, izvedejo
manjšo revolucijo IN preženejo farmarja s farme ter
potemtakem tudi z oblasti na farmi. Ker pa mora
sedaj, ko so svobodne, in kljub temu da so med seboj
enakopravne, živali vseeno nekdo voditi, postavijo
na oblast prašiče, ki tako od dejanskega pridejo tudi
k figurativnemu koritu. Sprva je seveda vse lepo in
prav, nato pa pujsi na oblasti začnejo tiranizirati
ostale živali in se obnašati prav tako, kot se je prej
gospodar, še hoditi začnejo po dveh nogah, tako da
se ostalim živalim na koncu zdi, da tudi vizualno ni
razlike med gospodarjem in pujsi ter da so eden in
drugi popolnoma enaki.
Morala te zgodbe? Oblast pokvarja. Razumete?
Berite knjige, lažje boste razumeli paradokse tega
sveta.
Gregor Alič
ODTODINTAM
ORMOŽ •
22, seja obiinskega sveta
v ponedeljek, 10. julija, se bo ob 14. uri priče-
la v sejni sobi ormoškega gradu seja občinske-
ga sveta. Svetniki bodo obravnavali predlog
odloka o koncesiji za izvajanje pogrebne deja-
vnosti, osnutek odloka o stanovanjskem skla-
du občine Ormož ter pravilnik o merilih za
določanje dežurstev prodajaln na območju ob-
čine Ormož. Redni obratovalni čas prodajaln je
v pravilniku opredeljen med 7. in 21. uro, de-
žurne prodajalne z živili pa bodo lahko odprte
ob nedeljah in praznikih med 8. in 12. uro. Se-
veda pozna pravilnik tudi izjeme. S sprejetjem
sklepa o delni oprostitvi plačila prispevka star-
šev k oskrbnini v vrtcih pa bo staršem s podro-
čja občine Ormož omogočeno, da bodo lahko
v poletnih mesecih, ko otroci ne bodo obisko-
vali vrtca, plačali samo 20% svojega prispevka
k ceni programa, ostali del pa bo iz proračun-
skih sredstev pokrila občina. V zadnjem delu
seje se bodo svetniki ukvarjali s pogodbami o
brezplačnem prenosu in prodaji različnih zem-
ljišč.
Majda Fridl
VELIKA NEDELJA •
705 let PGD Velika Nedelja
v soboto, 8. julija, bodo v Veliki Nedelji pros-
lavili 105 let delovanja prostovoljnega gasilske-
ga društva. Ob 9. uri se bo pričelo 4. pokalno
gasilsko tekmovanje za člane A in B ter člani-
ce A in B kategorije za pokal Velike Nedelje.
Svečana razglasitev rezultatov in podelitev po-
kalov in diplom se bo pričela ob 13. uri, ob
16.30 pa bo sprejem botrov, donatorjev, gostov
in gasilcev. Osrednja prireditev, razvitje novega
prapora s svečanim in kulturnim programom,
se bo pričela ob 17. uri. Po svečanosti bo tra-
dicionalna Velikonedeljska noč z ansamblom
Sredenšek in gostjama dvojčici Vesno in Vla-
sto.
Majda Fridl
PTUJ / OB VELIKI ZABAVI V PTUJSKIH TERMAH
Bravor ptuiski študentje
"Mladi možgani" Ptuja, ki so
povezani v Klub ptujskih štu-
dentov, nadaljujejo domiselne
projekte in vse bolj utrjujejo
svojo simpatično podobo spo-
sobne, dobro organizirane, zav-
zete, ustvarjalne in s sodobnim
časom usklajene študentarije.
Letošnja pestra dinamika dela
več kot 500 študentov in štu-
dentk iz Upravne enote Ptuj,
ki sestavljajo Klub ptujskih štu-
dentov, bo dosegla svoj poletni
klimaks z veliko zabavo Bazeni
energije, ki se bo zgodila v pet-
ek, 7. julija, 15. uri v Termah
Ptuj. Zabava je zastavljena glo-
balno, saj koketira z mladimi in
tudi starejšimi iz cele Slovenije
in njene okolice, posredno pa jo
lahko konzumirajo na vseh ce-
linah sveta. Poskrbljeno je na-
mreč za prenos slike v živo
po svetovnem spletu na strani
www.pcs-slo.com
Glavni organizator, Klub ptuj-
skih študentov, ponovno kaže,
da je sposoben delovati in so-
delovati na visokem nivoju. To-
krat se je povezal s priznanim
podjetjem Tenzor, d.o.o., kjer so
odprti za ustvarjalno povezova-
nje s študenti. Kaže, da ptujska
podjetja vedno bolj spoznavajo
potenciale sodelovanja s Klu-
bom ptujskih študentov, zato
lahko podobnega povezovanja
v prihodnosti pričakujemo vse
več.
Zabava ob bazenih z za-
nimivim glasbenim, plesnim,
družabnim in rekreativnim pro-
gramom v Termah Ptuj, enem
od paradnih konjev ptujskega
turizma, je, ob nekaterih pro-
jektih, ki so jih študentje letos
že realizirali, z vidika popestri-
tve ptujske turistične ponudbe
morda najpomembnejši dogo-
dek leta, ki ga organizira Klub
ptujskih študentov. Zato je smi-
selno, da nas pride čimveč ali da
tja vsaj virtualno oddeskamo. V
petek. Če bo dež, pa v soboto.
8
četrtek, 6. julij 2000 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
PTUJ / IZBOR MISS ŠTAJERSKE
Nova priložnost
la dekleta s Ptujskega
s. avgusta bo na Ptuju izbor za miss Štajersi^e kot ena od
prireditev ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj. Pri-
reditev se bo na Mestnem trgu pričela ob 21.30 uri.
To je že tretji tovrstni izbor v
zadnjih letih na Ptuju. Prvi je
bil leta 1996, ko je bila Alenka
Vindiš, kasnejša miss Slovenije,
druga. Na drugem izboru lan-
sko leto je slavila Adelina Bom-
bek iz Cirkulan, ki se je uvrstila
v finale lanskega izbora za miss
Slovenije. Novo priložnost pa
imajo ptujska dekleta 5. avgusta.
Pri organizaciji in izvedbi pri-
reditve sodeluje tudi naša dru-
žba Radio - Tednik Ptuj. Za
dekleta, ki se želijo udeležiti le-
tošnjega izbora za miss Štajer-
ske, objavljamo prijavnico, ki
jo izpolnjeno pošljite na naslov:
Radio-Tednik, Raičeva ulica 6,
Ptuj. Na izboru lahko sodeluje-
jo dekleta v starosti od 17 do 24
let, ki so državljanke Republi-
ke Slovenije, niso poročene in
nimajo otrok ter so visoke naj-
manj 165 cm.
Sreča se na letošnjem izboru
za miss Slovenije nasmiha tudi
tistemu, ki bo za tekmovanje
prijavil kasnejšo miss Sloveni-
je: na stroške organizatorja bo
potoval na tekmovanje za miss
sveta v London.
MG
Bo katera Ptujčanka nasledi
la Mišo? Foto: Č. Goznik
PTUJ / POLETNI VEČERI
Kontert NewSwing Quarteta
v četrtek, 29. junija 2000, je v soju žarometov ter v ritmih
duhovne glasbe, spirituala, gospela in vokalnega jazza dvo-
rišče Minoritskega samostana na Ptuju vsem prisotnim
spet ponudilo pester večer.
V okviru ptujskih poletnih
večerov pod nazivom Dober ve-
čer, zvezde! se je pretekli četrtek
zgodil odličen koncert skupine
New Swing Quartet. Kljub po-
lurni zamudi koncerta so obi-
skovalci na koncu zadovoljni
zapustili prizorišče in se bodo
dogodka prav gotovo še dolgo
spominjali.
Štirje ubrani glasovi z več kot
tridesetletno zgodovino na ev-
ropski glasbeni sceni so ob spre-
mljavi štirih instrumentalistov
spet dokazali, da so v izredno
plodnih letih svojega ustvarjan-
ja dosegli visoko raven glasbene-
ga izraza. S svojim energičnim
petjem so med poslušalce vnesli
veliko razigranosti in duhovne
polnosti.
Naslednji koncert v okviru
poletnih večerov bo koncert
skupine Bluegrass Hoppers v
petek, 7. julija, ob 21. uri pred
Gledališčem Ptuj.
Jana Skaza
MARIBOR / POLETNA PLESNA SOLA
Ples - dinamika iMienia
v Mariboru se je 27. junija 2000 v prostorih plesnega
centra SLKD območne izpostave Maribor začela Poletna
plesna šola 2000 in bo trajala do 6. julija. Na tovrstnem
plesnem srečanju se je možno naučiti oz. utrditi plesne te-
hnike, kot so horton, jazz, tai ji quan, latino 1, floor-barre
itd. Tečaj je namenjen tako ljubiteljem glasbe in plesa kot
tudi občasnim plesalcem in profesionalcem. Izkazalo se
je, daje na tako "kulturen" način možno vzpodbujati razvoj
slovenske kulture in na splošno slovenske mentalitete.
Kot je povedala Minka
Veselič-Golovič, glavna orga-
nizatorka Poletne plesne šole
2000, poteka tovrstno plesno
srečanje že 23. leto. Pravi, da je
namenjeno predvsem mladim
nadebudnim plesalcem in služi
predvsem za dopolnitev k ple-
snemu znanju. Šola je name-
njena izobraževanju plesalcev,
koreografov, mentorjev in men-
torjev v društvih. Program oz.
plesna ponudba je izredno pes-
tra in organizacijsko dovršena.
Poudarek celotne šole je v svo-
bodnem ustvarjanju skozi gib in
neverbalni dialog seveda skupaj
z glasbo. Pri plesu je pomembno
pravilno izvajanje gibov skupaj
ali usklajeno z dihanjem; tai ji
mulan je primer meditacije v gi-
banju.
Poletne plesne šole 2000 se je
udeležilo 156 plesalcev iz Slo-
venije in tujine, predvsem iz
Francije, Italije in Avstrije, uči
pa jih sedem plesnih pedago-
gov, prav tako tudi iz Slovenije
in tujine.
Z organizacijo so zadovoljni
tudi udeleženci tečaja. Udele-
ženci imajo možnost udeležiti
se pestrega programa, ki poteka
po več plesnih stopnjah, hkrati
pa je pomembno nabrati si iz-
kušnje in ideje. V smehu Minka
Veselič-Golovič doda, da prav
vsak lahko najde nekaj zase. Ce-
loten program Poletne plesne
šole 2000 bo predstavljen 5. ju-
lija ob 10. uri na Lentu (mino-
ritski oder) z naslovom Odprta
vrata za ples.
Plesna pedagoginja Astrid
Ussar-Workman, ki je diplo-
mirala na univerzi Alvin Ailey
School v New Vorku, že sedem
let živi v New Vorku, kjer tre-
nutno študira koreografijo in
plesno kritiko. Po vrnitvi v Slo-
venijo je takoj opazila spremem-
be nivoja znanja. Pravi, da so
še zelo vidne razlike med zvrs-
tmi, kar se bo pa z leti izbolj-
šalo. Profesionalec svoje plesne
tehnike je profesionalec na svo-
jem področju, tako da ni nuj-
no, da je dober plesalec tudi
pri drugih tehnikah. Kolikor je
Astrid Ussar prepoznala razlike
med Slovenijo in ZDA, je kljub
temu dodala, da je klasični ba-
let še vedno osnova za vse ostale
plese. Največji problem plesne
Minka Veselič-Golovič.
Foto: M. Fridl
kulture vidi v plesni mentali-
teti. Pravi, da je pravi plesni
profesionalec tisti, ki živi samo
od plesa. Dodaja, da je prav za-
radi velike konkurence potreb-
no obvladati več plesnih tehnik
oz. biti profesionalec na več po-
dročjih hkrati.
In kaj pravijo sodelujoči
"učenci"?
Boštjan Ivanjšič (Ptuj): 'Ple-
šem že dve leti v plesni družini
Gea, katere mentorica je Majda
Fridl. Za plesno poletno šolo
sem se odločil, ker uživam v
plesu, hkrati pa bi rad izpopol-
nil svoje tehnično znanje ple-
sa."
Janja Kukovec (Ptuj): "Pro-
gram Poletne plesne šole mi je
všeč predvsem zato, ker je po-
udarek na izpopolnjevanju ple-
sne tehnike in trdem delu. Tudi
bolečine so del plesa."
Ivana (Nova Gorica): "S ple-
som se ukvarjam dve leti, dru-
gače pa že nekaj časa plešem
balet. Mislim, da s plesom po-
stane človek odprt. Zaradi tega
mi je Poletna plesna šola zelo
všeč."
Andrea Seevvald (Dunaj):
"Prihajam z Dunaja, za Poletno
plesno šolo pa sem se odločila,
ker študiram ples. Zdi se mi po-
membno, da je človek v življen-
ju skoncentriran in prav to nam
omogoča ples. Všeč mi je or-
ganizacija, program, učitelji, pa
tudi cena."
Ka^a Grobovšek
Utrinek iz Plesne šole. Foto: Katja Grobovšek
TEDNIK - Četrtek, 6. julij 2000
9
ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
NEGOVSKI VRH / VINSKI VITEZI POMAGAJO SIROTAM
Samorastniki i Negovskega Vrha
Negovski Vrh pri Benediktu se v teh dneh bohoti v svojih
poletnih, radoživih barvah. Sredi zelenja je slišati brezskr-
bni otroški smeh, a v daljavi se pri Vogrinovih na Negov-
skem Vrhu 11 skriva nepozabljena bolečina.
Dobro leto po velikonočni
tragediji Vogrinovi otroci -
15-letna Tjaša, 7-letna Nuša,
5-letna Špela in 3-letni Gašper
- kot večina njihovih vrstnikov
preživljajo brezskrbne počitni-
ške dni. Potem ko jim je usoda
lani vzela starše, so to že druge
počitnice, ki jih preživljajo sku-
paj z babico, dedkom in skrbni-
kom stricem Vilijem Toplakom.
Nuša in Spela sta se že vrnili z
morja, skupaj z babico Ivanko
pa so otroci teden dni preživeli
tudi v Čateških toplicah. Čep-
rav je od neljubega dogodka
pri Vogrinovih že več kot leto
dni, sirote z Negovskega Vrha
ne ostajajo same. Nanje so se
pred dnevi spomnili tudi udele-
ženci vinskega viteškega omizja
za Pomurje ter ob tej priložnos-
ti za Vogrinove sirote zbrali 105
tisočakov, ki jih je prokonzul vi-
tezov vina, Ptujčan Jani Gonc,
skupaj s pokroviteljem nedav-
nega srečanja častilcev vina, z
direktorjem Pomurskega sejma
Janezom Erjavcem, in župa-
nom občine Benedikt Milanom
Gumzarjem v ponedeljek pre-
dal najstarejši izmed Vogrino-
vih otrok - Tjaši.
Tjašo na jesen že čakajo sred-
nješolske klopi. Odločila se je,
da bo šolanje najprej nadaljeva-
la na mariborski škofijski gim-
naziji, potem pa se bo odločala
med študijem prava in novinar-
stva ali še česa. Kdo ve, kaj so
ji sojenice poleg petič v osnov-
ni šoli še položile v zibko. Tjaša
bo jeseni prijetno zavetje doma
zaradi številnih obveznosti naj-
verjetneje zamenjala za inter-
nat, ob dedku in babici pa bodo
še naprej ostali osnovnošolka
Nuša in Spela, ki skupaj z Ga-
šperjem obiskuje benediški ot-
roški vrtec.
"Življenja v zadnjem letu se
je za nas povsem spremenilo in
ni več tako, kot je bilo nekoč.
Imamo vse, ljudje nam veliko
pomagajo, nič nam ne manjka
razen najpomemnejšega - star-
ši," še s solzami v očeh pove
Tjaša. Gašper se nasloni na nje-
no ramo, kot bi hotel povedano
potrditi, a ne reče nobene. Pre-
majhen je še, da bi povedal, kaj
misli in čuti. Nuša in Tjaša se
le še bolj okleneta ena druge,
kot dvojčici, ki ne moreta žive-
ti drugače. Le kje je tisti otroški
smeh, se vprašam in iščem od-
govore v otožnih pogledih Vo-
grinovih otrok. Zaman. Tišina
mi pove vse.
In tako je usoda zaznamovala
Vogrinove otroke, jim vzela
smeh ter jih v trenutku spreme-
nila v sirote brez staršev - sa-
morastnike z Negovskega Vrha.
Samorastnike, ki ne bodo niko-
li več čutili topline starševskih
rok in doma, kamor se vsi tako
radi vračamo.
.......,...........^...^.^.AK
ZG. LESKOVEG / V NEDELJO VELIKO GASILSKO SLAVJE
Casilii bogatejši za novo vozilo
Praznik gasilcev Gasilske zveze Videm in praznovanje v
Vidmu je že mimo, minulo nedeljo pa so gasilsko slavje na-
daljevali še v krajevni skupnosti Leskovec. Člani tamkajš-
njega PGD Leskovec so namreč pripravili veliko slovesnost
s krstom novega orodnega vozila Peugeot Boxer, ki bo slu-
žilo za prevoz oseb in opreme.
Prva julijska nedelja je bila že
kar počitniško obarvana, sonč-
na in vroča, lepo vreme pa je
pripomoglo, da so gasilci popol-
dne uspešno izpeljali gasilsko
prireditev. Začeli so jo tako kot
na vseh gasilskih slavjih z mi-
mohodom gasilcev; z njimi so
bili tudi godbeniki in gasilci
iz pobratenega društva Bednja
iz sosednje Hrvaške. Slavnostni
govornik na svečanosti župan
občine Videm Franc Kirbiš se
je med drugim dotaknil pome-
na gasilske organizacije nasploh
na Slovenskem in njene tradici-
je. Dejal je, da so gasilci še zme-
raj najštevilčnejša organizacija
pri nas in si zaslužijo mnogo
več podpore, kot je prejemajo,
ob tem pa ni pozabil omeniti
uspešnega dela vseh gasilskih
društev v občini Videm. Med
uspešne, je dejal župan Kirbiš,
prav gotovo sodi tudi društvo v
Leskovcu, ki ima že dolgo tra-
dicijo, edino na tem haloškem
območju pa je vsak trenutek pri-
pravljeno pomagati občanom.
Leskovškim gasilcem se je ob
tej priložnosti zahvalil za vso
pomoč, ki jo nudijo občanom,
ob predaji novega gasilskega vo-
zila pa jim zaželel uspešno delo
in čim manj požarov ter inter-
vencij v najhujših trenutkih.
Predsednik PGD Leskovec
Anton Stopajnik je na kratko
orisal delo društva v preteklos-
ti, razvoj in opremljenost, ki je
ključnega pomena za čim bolj-
še in hitrejše nudenje pomoči.
Med drugim je dejal, da so si
leskovški gasilci že nekaj časa
prizadevali, da bi nabavili novo
gasilsko orodno vozilo. Napos-
led so uspeli ob pomoči GZ Vi-
dem in domače občine, ki je bila
glavni boter novega vozila. "De-
narne prispevke za nakup nove-
ga vozila smo zbirali kar nekaj
časa, še sreča, da so nam prislu-
hnili nekateri podjetniki in ve-
čja podjetja, podprli so nas tudi
na občini. Novo vozilo je stalo
"Novo vozilo je izrednega po-
mena za naše društvo," pravi
predsednik PGD Leskovec
Anton Stopajnik
3,4 milijone tolarjev, v garaži pa
se je pridružilo še dvema drugi-
ma avtomobiloma: avtocisterni
in terenskemu vozilo, ki ga še
kako potrebujemo za prevoz po
strmih haloških cestah."
Janko Kozel, poveljnik PGD
Leskovec, je skupaj s predsedni-
kom najzaslužnejšim gasilcem
podelil priznanja in odliko-
vanja. Noveo vozilo je blago-
slovil farni župnik Edi Vajda,
v kratkem kulturnem progra-
mu pa so prireditev popestrili
še pevci mešanega cerkveno-
prosvetnegea zbora iz Leskovca
in domača humorista.
Tatjana Mohorko
Novo vozilo je blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Foto: TM
KMALU 37 LET
DRUŠTVA
Prostovoljno gasilsko društvo
Leskovec je bilo ustanovlje-
no na martinovo v letu 1928,
torej bo kmalu staro 73 let.
V gasilskih vrstah je danes
72 članov, društvo je dobro
opremljeno, ponos društva in
središča KS Leskovec pa je'
gasilski dom, ki ga je Gasilska
zveza Slovenije predlani pro-
glasila za enega najlepše ure-
jenih domov na Slovenskem.
Leskovški gasilci pokrivajo
celoten teren te haloške kraje-
vne skupnosti, od tega kar 7,5
kilometra ob hrvaški meji. V
višje ležečih naseljih Velika
Varnica, Skorišnjak in Gradi-
šče je pomoč gasilcev posebej
potrebna v sušnih mesecih,
saj gasilci skrbijo za nemo-
teno oskrbo občanov s pitno
vodo.
Jani Gonc z Vogrinovimi otroki
POBREZJE / NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠI OBČANKI
nmieto Beziak dopolnila 97 let
V občini Videm so posebej ponosni na občanko Marjeto
Bezjak iz Pobrežja, ki šteje že več kot 90 let in je po zadnjih
podatkih najstarejša občanka. Prejšnji teden, 27. junija, je
praznovala že svoj 97. rojstni dan in na njenem domu sojo
na praznični dan obiskali predstavniki občine.
Župan Franc Kirbiš je najsta-
rejši občanki čestital v imenu
vseh občank in občanov, izročil
skromno darilo ter ji zaželel še
mnogo zdravih ter veselih dni.
Čestitkam sta se ob tej prilož-
nosti pridružila tudi Bernarda
Galun, predsednica odbora za
socialna vprašanja v občini in
predstavnica videmske Župnij-
ske Karitas, ter predsednik KS
Pobrežje Branko Marinič. Le
kdo bi gospe pripisal toliko let,
so menili gostje ob obisku na
Bezjakovi domačiji, kjer gospa
Marjeta preživlja častitljiva leta.
V veliko oporo in pomoč ji je
hčerka Justina, ki zanjo lepo
skrbi tudi v najtežjih trenutkih,
ko ji zdravje ni najbolj naklon-
jeno. In vendarle je najstarejša
občanka še pri močeh, čeprav so
ji v bolnišnici pred meseci na-
povedali le še nekaj dni življe-
nja, a se takrat nikakor ni vdala.
Gospa Marjeta si je opomogla
in sedaj vsak svoj dan preživi
ob klepetu in spominih na svoje
življenje, ob katerih si rada za-
poje tudi kako veselo, pa še prav
prijetno ji je prisluhniti. Vesel-
je ji delajo tudi vnukinja in obe
pravnukinji, še posebej vesela
pa je, ko jo obiščejo sorodniki,
prijatelji in sosedje.
Pri Bezjakovih so veliko slavje
ob rojstnem dnevu gospe Marje-
te že pripravili, videmski župan
Kirbiš pa je ob obisku najstarej-
ši občanki že obljubil,da se pri-
hodnje leto, ko bo praznovala
98 let, znova vidita.
SREČANJE
OSTARELIH IN
BOLNIH
Na binkoštno nedeljo, 11. ju-
nija, so v Vidmu in Leskovcu
že po tradiciji pripravili sreča-
nje bolnih, ostarelih in inva-
lidov, starejših od 70 let. Kot
je povedala predsednica ob-
činskega odbora za socialna
vprašanja Bernarda Galun, so vi-
demsko srečanje pripravili žup-
nijska Karitas, župnija sv. Vida
in občinski odbor za socialna
vprašanja, udeležila pa se ga je
dobra polovica povabljenih (va-
bljenih je bilo blizu 500 obča-
nov).
"Srečanje je namenjeno dru-
ženju tistih, ki so bolni, invalidi
in ostareli ter mnogokrat tudi
pozabljeni., saj na tak način po-
skušamo izkazati pozornost do
starejših. Srečanja so za to lepa
priložnost. V Vidmu so udele-
žence srečanja s kulturnim pro-
gramom razveselili učenci OŠ
Videm in harmonikarja Robi in
Franci, podobno srečanje pa je
bilo istega dne tudi v Leskov-
cu, kjer so za kulturni program
poskrbeli tamkajšnji osnovno-
šolci. Z velikim veseljem bomo
srečanje ponovili tudi prihod-
nje leto," je dejala Galunova.
Tekst in foto:
T. Mohorko
Slavljenki so v imenu videmske občine čestitali župan Franc
Kirbiš, predsednica odbora za socialna vprašanja Bernarda
Galun in predsednik KS Pobrežje Branko Marinič.
PTUJ / ZBRALI SO SE SODELAVCI
Srcianje delav€e¥
prodajalne Oblatila
Pred časom so se srečali vsi tisti delavci, ki so kadarkoli
delali v Mercatorjevi konfekcijski trgovini Oblačila na
Ptuju. Naključje je hotelo, da so ravno ob srečanju trgovi-
no po 34 letih zaprli.
14. decembra 1966 je Slavica Kračun prevzela vodenje trgovine
Oblačila in jo vodila do svoje upokojitve; takrat je vodenje prevzela
njena namestnica Tatjana Pulko, zadnje štiri leta pa je poslovodsko
mesto prevzela Slavica Horvat.
Vsi, ki so kadarkoli delali v tej trgovini, so se odlično razumeli,
prav tako pa se jih stranke prav rade spominjajo. Žal pa so konku-
renca in novi trendi bili močnejši in tako bodo poslej na tem mestu
namesto konfekcije prodajali drugo blago.
Milan Krajnc Pavlica
Srečanje vseh, ki so delali v Mercatorjevi konfekcijsid trgovini
Oblačila. Foto: Nini
10
četrtek, 6. julij 2000 - TEDNIK
OD rOO f if TAM
ORMOŽ / S TISKOVNE KONFERENCE ORMOŠKEGA ŽUPANA
Ormožani Aoče/o svoi muzej
I\a ponedeljkovi tiskovni konferenci je ormoški župan Vili
Trofenik seznanil prisotne med drugim tudi o odločitvi ob-
čine Ormož o ustanovitvi ormoškega muzeja.
Ustanovitev novega zavoda,
samostojnega muzeja v občini
Ormož, pomeni odcepitev od
Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki
mu Vili Trofenik očita vrsto
nedoslednosti. Od leta 1996
namreč ni bilo mogoče pripra-
viti nekaterih aktov, ki bi ustre-
zali občini Ormož, občini Ptuj
in Pokrajinskemu muzeju Ptuj.
Sporna sta bila akt o ustanovitvi
(ki ni bil usklajen z zakonom)
in sistemizacija delovnih mest.
Obstajalo pa je tudi neskladje
med s strani občine Ormož fi-
nanciranimi delavci ter v aktih
opredeljenimi delavci muzeja,
ki bi naj delali za področje Or-
moža. Vili Trofenik je povedal,
da 27 milijonov, kolikor naj bi
znašale obveznosti ormoške ob-
čine do Pokrajinskega muzeja
Ptuj, zadostuje za ustanovitev
samostojnega ormoškega muze-
ja z osmimi zaposlenimi dela-
vci. Vili Trofenik je zagotovil,
da bo občina Ormož poravnala
vse zapadle obveznosti do Po-
krajinskega muzeja Ptuj, kakor
tudi vse sprotne obveznosti do
ustanovitve ormoškega muzeja,
tako da le-ta ne bo zašel v fi-
nančne težave. Tudi odpuščanja
delavcev zaradi odločitve ob-
čine Ormož ne bo. Ormožani
so pripravljeni nuditi zaposlitev
osmim v Pokrajinskem muzeju
Ptuj že zaposlenim delavcem:
dva arheologa, etnologa, ume-
tnostnega zgodovinarja, restav-
ratorja, risarja ter dva delavca,
za katera se še niso odločili. Vili
Trofenik je povedal, da so se
za to potezo odločili tudi zato,
ker se pripravlja v Sloveniji
nova mreža muzejev, v kateri bi
želeli, da bi bil tudi ormoški
muzej. Zato napoveduje usta-
novitev muzeja že v septembru.
Partnerstvo pa bodo ponudili
tudi Ljutomeru, ki sedaj nima
svojega muzeja. Znan je tudi
direktor novega zavoda. To bi
naj bil arheolog Ivan Žižek, ki
vodi arheološka izkopavanja na
Hajndlu in je po besedah ormo-
škega župana že dal svoj načel-
ni pristanek. Kar nekaj zapletov
pa lahko pričakujemo v bodoče
v zvezi z zahtevo po vrnitvi
muzejskih eksponatov z ormoš-
kega področja, saj gre med dru-
gim tudi za vrnitev vrhunskih
gotskih umetnin mednarodne-
ga pomena in opreme ormo-
škega gradu. Po mednarodnih
konvencijah so namreč muzej-
ske zbirke zaščitene kot nede-
ljiva celota. Del arheološkega
materiala pa je bil že v preteklo-
sti prenesen v Ormož.
Poteza ormoškega župana vse-
kakor za j?oznavalce ni prese-
nečenje. Že kar nekaj let se je
napovedovala in je logična po-
sledica razvoja občine Ormož.
Ormož namreč postaja MESTO
v pravem pomenu besede, kar
brez nekaterih, predvsem kul-
turnih zavodov ne gre, še po-
sebej če se lahko kraj ponaša s
tako bogato kulturno zgodovi-
no, kot jo premore Ormož. Že
nekaj let so se vodilni v Po-
krajinskem muzeju Ptuj tru-
dili, prilagajali in vlagali v or-
moški del muzeja. Tudi ormoški
župan je poudaril, da s stroko-
vne plati muzeju ne more nič
očitati. Vsekakor pa bo odloči-
tev Ormožanov za ptujski mu-
zej velika izguba. Ptujčani bodo
verjetno izgubili status pokra-
jinskega muzeja, ki so ga imeli
do sedaj. To verjetno pomeni,
da lahko v bodoče pričakujemo
reorganizacijo v smislu pojava
mestnega muzeja, kar bo pome-
nilo za Ptuj vsekakor veliko iz-
gubo.
Naslednja tema je bila oskrba
z vodo v Ormožu. Vili Trofenik
je polemiziral predvsem s član-
kom novinarja časopisa Večer
Jožeta Rakuše, ki je očital župa-
nu previsoko ceno vode in pro-
jekta bogatenja podtalnice in
predlagal dovod vode iz ljuto-
merskega in ptujskega vodovo-
da. Vili Trofenik je poudaril, da
to s strateškega vidika nikakor
ne pride v poštev in da je raz-
lika v ceni med ljutomersko in
ormoško vodo rezultat različnih
izračunov. Izvedeli smo tudi, da
je ormoška voda v dovoljenih
mejah okužena s pesticidi, kate-
rih vsebnost poraste predvsem
ob spomladanskem škropljenju
koruze.
Septembra bodo v Ormožu
pričeli gradnjo gimnazije, ki bo
imela tudi sodobno telovadnico
z bazenom. Dela naj bi končali
do konca septembra naslednje-
ga leta. V okviru priprav na
izgradnjo doma ostarelih v Or-
možu pa potekajo aktivnosti za
pridobitev kredita iz tujine, po-
godba z izvajalcem del. Inves-
ticijskim podjetjem Sava, pa je
tik pred podpisom.
Majda Fridl
PTUJ / NOVE HUMANITARNE AKCIJE GRADBENE SEKCIJE
Pred drugim tekmovanjem slikopleskarjev
Prvo tekmovanje so slikopleskarji Slovenije na pobudo
predsednika gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici
Ptuju Branka Goričana izvedli na Ptuju. !\a novo so ople-
skali nekdanje prostore otroškega oddelka v ptujski bolni-
šnici. Ob tem so si zadali tudi nekaj drugih humanitarnih
akcij, ki jih že uresničujejo.
Stanovanje Holčevih v Prešer-
novi na Ptuju bodo v kratkem
popleskali s pomočjo pleskarjev
iz Maribora, domačijo v Tur-
škem Vrhu pa bodo začeli obna-
vljati septembra letos. Pri tem
jim bo pomagala tudi završka
občina, župan Miran Vuk je
že obljubil podporo, pričakujejo
pa tudi podporo ptujskih podje-
tij in obrtnikov različnih strok.
Rozaliji Pintarič iz Brezovca 30
so dimnik že zazidali in obnovi-
li stanovanjski prostor; načrtu-
jejo pa tudi napeljavo električne
energije. Aktivnosti že poteka-
jo.
Letošnje drugo tekmovanje
slikopleskarjev pa bodo izvedli
1. decembra na pediatrični kli-
niki. Tam se jih po besedah
poslovne  direktorice  Biserke
Marolt-Meden že zelo veselijo,
saj so zaradi čakanja na no-
vogradnjo prikrajšani za večje
adaptacije, l^rijave na tekmova-
nje, na katerem naj bi sodelo-
vali predstavniki sekcij iz vseh
območnih obrtnih zbornic Slo-
venije, so pričeli zbirati te dni.
Na tekmovanju prvega decem-
bra naj bi se jim pridružili tudi
dijaki mariborske in kranjske
srednje gradbene šole. V okviru
tekmovalnega dneva bodo pre-
pleskali hemato-onkološki od-
delek in tudi nekatere druge
prostore, ki so potrebni preno-
ve.
MG
PTUJ / PRVIC TUDI MATURITETNI TEČAJ
Prijave both sprejemali do 22, sepiembra
Ptujska gimnazija je med devetimi gimnazijami v Sloveni-
ji, ki bo šolskem letu 2000/2009 izvajala maturitetni tečaj.
V program priprave na maturo, ki bo trajal eno leto, se
bodo lahko vpisali v tem šolskem letu kandidati, ki so
končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo sre-
dnjo šolo oziroma tretji letnik gimnazije, če so prekinili
izobraževanje najmanj za eno leto. V maturitetni tečaj pa
se lahko vpišejo tudi kandidati, ki niso končali nobene od
omenjenih srednjih šol, so pa zaključili osnovnošolsko izo-
braževanje, če uspešno opravijo preizkus znanja na ravni
tretjega letnika gimnazije.
Izobraževanje v okviru matu-
ritetnega programa se bo pri-
čelo predvidoma 9. oktobra, na
šolah, ki bodo izvajale te pro-
grame, bodo prijave sprejemali
do 22. septembra. Tisti, ki se
bodo vpisali v maturitetni tečaj
na ptujski gimnaziji, bodo na tej
šoli tudi dobili prijavnice. Ob
obveznih maturitetnih predme-
tih - slovenščini, matematiki
in tujem jeziku - bo maturitet-
ni tečaj vključeval tudi izbirne
maturitetne predmete. Na ptuj-
ski gimnaziji so to: angleščina,
nemščina, zgodovina, geografi-
ja, sociologija in kemija. Vse pa
bo odvisno od prijav.
MG
PTUJ / S SKUPŠČINE DRUŽBE PTUJSKE PEKARNE IN
SLAŠČIČARNE
Na skupščini družbe Ptujske pekarne in slaščičarne, ki je
bila 27. junija, so potrdili vse sklepe, ki sta jih predlagala
uprava in nadzorni svet. Največ sklepov se je nanašalo na
razporeditev dobička iz prejšnjih let, ustanovili pa so tudi
sklad lastnih delnic.
Nerazporejen dobiček iz leta |
1994 so razporedili v rezerve
družbe, dobiček iz let 1995,
1996, 1997 in 1998 so v 30 od-
stotkih razporedili za dividende
v višini 566,91 tolarja bruto na
delnico, preostanek pa v rezer-
ve. Dobiček iz leta 1999 ostaja
za zdaj še nerazporejen. Poslo-
vanje družbe v letih 2000 in
2001 bo spremljala revizijska
hiša Probitas iz Maribora in bo
na koncu obeh let izdala po-
ročilo o zaključnem računu. S
sklepom skupščine so ustanovi-
li sklad lastnih delnic v višini 10
odstotkov od vrednosti osnov-
nega kapitala. Vir sredstev skla-
da so sredstva rezerv družbe.
Kot je v začetku tega tedna
povedala direktorica Ptujskih
pekarn in slaščičarn Erika Mi-
helač, bodo v tem tednu dobili
načrte za ureditev Pepsi P-ande
na Novem trgu, kot se bo ime-
noval preurejeni lokal, vsi pa
že nestrpno pričakujejo začetek
del na obnovi fasade blagovnice
Mercator, ki vključuje tudi za-
četek obnove nekdanjega Mer-
catorjevega Pepsi bara.
MG
SEDEM(NE)POMEMBNIH DNI
Kakšen ugled
Zadnji čas se nekateri pri nas
(spet) na veliko sprašujejo, kak-
šen ugled in kakšno spoštovan-
je ima slovenska država. Zanima
jih, kako je s tem v svetu,
predvsem pa na različne nači-
ne razglabljajo in dopovedujejo,
kako ravnajo s Slovenijo Sloven-
ci sami. Seveda je (spet) veliko
kategoričnih in skrajnostnih trdi-
tev, ki bi rade nekatere zunanje
manifestacije in zunanje kazalce
vsilile za prevladujoče ali celo
edino merilo pri ocenjevanju ne-
kakšne slovenske državotvorn-
soti, "prave" državljanske zavesti
in "prave" pripadnosti svoji drža-
vi.
KAKO
PROSLAVLJATI
Spoštovanje državne zastave
in himne je nedvomno dokazilo
spodobnega državljanskega ob-
našanja in glede tega imajo prav
tisti, ki opozarjajo, da so Slo-
venci do teh zunanjih simbolov
slovenske državnosti prevečkrat
preveč površni in nespoštljivi.
Ko gre za odnos do praznikov
in način njihovega praznovanja,
pa vse skupaj ni več tako prep-
rosto. Ni mogoče kar tako - na
podlagi (ne)udeležbe na kakšni
državni proslavi - sklepati, kdo
ima rad Slovenijo, kdo je spoš-
tljiv do njene državnosti, kdo pa
je morda nepatriot, zlonameren
ali celo sovražen. Obsedenost
z vsiljivim in prisilnim zunanjim
manifestiranjem pripadnosti dr-
žavi ali določeni politiki tudi te-
daj, ko za to ni nobene posebne
potrebe, je ena izmed oblik ne-
demokratičnosti, četudi morda
vse skupaj poteka v znamenju
boja za demokracijo. Že v prejš-
njem režimu so počasi vendarle
dojeli, da državni prazniki niso
nujno zgolj sredstvo za posilje-
vanje ljudi z različnimi politični-
mi mitingi. Večini teh praznikov
so na koncu pripisali značaj ne-
kakšnih družinskih praznikov. V
Sloveniji pa se zdaj že nekaj let
- vse od osamosvojitve - pre-
piramo, ali denimo dan drža-
vnosti proslavljamo dovolj (ali
premalo) pompozno, izmišljamo
si različne (drage) zunanje, celo
dvojne proslave, na katerih se
potem preštevamo in na raz-
lične načine špekuliramo, kdo
je in kdo ni "pravi" Slovenec.
Pomembne praznike v narodovi
zgodovini je seveda potrebno
na dostojen način zaznamovati,
toda za to so dovolj slavnostna
zasedanja parlamenta, vseh po-
litičnih strank in še koga. Kdor
želi, ima lahko tudi zunanje pro-
slave, ki pa se ne smejo spre-
minjati v sredstvo nekakšnega
pritiska na tiste (lojalne) držav-
ljane, ki si tega ne želijo, ali celo
v poskuse njihovega diskvalifi-
ciranja. Tudi pri proslavljanju bi
skratka morali uveljavljati najšir-
ši možni pluralizem, dopuščati
in negovati bi morali množico
različnih možnih oblik proslav-
ljanja. Predvsem pa bi morali
vselej in povsod skrbeti, da se
nobena proslava ne bi spre-
minjala v prizorišče različnih
političnih in medstrankarskih ob-
račuvanj, kar se zdaj pri nas -
žal - čedalje pogosteje dogaja
tudi ob najpomembnejših drža-
vnih praznikih. Prazniki naj bi
služili spokoju in dobremu raz-
položenju ljudi, ne pa prepirom
in medsebojnemu sovraštvu.
Dr. Tone Jerovšek, član nove
vlade in nekdanji ustavni sod-
nik, je te dni v pogovoru za
Dnevnik ostro kritiziral poročan-
je Dela in Dnevnika o zadnji dr-
žavni proslavi v Ljubljani, ki je
bila po njegovem mnenju ten-
denčno proglašena za "prosla-
vo enega političnega pola, ene
stranke, enega samega člove-
ka, z malo ljudi s ploskanjem
samo enemu človeku ..." Dr. Je-
rovšek je dejal, da ni "nihče po-
vedal resnice, da je zamračeni
um bojkotiral praznovanje naj-
pomembnejšega praznika, kar
jih premore ta država, samo
zato, ker je tam v prvih vrstah
stala nova oblast in ker eden
od govornikov ni bil pravi. Če bi
prej, ko sta bili na oblasti LDS
in ZLSD, desna stran bojkotirala
takšne prireditve, bi bil naš po-
litični prostor zelo klavrn. Imam
občutek, da se še kar naprej ge-
nerirajo stare percepcije: kar ni
levo, ni sprejemljivo, zato je tre-
ba to bojkotirati."
Novinarka Dnevnika je dr Je-
rovšku ugovarjala s pripombo,
da ni prepričana, da je šlo za
bojkot letošnje državne prosla-
ve, dejala pa je, da zagotovo ve,
da je "desnica nekajkrat bojkoti-
rala državne proslave, ko je bila
v vladi LDS. To so voditelji de-
snih strank celo javno napove-
dali, ob peti obletnici državnosti
so tudi protestno zapustili pri-
pravljalni odbor, pozvali k boj-
kotu in kar nekajkrat iz protesta
ne samo bojkotirali, ampak celo
pripravili svoje proslavo dneva
državnosti. Torej je bila desnica
tista, ki je začela s tem početjem
in to generirala."
Kolumnist Dnevnika Miha
Kovač je zapisal, da so pomlad-
niki s spreminjanjem programa
pred proslavo, v nekem trenutku
so denimo s proslave izključili
nastop pevcev Kreslina, Predi-
na in Lovšina, "dali jasno vede-
ti, kdo na njej ni zaželen, nato
pa so s transparenti in huron-
skim ploskanjem svojim govor-
nikom tudi jasno povedali, komu
je proslava pravzaprav namen-
jena. S tem so na simbolni ra-
vni začeli spreminjati državo v
orodje ene same politične opci-
je - na tak način pa niso zanikali
le temeljnega pravila parlamen-
tarne demokracije, ki pravi, da
mora država pripadati vsem
državljanom, ki priznavajo de-
mokratično ureditev, ne glede
na njihovo partikularno politič-
no prepričanje, ampak so javno
življenje začeli vnašati kulturo, ki
jo je težko označiti drugače kot
politični primitivizem ..."
Privrženci SDS so .prišli na
proslavo s transparenti, ki so ve-
ličali SDS, vzklikali so Janezu
Janši in premieru Bajuku, skraj-
no hladno in nenaklonjeno pa
so sprejeli predsednika države
Milana Kučana. Slišati je bilo tudi
posamezne žvižge. Komentator
Dnevnika se sprašuje, kakšna
bi bila zadnja državna proslava,
"če bi denimo člani ZLSD in
LDS prikorakali nanjo oborože-
ni s strankarskimi transparenti,
nato pa bi Milana Kučana z apla-
vzi prekinjali ob vsakem stavku,
dr. Bajuku in Janezu Janši pa
bi žvižgali, kadar bi se dalo, in
se hkrati norčevali še iz njunih
privržencev: več kot verjetno je,
da se v tem primeru proslava
dneva državnosti ne bi končala
samo z vsesplošnim žvižgalnim
koncertom, ampak bi se lahko,
kot na kaki nogometni tekmi,
vnel celo vsesplošen pretep med
privrženci obeh govornikov,..."
KAJ MANJKA
POLITIKI
Mnogi so te dni (upravičeno)
opozarjali, da ima slovenska no-
gometna reprezentanca s svojim
častnim nastopom in obnašan-
jem na evropskem nogometnem
prvenstu nepreceljive zasluge za
promocijo Slovenije in nasploh
za povečanje ugleda Slovenije
v Evropi in po svetu. Bilo bi do-
bro, če bi se doma malo bolj
vprašali, kaj vse je prispevalo k
temu, da je ekipa, ki nas je tako
uspešno in dostojno zastopala
na vrhunski športni prireditvi,
ravno takšna, kakršna je. Po
vseh znamenjih sodeč, njena
odlika namreč ni samo dobro
igranje nogometa, ampak pred-
vsem tudi dobri medsebojni
odnosi, odprtost do drugih in
korektnost do nasprotnikov To
pa so vrline, ki očitno manjkajo
slovenskim političnim odnosom
in marsikdaj tudi nasploh življe-
nju znotraj Slovenije.
Na splošno se premalo zave-
damo, kaj vse lahko vpliva v Ev-
ropi in po svetu na ustvarjanje
dobrega mnenja o Sloveniji in
na njeno spoštovanje. Na ev-
ropskem nogometnem prvens-
tvu so presenetili tudi navijači, ki
so jih gostitelji uvrstili med naj-
bolj vzorne na prvenstvu. Tudi
to nakaj šteje. Seveda pa si ne
bomo nabirali simpatij Evrope
z vztrajnimi poskusi nekaterih,
da bi razvrednotili ali celo negi-
rali delež Slovenije v pritinacis-
tičnem in protifašističnem boju.
Prav tako nam ne obetajo na-
klonjenih odzivov iz Evrope naj-
novejše špekulacije v zvezi s
političnim prevzemanjem posa-
meznih časopisov. V Sloveniji bi
morali na veliko razpravljati o
tem, ali so posamezni "neodvi-
sni" časniki res dovolj neodvisni
in pluralni, ne pa o tem, kako
jih bo kakšna stara ali nova ob-
last "lastninila" predvsem zato,
da bi postali njihova trobila. Ne
bi smeli pozabiti, da si je Tudj-
manova hrvaška oblast v veliki
meri zapravila ugled in izgubila
naklonjenost v Evropi in po sve-
tu predvsem tudi zaradi svojih
nepremišljenih posegov v sred-
stvih informiranja in omejevanj
novinarske samostojnosti.
Jak Koprive
TEDNIK- Četrtek, 6. julij
11
PO ffilSfH KRASIM
MAJŠPERK / ČETRTOŠOLCEM PRIZNANJE ZA NAJČISTEJŠE ZOBE
Zci ^eč zcfrav/d In mcifif zobne gnilobe
Zdravje, pravimo, je naše največje bogastvo in zdrav zob je
pomemben delček v celoti zdravja vsakega posameznika.
Zato je skrb za čimbolj zdrave in lepe zobe toliko pomem-
bnejša, pričenja pa se že v prvih mesecih otrokovega življe-
nja. Zobozdravniki, preventivne sestre in starši imajo pri
tem izredno pomembno vlogo, pozneje pa je tu še šola, kjer
iz leta v leto bolj skrbijo za zdravo prehrano, vse boljše pa
je tudi osveščanje otrok o pomenu zdravih ter čistih zob.
Ob koncu šolskega leta so se nekateri razredi po naših
šolah lahko pohvalili z zelo čistimi zobmi, med najboljšimi
pa so bili letos učenci 4. a razreda OŠ Majšperk z razre-
dnikom Jožetom Rakovcem.
Program zobozdravstvene
vzgoje v Zdravstvenem domu
Ptuj - OE zobozdravstvo je bo-
gat in dobro zastavljen, saj se
izvaja na kar nekaj ključnih po-
dročjih. Vodja zobozdravstvene
enote primarij Jožica Reberc,
dr. stom., pravi, da je bistvo v
tem, da so ljudje pričeli verjeti
v njihovo delo. Vse, kar delajo,
je namenjeno zdravju naših zob
in eden izmed načinov je te-
kmovanje otrok v čistosti zob.
Danes se namreč govori, da so
zobje ključni za zdravje celega
telesa, in v ptujskem zobozdrav-
stvu z veseljem ugotavljajo, da
je pri otrocih vse manj težav z
zobmi, tudi manj bolečin in bi-
stveno manj kariesa kot v pre-
teklih letih. Primarij Reberčeva
pri tem omenja, da je izredno
pomembno sodelovanje z zo-
bozdravnikom, pomembni so
šola in starši, saj je skrb za zdra-
vje otrokovih zob postala v dru-
žinah vse večja.
ZOBOZDRAVS-
TVENA VZGOJA
NA 28 ŠOLAH IN
VRTCIH
Melita Trop, Helena Seidl
Stefanovič in Brigita Jureš so
medicinske sestre, ki že vrsto let
delajo na področju zobozdravs-
tvene vzgoje in skrbijo za čistej-
še ter bolj zdrave zobe malčkov,
osnovnošolcev in tudi srednje-
šolcev. Program je zastavljen
tako, da se zdravstvena vzgoja
izvaja neprekinjeno, dosledno
in natančno skupaj s starši, ot-
roki, vzgojitelji in učitelji, pra-
vijo preventivne sestre, kajti le
tako bodo dosegli cilj: več zdra-
vja in manj zobne gnilobe.
Zobozdravstveno vzgojo zače-
njajo že v materinski šoli ZD
Ptuj, v katero so se vključili no-
vembra 1989. Vzgoja v tej šoli je
deljena na nizko in visoko nose-
čnost. Zdravje nosečnice, njen
zdrav način življenja in zdrava
prehrana so temelji za celosten -
zdrav otrokov razvoj in hkrati za
zdrav razvoj njegovih zob, pra-
vijo medicinske sestre iz ptuj-
ske zobozdravstvene enote. V
zobni ambulanti so že pred leti
poskrbeli za higienski kabinet,
ki je namenjen individualni ob-
liki zobozdravstvene vzgoje in
je dostopen vsem starostnim
skupinam in vsakomur, ki želi
izvedeti, kako si lahko ohrani
svoje zobovje. Delo obsega de-
monstracijo pravilnega ščetka-
nja zob in pouk o zdravi
prehrani.
V zobozdravstveno vzgojo se
vključujejo otroci v vrtcih, os-
novnih šolah in srednješolci v
ptujskem šolskem centru s pre-
davanji ob diapozitivih z iz-
brano zobozdravstveno temo.
Ponavadi je to ob naravoslovnih
dnevih, projektih zdravih šol in
vrtcev ter kadar imajo ti izbirne
vsebine. Z 28 šolami se vklju-
čujejo v državno tekmovanje v
čistosti zob; bistvo te akcije je
pravilna in učinkovita ustna hi-
giena ob zdravi prehrani. Oce-
ne zbirajo celo šolsko leto in z
leti ugotavljajo vse boljše rezul-
tate. Ob koncu letošnjega šol-
skega leta, ko se je končalo že
17. tekmovanje, so si priznanje
in vabljive nagrade prislužili
četrtošolci OŠ Majšperk, saj so
bili najboljši že nekaj zadnjih
let.
V zobozdravstveno vzgojo
vključujejo tudi ustvarjalne
učne delavnice s starši, učenci
in učitelji na temo, povezano
z zobozdravstvom, tudi risanje
plakatov, izdelovanj pečatov in
nalepk, pripravljanje projekt-
nih nalog ... Veliko o tena piše-
jo v javnih glasilih, redno delo
pa vključuje aktivno sodelova-
nje pri Stomatološkem društvu
Slovenije.
Začetki izvajanja preventive
na Ptujskem segajo že v čas pred
20 leti, v letih 1998/90 pa so se
v akcijo čistosti zob ob zdravi
prehrani vključile tudi šole. Da-
nes so pokazatelji čistosti zob
bistveni boljši kot prejšnja leta,
dosegajo 90 odstotkov zdravih
zob, pa tudi šole so se dobro
vključile in ponekod so že po-
skrbeli, da imajo otroci dobre
pogoje za vsakdanjo čiščenje
zob. "Začenja se pri sistemat-
skih pregledih, pri katerih so-
delujemo preventivne sestre s
šolo in zobozdravnikom, potem
pripravimo vrsto predavanj o
ustni higieni, zdravi prehrani
in o tem, kako premagati strah
pred zobozdravnikom. Večkrat
na leto po šolah preverimo čis-
točo zob, zbiramo ocene in te
nas ob koncu šolskega leta pri-
peljejo do zmagovalcev, ki jih
ob pomoči sponzorjev obdari-
mo. Šole in vrtci kažejo izredno
željo po sodelovanju, vključuje-
jo se s projekti. Odsev uspešne-
ga dela so vse bolj zdravi zobje
pri otrocih, ki jih opažamo v zo-
bozdravstvu. Tudi v prihodnje
bomo storili vse, da bo več zdra-
vja z zdravimi zobmi," so na
koncu dodale preventivne se-
stre Tropova, Stefanovičeva in
Jureševa.
Tatjana Mohorko
Na tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani so se letos odlično odrezali učenci 4. a OŠ
Majšperk z razrednikom Jožetom Rakovcem. Foto: TM
Vodja zobozdravstvene enote na Ptuju primarij Jožica Re-
berc, dr. stom., z veseljem ugotavlja, da imajo otroci vse bolj
zdrave zobe
SKORIŠNJAK / BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELE
Kapela sv. Urbana iz leia 1705
Za krajane haloškega na-
selja Skorišnjak v krajevni
skupnosti Leskovec je bila
minula sobota še posebej
slovesna, saj so se sredi vi-
sokega hriba zbrali na bla-
goslovu obnovljene kapele.
Pisni viri govorijo, da so jo
domačini zgradili leta 1705,
leta 1917 sojo dogradili in
po 70.1etih znova poskrbeli
za temeljito obnovo.
Andrej Kmetec iz Skorišnjaka
je bil član odbora za obnovo kape-
le, posebej za sobotno slovesnost
pa je pripravil daljši zgodovinski
zapis o njej. Kapela je posvečena
sv. Urbanu, zaščitniku trte in
grozdja, pred dobrimi 300 leti pa
so jo zgradili iz kamna in ilovice.
"Kapela je bila v slabem stanju
in na nujnost obnove je domači-
ne spomnil Franc Emeršič, zato
smo na njegovo pobudo imenova-
li poseben odbor, dela pa pričeli
pred dvema letoma. Nad obnovo
je bdel tudi Zavod za spomeniš-
ko varstvo, saj smo kapelo želeli
ohraniti v prvotni obliki in ji vr-
niti nekdanji sloves," je povedal
A. Kmetec in dodal, da so zbrali
411 tisoč tolarjev, skupna vred-
nost obnove pa znaša 617 tisoč
tolarjev. Pri obnovi sta veliko po-
magali KS Leskovec in občina
Videm, podarjenega pa so dobili
precej materiala.
Kapelico v Skorišnjaku je bla-
goslovil leskovški farni župnik
Edi Vajda, za kulturni program
pa so poskrbeli pevci cerkveno
-prosvetnega zbora iz Leskovca.
Odbor za obnovo kapele pa se je
že zavezal, da bo na god sv. Urba-
na pripravil prvo romanje h ka-
pelici, ki je posebnost in ponos
tega malega, redko poseljenega
haloškega naselja.
T. Mohorko
Foto: TM
BODKOVCI / ODPRLI MODERNIZIRANO CESTO
Obilni povezuje asfaltna iesfa
v petek so odprli asfaltira-
no cesto Bratislavci - Bod-
kovci v dolžini 1350 metrov.
Cesta povezuje občini Jur-
šinci in Dornava. Tako sta
dokazali, da lahko tudi novo
ustanovljeni občini sodelu-
jeta na področju gradnje
komunalne infrastrukture.
Tako želijo preprečiti razli-
ke med občinskimi mejami.
Občini sta financirali vsaka
svoj odsek ceste, 20 odstotkov
pa so dodali po pogodbah tam-
kajšnji prebivalci, ki jih ni ve-
liko. Gradnja ceste Bratislavci
- Bodkovci je bila zahtevna, in
ker je teren precej močivirnat,
so morali cesto dvigniti. Izvaja-
lec je bilo Cestno podjetje Ptuj.
Še posebej so ceste veseli do-
mačini in šolarji, saj je pot bila
doselj blatna, v zimskem času
in ob nalivih težko prevozna.
Predsednik gradbenega odbora
Jože Hojnik se je ob tej pri-
ložnosti še enkrat zahvalil obe-
ma občinama in domačinom za
sodelovanje.
Ker so cesto skupaj gradili, so
družno proslavili tudi njeno od-
Vrvico na novo asfaltirani povezovalni cesti Bratislavci - Bod-
kovci sta prerezala župana Franc Šegula in Alojz Kaučič
prtje in v petek so se zbrali tam-
kajšnji prebivalci ter svetniki
iz občin Juršinci in Dornava.
Najprej je imel priložnostni go-
vor Franc Šegula, župan ob-
čine Dornave; povedal je, da
je omenjena cesta prvi poskus
sodelovanja, prav gotovo pa ni
zadnji. Alojz Kaučič, župan ob-
čine Juršinci, pa je dodal, da
bodo s skupnimi močmi poskr-
beli, da bodo prebivalci imeli
enake življenjske pogoje kot v
razvitih krajih. Seveda jih pri
tej skrbi ne bodo ovirale občin-
ske meje. Cesto sta najprej bla-
goslovila župnika obeh župnij
Štefan Casar in Tone Furar.
Zupana Franc Šegula in Alojz
Kaučič pa sta skupaj prerezala
vrvico in tako dokazala, da so-
sedske občine lahko dobro so-
delujejo. Za prijetno vzdušje so
poskrbeli člani pihalne godbe
iz Dornave, ki jo vodi Zlatko
Munda.
MS
PTUJ / NOVO V SUPERMESTU
Cveiie Beziak
v Supermestu so za svoje
stranke razširili ponudbo, sedaj
jim ponujajo še cvetje in vse, kar
sodi k ponudbi cvetličarjev. Pri-
jazno vas bodo pozdravili cve-
tličarji Polonca Pulko, Helena
Vodušek in Alen Salihovič iz
cvetličarne Cvetje Bezjak, ki je
svojo poslovanje razširila sedaj
še v Supermesto. To seveda ne
pomeni, da več ne bodo delovali
na stari lokaciji pri Ranči, kjer
imajo rastlinjake, temveč so le
ustregli željam svojih strank, ki
jih želijo obiskati skoraj pov-
sod.
. Vsi, ki boste v Supermestu
kupovali darila, jih boste sedaj
lahko še dali aranžirati v cvet-
ličarni Cvetje Bezjak. Lastnica
Tatjana Tanja Bezjak pravi, da
bodo še naprej tako ustrežljivi
in bodo poskušali izpolniti vsa-
ko željo strankam.
Milan Kremne Pavlica
12
Četrtek, 6. julij 2000 - TEDNIH
PO NAŠIH KRAJIH
VAREJA/ USPEŠNO ZAKLJUČILI MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR
Brez gozda mi živeti ni ...
/nanstvenora/jskovalno središče Bistra iz Ptuja je letos prvič pripravilo mladinski razi-
skovalni tabor za srednješolce; pretežno so bili udeleženci Zoisovi štipendisti iz različnih
koncev Slovenije, med njimi pet Ptujčanov. Tabor je od 23. junija do minule nedelje, 2. ju-
lija, potekal v prijetnem okolju lovskega doma LD Leskovec v Vareji. Mladi so raziskovali
gozd na območju od /avrča do Stoperc in Makol. Udeleženci tabora so v dobrem tednu
dni naredili popis gozda in ugotavljali, kakšen je odnos ljudi do njega.
S taborom so organizatorji
želeli mladim na praktičen na-
čin prikazati raziskovalno delo
in obdelavo terenskih rezulta-
tov ter jih vzpodbuditi k večji
angažiranosti pri raziskovalnem
delu v njihovem učnem proce-
su. Na nedeljski javni predsta-
vitvi, na kateri so dijaki svoje
delo predstavili v poročilih, vi-
deofilmu in razstavi, je bilo moč
spoznati, da so delo dobro in
predvsem uspešno opravili, si-
cer pa bo temu že jeseni sledila
zloženka o gozdu, ki bo po-
menila dodatno promocijo za
Haloze. Skozi raziskovanje so
gimnazijci (nekaj je bilo tudi
bodočih srednješolcev) posku-
šali ugotavljati pomen gozda za
ljudi, oblikovali so gozdno pot
po Halozah kot dopolnitev ha-
Stanko Žunec, vodja projekta
loški planinski poti in vinskim
cestam, javnost pa na tak način
želeli seznaniti z lepotami in na-
ravno pestrostjo, ki jo ponujajo
Haloze, ter tudi tako postaviti
temelje za nadaljne raziskoval-
no delo na območju Haloz.
REZULTATI
PRESENETILI
Vodja tabora Stanko Žunec
je na javni predstavitvi, te se
je udeležilo precej staršev mla-
dih raziskovalcev, povedal, da
so opravili blizu 60 ur terenske-
ga dela in v dobrem tednu pre-
vozili več kot 1500 kilometrov
haloškega terena: "Mladi so de-
lali v treh osrednjih skupinah:
gozd, rastline in javnomnenjska
raziskava. Poročilo ob zaključ-
ku tabora se zdi morda skopo,
vendar pa je težko v enem sa-
mem dnevu pripraviti ves ma-
terial. Mnogo več bo mogoče
izvedeti v zloženki, ki jo že pri-
pravljamo. Ob zaključku tabora
pa lahko rečem, da tako dobrih,
pridnih in delavnih otrok še ni-
sem imel."
Bistra je letošnji prvi "haloš-
ki" tabor pripravila v sodelova-
nju z zavodom za gozdove, saj
so gozdarji udeležencem ponu-
dili strokovno in organizacij-
sko podporo, finančno pa sta za
tabor največ prispevala Zavod
republike Slovenije za zaposlo-
vanje in ministrstvo za okolje
in prostor, poleg tega pa še ob-
čina Žetale in 22 ptujskih po-
djetij. Mladim so bili v veliko
pomoč mentorji — gozdarski
strokovnjaki: Karli Kopušar,
Vito Waland, Janko Kolar in
Janko Vidovič. Na taboru je pre-
daval tudi vodja krajevne enote
Zavoda za gozdove Slovenija na
Ptuju Andrej Kovačič, ki je med
drugim povedal: "Ena od nalog
zavoda za gozdove je populari-
zacija gozdarstva in osveščanje
javnosti o pomenu gozdov. Goz-
darji se zavedamo pomena dela
z mladimi, s tem bomo pripo-
Božo Glazer, direktor repub-
liškega zavoda za zaposlova-
nje: "V Sloveniji imamo 7000
Zoisovih štipendistov."
mogli pri ohranitvi naših goz-
dov. To je bil za nas prvi večji
izziv, nov način dela, še bomo
sodelovali. Tudi nas — gozdar-
je so nekateri rezultati presene-
tili."
Javnomnenjsko raziskavo je z
mladimi opravil mentor Borut
Žuran, Marinka Kline je vo-
dila raziskavo o botaniki. Vili
Podgoršek je predaval o geolo-
ški sestavi tal, Ivan Božičko o
vrstah in uporabnosti lesa, Bo-
rut Stumberger pa o ornitologi-
ji Haloz.
Mladi raziskovalci so dneve
druženja v Halozah izkoristili
tudi za ogled nekaterih zanimi-
vosti - ne samo Halozah, saj so
si ogledali tudi Ptuj, obiskali
grad Bori, Ptujsko Goro, Gor-
co, se podali na Donačko goro,
v ptujske Terme in celo na ma-
riborski Lent.
INŠTITUT ZA RA-
ZISKAVO HALOZ
Dr. Štefan Čelan, direktor
ZRS Bistra, je na zaključku ta-
bora povedal: "Poznan je naš
osnovni namen in cilj in kot ja-
vni raziskovalni zavod bi radi
spomnili, da so razvojne prilož-
nosti ponujajo tudi v Halozah.
Naša ambicija, da bi javnosti
pokazali, da so v Halozah najbo-
Mladi raziskovalci so uživali v prijetnem okolju lovskega doma
v Vareji
gatejša razvojna območja. Lah-
ko obljubim, da bomo ta projekt
razširili tudi med študente in
podiplomce, in kar je najvaž-
nejše, želimo pridobiti inštitut
za raziskavo Haloz. Zadovoljen
sem z ekipo, ki je svoje delo od-
lično opravila."
Na zaključku tabora je bil tudi
Božo Glazer, direktor republi-
škega zavoda za zaposlovanje:
"Teden tabora je bil za mlade
koristen in s tem dosežen prvo-
tni namen. Tabor na območju
Haloz ni bil edini, ki je v obdo-
bju štirinajstih dni trajal v Slo-
veniji, saj je bilo kar 12 takih
taborov z blizu 300 udeleženci.
Ob tem bi rad povedal, da ima-
mo v Sloveniji 7000 Zoisovih
štipendistov, da vlagamo v šti-
pendije 13 milijard tolarjev le-
tno in da bi v prihodnje radi
spremenili sistem štipendij. Vla-
ganje v pomen znanja je izred-
no pomembno, tega se pri nas
zavedamo, saj bo mlada gene-
racija le na tak način pridobila
nove, pozitivne izkušnje, ki ji
bodo koristile pri rednem šol-
skem delu in kasnejši zaposlit-
vi."
Žare Markovič, vodja enote
republiškega zavoda za zaposlo-
vanje na Ptuju (po novem ob-
močne službe zavoda): "Tudi na
tak način se kaže naša skrb za
Zoisove štipendiste, in sodeč po
rezultatih tabora, smo uspešni.
Vesel sem, da smo uspeli vzpos-
taviti stike z Bistro, saj so tabori
vzpodbudna oblika pri razvoju
štipendista v njegovem celos-
tnem razvoju. Želimo biti del
tabora, ki ni sam sebi namen,
temveč je del širšega razvoja
Haloz, ki potrebujejo predvsem
razvojni zagon."
Tatjana Mohorko
PTUJ / TABORNIKI KVEDROVEGA RODU
Prifurmrm na iaborjenle ob Kolpi
Za šolarje so se začele počitnice in za številne ljudi čas
dopustov, oddiha in sprostitev. Tudi taborniki Kvedrovega
rodu se že pripravljajo na letno taborjenje, ki bo letos že
drugo leto zapored ob Kolpi, obenem pa urejajo še zadnje
malenkosti za prihod belgijskih skavtov na Ptuj.
Za vsakega tabornika je po-
letni tabor največje doživetje,
nekakšen zaključek celoletnega
dela. Udeležijo se ga lahko vsi
člani rodu, ki so bili med letom
aktivni! Za uspešno izvedbo pa
je seveda potrebnih ogromno
priprav.
Tako se je pretekli konec ted-
na vodstvo tabornikov Kvedro-
vega rodu odpravilo ob Kolpo.
Ogledali so si predvideni pro-
stor za poletni tabor, ki bo po-
tekal od 1. do 10. avgusta. Ob
Kolpi bo taborilo približno 35
tabornikov iz Ptuja in letos se
bodo prvič po dolgem času na
taborjenje odpravili spet z las-
tno opremo rodu, ki je letos nji-
hova največja investicija.
Ptujski taborniki se trenutno
pripravljajo še na en poletni
projekt. V ponedeljek bodo na
Ptuj pripotovali skavti iz Bel-
gije, ki bodo tukaj taborili de-
set dni. Taborniki Kvedrovega
rodu so jim s pomočjo ptujske
občine poiskali primeren pros-
tor za taborjenje in jim uredili
prostovoljno delo, ki ga bodo
opravljali v Pokrajinskem mu-
zeju Ptuj ter v domu upoko-
jencev. Zanje pripravljajo tudi
srečanje s katoliškimi skavti in
folklorno skupino iz Cirkovc,
skušali pa jim bodo tudi čim bo-
lje predstaviti samo mesto Ptuj
in njegovo okolico. Po deset-
dnevnem taborjenju na Ptuju se
bodo belgijski skavti v sprems-
tvu načelnika Kvedrovega rodu
Miha Brodnjaka odpravili na
potep po Sloveniji. Obiskali
bodo Ljubljano, Bohinj, Koba-
rid, Bovec in še mnogo drugega,
podali pa se bodo tudi na štiri-
dnevni hike po Triglavskem na-
rodnem parku.
Jana Skaza
PTUJ / MLADI V PROJEKTU SOCIALNEGA DELA
Vezi, ki osfa/tf/o
Projekt prostovoljnega socialnega dela so začeli tudi v
ptujske srednje šole uvajati pred nekaj leti kot del ob-
veznih izbirnih vsebin. Mladi obiskujejo različna mesta,
najraje pa hodijo v Dom upokojencev, kjer si pridobijo
nadomestnega dedka ali babico in kjer gre za vzpostavlja-
nje in negovanje prijateljskega odnosa. Dijaki obiskujejo
"svoje" dedke in babice enkrat tedensko, obisk traja v pov-
prečju 45 minut.
Kot je povedala Melani Cen-
trih, ki skupaj z Darjo Roka-
vec vodi ta projekt na ptujski
gimnaziji, dijaki radi sodelujejo
v prostovoljnem socialnem delu
že zaradi tega, ker jih ta dejav-
nost plemeniti in bogati in ker
imajo možnost, da se enkrat v
življenju čutijo pomembne, ker
jim nekaj uspeva. Svoje dedke
in babice na sprehode, opravijo
zanje nakupe, jim kaj preberejo,
odnesejo pismo na pošto. Med
njimi se spletajo zaupne vezi,
mladim so dedki in babice po-
gosto tudi v oporo in pomoč, ko
iščejo izhode iz svojih mlados-
tnih težav.
Ob koncu projekta so 20. ju-
nija pripravili prisrčno srečanje
s kulturnim programom, čeprav
se nekateri srečujejo tudi poleti.
Udeležencem projekta je zapel
pevski zbor doma upokojencev,
svoj del programa pa so imeli
tudi gimnazijci in dijaki drugih
srednjih in osnovnih šol iz Ptu-
ja, ki prihajajo med starostni-
ke. Izšla pa je tudi publikacija o
delu dijakov v Domu upokojen-
cev z vsemi vtisi. Nekaj dijakov
ptujske gimnazije sodeluje tudi
z društvom Sonček.
MG
Z zaključne prireditve projekta. Foto: Kosi
PTUJ / POČITNIŠKE DEJAVNOSTI ZA OTROKE IN MLADINO
Badminton ali menedžment -
to /e zdai vprašanie?
Ze drugo leto zapored je Center interesnih dejavnosti glav-
ni koordinator in soorganizator številnih počitniških deja-
vnosti za otroke, ki jih izvajajo različne ptujske institucije,
društva, klubi in drugi. S tem pomembnim in zahtevnim
projektom za otroke in mladino je CID v veliki meri upra-
vičil svoje poslanstvo. Informativna brošura Kam med po-
čitnicami je že prispela na 8750 ptujskih domov.
Direktor CID Jure Šarman
nam je povedal, da projekt Kam
med počitnicami prerašča prvot-
no zastavljene okvirje. V letoš-
nji informativni brošuri, ki je
izšla v nakladi 10.000 izvodov,
so zapisane raznolike zanimive
in uporabne informacije. Izve-
mo, kdaj, kje, kako in v katere
dejavnosti se lahko mladi vklju-
čijo, kje potekajo, kdo jih vodi,
navedene pa so tudi posebnosti
nekaterih programov. Za neko-
liko "nevarnejše" športe, kot sta
usposabljanje za mlade jadral-
ne pilote in rafting na Soči, je
na primer potrebno dovoljenje
staršev. Istočasno pa lahko mla-
di najdejo v brošuri še celo vrsto
drugih v času počitnic uporab-
nih informacij s področja rekre-
acije, izobraževanja in kulture.
1250 izvodov brošure je na raz-
polago Ptujčanom v različnih
institucijah, v CID, Tic, knjiž-
nici in na drugih mestih, kjer se
mladi zbirajo.
Letošnji program je obliko-
van tudi na podlagi lanskoletnih
izkušenj. Za izvajanje raznoli-
kih, predvsem pa zanimivih de-
lavnic so letos pridobili tudi
nove kvalitetne mentorje in s
tem zagotovili kvalitetne pro-
grame za mlade, ki se bodo izva-
jali v mesecih juliju in avgustu,
nam je povedal Jure Šarman.
Programi so pripravljeni za raz-
lične starostne skupine, predv-
sem pa za osnovnošolske otroke
in mladino in so tej populaciji
tudi prilagojeni.
KDO SO IZVAJAL-
CI POČITNIŠKIH
AKTIVNOSTI
Organizatorjev in izvajalcev
počitniških poletnih dejavnosti
ter posredovalcev informacij je
več: Klub ptujskih študentov.
Društvo umetnikov in ustvar-
jalcev Ptuj, Območna izpostava
Sklada RS za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti, CID, OŠ Olge
Meglic, Kvedrov rod zveza ta-
bornikov Slovenije, Gledališče
Ptuj, Mestni kino Ptuj, Anima-
cija, Center za socialno delo,
Plesni center Mambo, Združe-
nje slovenskih katoliških ska-
vtinj in skavtov. Terme Ptuj,
Aeroklub Ptuj, Kajak klub Ptuj,
Društvo prijateljev mladine,
Knjižnica Ivana Potrča, Pla-
ninsko društvo. Ljudska uni-
verza. Pokrajinski muzej Ptuj,
Društvo za izboljšanje kvalitete
življenja Timotej, Badminton
klub. Brodarsko društvo Ranča,
Počitniško društvo Peregrin in
Čebelica, ki pomaga mladim, da
si v času počitnic lahko tudi kaj
zaslužijo.
Programi dejavnosti so izre-
dno raznoliki, kar lahko razbe-
rete že iz nazivov izvajalcev. Za
nekatere je že dovolj prijavlje-
nih, organizatorji pa posebej va-
bijo na računalniške delavnice
za začetnike, ki bodo potekale
od 10. do 14. julija in nadalje-
valce, od 11. do 14. julija, kjer
se boste učili, kako si narediti
"cool" internetno stran. Od 10.
do 22. julija ste povabljeni na
tečaj osnov badmintona, od 21.
do 23. avgusta na mini tečaj po-
govorne angleščine ter na malo
šolo managementa in timskega
dela.
Jure Šarman ocenjuje projekt
kot enega najpomembnejših,
kar jih pripravlja CID Ptuj.
Finančna sredstva za izvedbo
posameznih delavnic in izdajo
brošure sta prispevala Mestna
občina Ptuj in Urad za mladino
Republike Slovenije. Sredstev
pa ni bilo toliko, da bi lahko
bile delavnice popolnoma brez-
plačne. Zato je za večino delav-
nic potrebno prispevati od 500
do 1000 tolarjev, nekaj delavnic
oz. tečajev pa je tudi brezplač-
nih. Vrednost projekta v celoti
pa je okoli 800.000 tolarjev.
Vse dodatne informacije o po-
čitniški dejavnosti lahko dobite
tudi v turističnoinformacijskem
centru v mestnem stolpu (tel.:
771-5691 ali 779-6011), v Cen-
tru interesnih dejavnosti (tel.:
785-540) ter v informativni bro-
šuri, ki jo je prejelo na dom
vsako ptujsko gospodinjstvo. Pa
nikar ne ostanite doma, kajti le-
tos se najde v programu počit-
niških dejavnosti na Ptuju zares
za vsakogar nekaj.
Majda Fridl
TEDNIK - Četrtek, 6. julij 2000
13!
SREDI ZIVUENIA
CERKVENJAK / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK
Ob prazniku iisfiliia naprava
v občini Cerkvenjak v Slovenskih goricah so v nedeljo, 25. ju-
nija, pričeli praznovanje 2. občinskega praznika. Čeprav vreme
praznovanju ni bilo naklonjeno, se je na osrednji slovesnosti
pred cerkvenjaških kulturnim domom zbralo več sto občanov
in gostov, med njimi tudi poslanec državnega zbora dr. Janez
Kramberger in svetnica državnega zbora Darja Odar ter župani
sosednjih občin.
Občane je na slovesnosti naj-
prej pozdravil župan Jože Kra-
ner ter ugodno ocenil delo
občine. "Velik del investicij, ki
smo jih opredelili v občinskem
proračunu za leto 2000, se prav
v tem času zaključuje, nekatere
pa so že dokončane," je pove-
dal. Ob posodobitvah lokalnih
cest in javnih poti je največja
pridobitev mlade slovenskogo-
riške občine nedvomno v nedel-
jo odprta čistilna naprava, ki bo
besedah Jožeta Kranerja pome-
ni rešitev in konec dolgoletnega
onesnaževanja Andrenške doli-
ne in neposredne bližine pod
centrom Cerkvenjaka in Kad-
rencev.
V občini se prav dobro za-
vedajo tudi možnosti na po-
dročju razvoja turizma. V ta
namen je bila v nedeljo odprta
turistično-informacijska tabla,
ki bo v pomoč zlasti popot-
nikom po Slovenskih goricah.
Cerkvenjak pa je v sodelovanju
z Novo KBM poslej bogatejši
tudi za bankomat. Kot je še
dodal župan Kraner, pa naj bi
v občini že v teh dneh pričeli
zemeljska dela pri posodobitvi
cest v naseljih Čagova, Stane-
tinci, Grabonoški Vrh, Župe-
tinci in Smolinci ter zaokrožili
program gradnje novih avto-
busnih postajališč v Brengovi,
Grabonoškem Vrhu, Smolincih
in Cogetincih.
Nedeljska slovesnost ob praz-
niku občine pa je bila tudi pri-
ložnost, ko so podelili letošnja
občinska priznanja. Plakete ob-
čine Cerkvenjak so za kakovost,
tržno zanimivost in izvirnost iz-
delkov oziroma storitev v posa-
mezni dejavnosti, ki prispevajo
k razvoju in ugledu občine,
prejeli: podjetnik Jože Braček
iz gostišča Pri Antonu, Marja-
na in Alojz Firbas s turistične
kmetije Firbas ter Agneza in
Franc Kocuvan iz Kadrencev.
Bronasti grb občine Cerkven-
jak za pomembne enkratne do-
sežke, pomembne za razvoj in
ugled občine, so prejeli Ivan Lo-
renčič iz Cerkvenjaka, Marjan
Pravdič iz Smolincev in Alojz
Fekonja iz Brengove. Letošnja
najvišja občinska priznanja, sre-
brni grb občine Cerkvenjak za
zelo pomembne dosežek, ki pri-
spevajo k razvoju in ugledu
občine, pa sta prejela Franc
Bratkovič iz Stanetincev in Ri-
hard Anžel iz Cogetincev.
Prireditve ob 2. občinskem
prazniku so se nadaljevale še do
sobote, 1. julija, z 2. tekmova-
njem v streljanju z zračno puš-
ko, nočnim turnirjem v malem
nogometu med zaselki za pokal
občine, še posebej pestro do-
gajanje pa je bilo v petek. Ob
17. uri je bila okrogla miza
Slovenskogoriškega foruma s
predstavitvijo knjižne publika-
cije Cerkvenjak od pradavnine
do današnjih dni, ob 18.30 je
bila prireditev Domačini doma-
činom v cerkvenjaškem kultur-
nem domu, zatem pa so se v
malem nogometu pomerili vete-
rani, ženske ekipe in podjetniki
s predstavniki občine. Letošnje
praznovanje občine Cerkvenjak
se je zaključilo s sobotnim po-
poldanskim trimskim tekom,
večerom šolske folklore ob 19.
uri in tradicionalno 5. Antono-
vo nočjo z razglasitvijo rezulta-
tov športnih srečanj, podelitvijo
pokalov, medalj in priznanj.
ak
1\iriste v Cerkvenjaku odslej usmerja turistično - informacij-
ska tabla
V Cerkvenjaku so ponosni na novo čistilno napravo v Andren-
ški dolini
PTUJ / DELO OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO
Veterani ne prosi/o - zalitevaio
v letih 1990 in 1991 je tako kot po vsej Sloveniji tudi na ptuj-
skem območju sodelovalo veliko pripadnikov teritorialne ob-
rambe in drugih občanov v pripravah na osamosvojitveno vojno
in v vojni. Ti imajo pravico uveljaviti status veterana vojne za
Slovenijo, iz katerega izhajajo nekatere (trenutno minimalne)'
pravice. Ugotovljeno je bilo, da si večje število upravičencev
tega statusa še ni uredilo, zato naj to storijo čimprej, da ne bo
prepozno.
Da bi jim pomagali in usklaje-
no delovali, so ptujski veterani
ustanovili Območno združenje
veteranov vojne za Slovenijo
Ptuj. Ustanovni zbor, na kate-
rem so izvolili upravni odbor
in druge potrebne organe zdru-
ženja, je bil 6. decembra 1999.
Za prvega predsednika združe-
nja je bil izvoljen Jože Murko,
za podpredsednika Stanko Me-
glic, za tajnika pa Janko Sven-
šek.
Prva naloga odbora je bila, da
uredi vse potrebno za registra-
cijo združenja, pridobitev pro-
stora za funkcionalno delo in
da razmisli o programif dela v
letu 2000. Že na prvi redni seji
upravnega odbora aprila je bilo
ugotovljeno, da so naloge izpol-
njene. Območno združenje je
registrirano, podan je osnutek
načrta dela, potekajo so pripra-
ve na redni občni zbor. Ugo-
tovljeno je bilo, da združenje
trenutno vključuje 350 članov.
V okviru letnega načrta dela
so se člani v lepem številu ude-
ležili že prve akcije - srečanja
veteranov Prekmurja, Pomurja
in vzhodne Štajerske na Za-
vrhu v občini Lenart, kjer so
se ob Maistrovi vili poklonili
temu velikemu borcu za sever-
no mejo, borcu za Slovenijo.
Zbrane je pozdravil Peter Le-
opold, predsednik Območnega
združenja veteranov vojne za
Slovenijo Lenart, o Maistrovi
življenjski in vojaško-obrambni
poti pa je govoril mag. Jože Jur-
ša, generalni sekretar v mini-
strstvu za obrambo Republike
Slovenije. Opozoril je, da ena-
ko, kot je pred desetletji država
omalovaževala Maistrov prispe-
vek in prispevek njegovih bor-
cev za osvoboditev Slovenije,
tudi naša država ne priznava
braniteljem tistega priznanja, ki
jim gre. Izpostavil je zahteve ve-
teranov vojne za Slovenijo, na-
slovljene državi, med katerimi
je postavil na prvo mesto ure-
ditev statusa vseh upravičencev.
Poudaril je zahtevo za ureditev
pravic, ki izhajajo iz udeležbe
v vojni, in na priznavanje osa-
mosvojitvene vojne kot velikega
zgodovinskega dejanja ter vnos
tega dejanja v zgodovino Slove-
nije in njen vrednostni sistem.
Končal pa je, rekoč: "Veteranj
vojne za Slovenijo države Slo-
venije nič ne prosimo, ampak
zahtevamo. Prosimo pa vse do-
moljubne, poštene in demo-
kratične državljane, da nas
podprejo. Mi smo v naši vojni
že zmagali, danes pa se na dru-
ge načine borimo za domolju-
bje, uresničitev in priznavanje
naših zahtev pa je samo eno od
sredstev za krepitev tega domo-
ljubja. Tako kot vsi Slovenci si
tudi mi želimo, da v prihodno-
sti ne bi bilo treba nikoli več
braniti države z orožjem v roki.
Morda pa bo nekoč spet treba
ohraniti Slovenijo. Tedaj bo po-
membno, da bodo državljani te
države vedeli, da smo v daljnih
letih 1990-91 že enkrat branili
in ubranili Slovenijo."
Sledil je prijeten in bogat kul-
turni program, med katerim je
lik Rudolfa Maistra kot človeka
in učitelja opisala njegova nek-
danja učenka, domačinka Kati-
ca Lešnik. Srečanje je bila tudi
priložnost za ogled obnovljene
Maistrove zbirke v spominski
sobi.
Lojze Cajnko
Udeleženci ustanovnega zbora
RAVNE / DELOVNO IN ŠPORTNO SREČANJE
KOMUNALNIH DELAVCEV
Ptuiski liomunalii naiboliši
16. srečanja delavcev komu-
nalnega gospodarstva Sloveni-
je, na katerem je v petek in
soboto, 23. in 24. junija, na Ra-
vnah na Koroškem sodelova-
lo več kot 2500 udeležencev iz
vse Slovenije, so se udeležili
tudi predstavniki Komunalne-
ga podjetja Ptuj, Čistega mes-
ta in Eko lesa.
Kot je povedal Jože Cvetko,
direktor Komunalnega podjet-
ja Ptuj, so v petek vodstveni
delavci slovenskih komunalnih
podjetij sodelovali na posvetu
s predstavniki ministrstva za
okolje in prostor o obstoječi in
novi zakonodaji s področja var-
stva okolja, ekonomskem polo-
žaju komunalne dejavnosti, o
cenah komunalnih storitev ter
približevanju Evropski uniji na
področju varstva okolja.
V soboto pa so potekala delo-
vna in športna srečanja, na kate-
rih so se posebej dobro izkazali
predstavniki Komunalnega po-
djetja Ptuj, ki so v delovnem te-
kmovanju dosegli 1. mesto za
izvedbo kanalizacijskega prik-
ljučka, v športnih tekmovanjih
pa 1. mesto v plavanju za žen-
ske. Poleg tega so osvojili še tri
druga mesta - moški in ženske
v tenisu ter v odbojki mešano.
In tako so si v skupni uvrstiti
delovnih in športnih tekmovanj
prislužili 1. mesto ter pokal v
trajno last.
-OM
DORNAVA / SREČANJE GASILK PODRAVSKE REGIJE
GosfHre sfcrbffo za družabnost
V soboto, 24. junija, so se na tradicionalnem letnem sreča-
nju v Dornavi srečale gasilke podravske regije. Zbralo se
jih je okrog 330 iz vseh gasilskih zvez v Podravju.
Gasilke imajo v prostovoljnih
društvih pomembne naloge in
se želijo enakomerno vključiti v
humano gasilsko poslanstvo. V
imenu organizatorjev. Gasilske
zveze občine Dornava, je zbra-
ne pozdravila Milica Primožič,
predsednica komisije za delo s
članicami. Svoje gasilske kole-
gice je ponovno spomnila, da je
letno druženje zelo pomembno
in prijetno, ter jim zaželela pri-
jetno počutje v Dornavi. Sledila
sta pozdravna nagovora Jožefa
Hojnika, predsednika GZ Dor-
nava, in Franca Šegula, župana
občine Dornava. Oba sta se ga-
silkam zahvalila za delo, ki ga
opravljajo prostovoljno. Največ-
krat poskrbijo tudi za prijetnej-
še družabno življenje, tako kot
moški pa priskočijo na pomoč v
elementarnih nesrečah in v bor-
bi z ognjenimi zublji. V imenu
GZ Slovenije je govoril Stanko
Šteinbauer.
Gostitelji so pripravili pester
kulturni program, ki ga je pove-
zovala Darinka Čobec, v njem
pa so nastopili člani otroške fol-
klorne skupine Mladi Lukari,
ki jih vodi Darinka Žnidarič,
ljudske pevke TED Liikari, ki
so skupaj z 90-letno lukarico
Marijo Muršec prikazale, kako
se spleta čebula v vence, predi-
ce iz TD Polenšak pa so tako
kot nekoč ob prepevanju pred-
le na kolovrate.Gasilke so se po-
merile v različnih igrah, ki so
bile gasilsko in lokalno obarva-
ne. Najprej so tekmovale v metu
torbice. Zabavno je bilo (bolj za
gledalce kot tekmovalke) spre-
mljanje igre pobiranja gob med
vožnjo s samokolnico. Gasilke,
ki so želele svoji ekipi prinesti
največ točk, so se zelo potrudile
v igri, ki jim je blizu - sklaplja-
nje cevi od motorne brizgalne
do navezave ročnika. Ker so ga-
silke bile v deželi, kjer prirejajo
na Polenšaku tradicionalni pra-
znik kruha in žetve, v Dornavi
pa lukarski praznik, so se pre-
izkusile tudi v prenosu košare,
v kateri sta bila čebula in kruh.
V vseh igrah so se najbolje
odrezale in se tako na prvo
mesto uvrstile gasilke GZ Go-
rišnica, na drugem mestu so
bile gostiteljice GZ občine Dor-
nava* in tretje gasilke iz GZ
Destrnik.Gasilke so se imele
lepo in bilo je veselo. Kot že to-
likokrat so za vse to poskrbele
Milica Primožič, presednica
komisije za delo s članicami GZ
občine Dornava, je v imenu go-
stiteljev vsem zaželela dobrodo-
šlico
same, saj jim energije in dobre
volje ne zmanjka. Na srečanju
pa je bila priložnost tudi za po-
govore in izmenjavo izkušenj.
Tekst in foto:
M. Slodnjak
Predice iz TD-Polenšak so pričarale utrinek preteklosti
14:
Četrtek, 6. julij 2000 - TEDNH
PO HASIH KRAJIH
BORL / NA GRADU PRIPRAVILI MEDNARODNO
LIKOVNO KOLONIJO
Odprtje razstave ob
obiinskem prazniku
Likovna kolonija na gradu Bori je postala stalnica priredi-
tev, posvečenih občinskemu prazniku v občini Gorišnica.
Pred leti je kolonija nastala na pobudo likovnega ustvar-
jalca Boštjana Rihtarja, organizacijo je pod njegovim vod-
stvom prevzela občina Gorišnica in boriska kolonija vsako
leto znova med starodavne grajske zidove zvabi slovenske
in tuje umetnike.
Likovna prireditev na gradu
Bori je namenjena likovnim
umetnikom iz vseh koncev Slo-
venije in tudi ustvarjalcev izven
naših meja. Letošnji udeleženci
so: akademski slikarji Karel Pe-
čko, Miran Komaček iz Budim-
pešte, Bojan Golia, Peter Beus,
Renata Bovhan, Andreja Čufer,
Kornelija—Neli Bajalo iz Hr-
vatske in dr. Bogumil Karla-
varis iz Hrvatske ter domači
slikarji Bojan Lubaj, Boštjan
Rihtar, prof. Jože Foltin, Bran-
ko Gorjup, Franc Simonič in
Branko Zupanič ter kipar Franc
Tobias iz Maribora.
Umetniki so za ustvarjanje
imeli na voljo slikarski atelje,
poleg tega pa mnogo zanimivih
kotičkov v gradu in ob njem.
Ustvarjalci bodo svoja dela raz-
stavili 28. julija, ko ima občina
Gorišnica svoj praznik. Takrat
bodo umetniki eno od svojih
del poklonili občini, ki ga bo
vključila v sestavni del stalne
umetnostne galerije na gradu
Bori - in tam se že skriva maj-
hno likovno bogastvo gorišniš-
ke občine.
T. Mohorko
Udeleženci letošnje boriske kolonije. Foto: Laura
FOTOZAPIS
Slovo od brezskrbnosti
v torek, 20. junija, so se bu-
čno poslovili od brezskrbnega
otroštva minimaturantje vseh
ptujskih mestnih vrtcev. Po za-
ključeni mali šoli jih čakajo šol-
ske klopi prvega razreda "velike"
šole. Več kot 230 se jih je zbra-
lo v vrtcu Med vrti, od koder so
se napotili po mestnih ulicah.
Vsaka skupina je bila oblečena
nekoliko drugače, za kar so po-
skrbeli starši in mnogi sponzor-
ji. Po raznobarvnih pokrivalih,
majicah, piščalkah in simbolih
ptujskega Vrtca smo jih lahko
prepoznali, preslišati pa jih tudi
ni bilo mogoče. Z rajanjem v te-
lovadnici OŠ Olge Meglic so za-
ključili pohod po mestu, na poti
nazaj pa so se v vročem torko-
vem opoldnevu ohladili s slado-
ledi.
Majda Fridl
ORMOŽ /MLADINSKI ARHEOLOŠKI RAZISKOVALNI |
TABOR IN RAZSTAVA
Uvaianje dijakov v raziskovalno delo
V avli občine Ormož si je
moč do 9. julija ogledati raz-
stavo Mladinski arheološki
raziskovalni tabor - HajndI
1999, ki jo je finančno omo-
gočila občina Ormož. Dija-
kinje ormoške gimnazije so
predstavile rezultate svojih
terenskih arheoloških ra-
ziskav, ki so potekale od
2. do 7. novembra lani na
Hajndlu pod vodstvom men-
torja, arheologa Pokrajin-
skega muzeja Ptuj Braneta
Lamuta.
9. junija je na otvoritvi raz-
stave, ki jo je odprl ormoški
župan Vili Trofenik, ravnatelji-
ca ormoške gimnazije Marjana
Surič dejala, da je bil cilj ra-
ziskovalnega tabora spoznavan-
je poklica in dela arheologa na
terenu ter pridobivanje novih
znanj, do katerih so dijakinje
prišle na osnovi praktičnih spo-
znanj s pomočjo Pokrajinskega
muzeja Ptuj, mentorja Braneta
Lamuta in ob podpori občine
Ormož. S postavitvijo razstave
pa ga lahko spoznajo vsi ljubite-
lji arheologije.
Dijakinje ormoške gimnazije
Katja Golob, Jožica Lah, Anita
Kelenc in Nina Podgoršek so
sodelovale pri obsežnih arhe-
oloških raziskavah pod men-
torskim vodstvom arheologa
Braneta Lamuta in ob sodelo-
vanju študentke arheologije Ve-
sne Bandelj. Sodelovale so tudi
pri postavitvi in zasnovi raz-
stave, ki jo spremlja zloženka.
Zaupale so nam, da so bila nji
hova pričakovanja na začetki
večja. Računale so vsaj na odkri
tje dragocenih predmetov, go
vorilo pa se je tudi o tem, da ji
nekje na Hajndlu pokopan san
Atila. Mentor Brane Lamut, k
je svojo kariero v muzeju priče
kot kustos pedagog in mu u
delo torej ni tuje, je povedal
da se v Pokrajinskem muzeji
Ptuj zavedajo pomena muzej,
ske pedagogike, zato posvečaj«
mladim precej pozornosti. Mla-
dinski arheološki tabor bodo or-
ganizirali tudi letos, prvi teden
v juliju, postal pa naj bi tradici-
onalen.
Majda Fridi
Nina Podgoršek, Anita Kelenc, Jožica Lah in Katja Golob
so se 9. junija predstavile udeležencem otvoritve razstave
Mladinski arheološki raziskovalni tabor - HajndI 1999.
Foto: Majda Fridl
Od 12. do 30. junija je
bila v stavbi občine Ormož
na ogled tudi razstava Ze-
mlja pod vašimi nogami, na
kateri so bila predstavljena
največja arheološka odkrit-
ja na trasah avtocest v Slo-
veniji med letoma 1994 in
2000. Postavljena je bila v
sodelovanju z Upravo Re-
publike Slovenije za kul-
turno dediščino in SAAS,
Občino Ormož in Pokrajin-
skim muzejem Ptuj.
PTUJ / PRIKAZ NAČINA DELA OTROŠKEGA
GLEDALIŠKEGA STUDIA
Stilski Izliv
V soboto, 24. junija, so v Stari steklarski delavnici udele-
ženci otroškega gledališkega studia, ki ga vodi Nevenka
Gerl, premierno uprizorili predstavo Stilski izliv.
Mladi igralci so navdušeni
publiki predstavili svoje igral-
ske sposobnosti in kaj so od
novembra lanskega leta počeli
v gledališkem studiu. Predsta-
va, ki je nastala v režiji in pod
mentorskim vodstvom Nevenke
Gerl, je bila namreč predvsem
končna produkcija in prikaz na-
čina dela. V novembru lani se je
11 osnovnošolcev iz OŠ Ljudski
vrt. Breg, Olge Meglic in Gori-
šnica, starih od 11 do 15 let, od-
zvalo na razpis. Tedensko so se
dobivali in spoznavali zakoni-
tosti gledališča. Spoznali so, da
vsak odrski nastop zahteva ve-
liko samodiscipline, znanja, ob-
vladovanja prostora, govora in
giba. Dojeli so pomen dobre
komunikacije med soigralci in
timskega dela ter odgovornosti
do gledalcev. Predstava Stilski
izliv je bila večini prva prava
odrska izkušnja.
Besedila Milana Jesiha in Ro-
alda Dahla so obdelana na razli-
čne načine, gre za kombinacijo
petih različnih interpretacij be-
sedila. Mladi igralci so se pre-
izkusili v pantomimi, senčnem
gledališču, klasičnem gledališ-
ču, slogu komedije defarte in
odrski improvizaciji, kjer ob
vnaprej danih iztočnicah in mi-
nimalnih navodilih del predsta-
ve nastaja sproti na odru pred
gledalci. V tekstih pa smo lahko
prepoznali pravljice o treh puj-
skih, o Rdeči kapici in Zlatolas-
ki. Otroci so spoznali tudi, kako
se predstava dokončno obliku-
je.
Stilski izliv sta sooblikovala
kostumograf Andrej Gabron in
Anastazija Topolovec, ki je ko-
stume izdelala, odrski gib je z
otroki oblikovala Majda Fridl,
luč Andrej CizerI, za zvok je
poskrbel Simon Puhar, sceno
pa je izdelal Oto Mesaric.
Nevenka Gerl nam je pove-
dala, da bodo v jeseni na željo
otrok in gledalcev predstavo,
polno komičnih domislic, ob-
novili, saj je požela navdušenje
publike.
Majda Fridl
Člani otroškega gledališkega studia z mentorico in režiserko Stilskega izliva Nevenko Gerl tik
pred premiero. Foto: Langerholc
TEDNIK - Četrtek, 6. julij 2000
19
PO NAŠIH KRAJIH
KIPRIČEVO / ŠE O OBČINSKEM PRAZNIKU
Špoiif kultura, gasilstvo - za vsakogar nekaj
v občini Kidričevo so v počastitev tretjega občinskega pra-
znika pripravili izredno bogat in razgiban 15-dnevni pro-
gram kulturnih, športnih in zabavnih prireditev; o mnogih
smo že poročali, dane spa še nekaj utrinkov.
Praznične prireditve so pri-
čeli že v soboto 10. junija, ko
so člani domače strelske dru-
žine na strelišču v Kidričevem
pripravili strelsko tekmovanje z
zračnim orožjem. V petek, 16.
junija, so v kulturnem domu v
Kungoti pripravili pevsko revi-
jo ljudskih pevcev, na kateri je
zapelo več kot 100 pevk in pe-
vcev. Naslednji dan, v soboto,
so v Apačah izvedli gasilsko te-
kmovanje v mokri vaji, na ka-
terem je sodelovalo 10 desetin,
zmagali pa so domačini. V ne-
deljo, 18. junija, pa so ob domu
krajanov v Apačah praznovali
4. dan gasilcev občine Kidriče-
vo.
Prireditve so nadaljevali tudi
naslednji teden. V sredo, 21. ju-
nija, popoldne so se sestali na
slavnostni seji občinskega sveta
V četrtek, 22. junija, so v šotoru
v Lovrencu pripravili program
za otroke s Spidijem in Gogi-
-w-m-
Na občinskem tekmovanju gasilcev v Starošincah je v soboto
sodelovalo več kot 300 gasilk in gasilcev. Foto: M. Ozmec
jem, popoldne pa je bila na igri-
šču v Kidričevem tradicionalna
nogometna tekma med svetni-
ki občine Kidričevo in sosednje
občine Starše. Gostje so igrali
brez župana Vilija Ducmana,
zato je bila zmaga domačinov,
ki jim je krepko pomagal župan
Alojz Šprah, s 3:1 toliko lažja.
V petek, 23. junija, so na
igrišču v Kidričevem izvedli
tradicionalni teniški turnir, v
Lovrencu pa turnir v malem
nogometu, na katerem je sode-
lovalo kar 14 ekip, zmagovalni
pokal pa si je prisvojila ekipa
avtohiše Opel Hvaleč.
Zvečer ob 20. uri pa so v or-
ganizaciji turističnega društva
v veliki dvorani v Kidričevem
pripravili prvo srečanje vseh
kulturnih in prosvetnih druš-
tev občine Kidričevo. Po uvo-
dnem spletu žanjic in foklorne
skupine Vinka Koržeta iz Cir-
kovc je zbranim zaželel dobro-
došlico predsednik turističnega
društva Boris Urbančič. Zatem
pa so se predstavili člani mo-
škega pevskega zbora Talum
pod vodstvom Ladislava Pulka,
prvič so se predstavili tambu-
raši iz Kungote, ki jih vodi Pet-
er Krajnc, pa ljudske pevke PD
Lovrenc, Fantje treh vasi iz Lo-
vrenca, Apač in Župečje vasi,
mešani pevski zbor PD Cirko-
vce pod vodstvom Danila Jeze,
tamburaški orkester iz Cirkovc,
ki ga vodi Drago Klein, pevke
druge pomladi iz Kidričevega
pod vodstvom Natalije Mlakar
ter ljudske pevke iz Cirkovc
in Župečje vasi. Ob koncu se
je vsem sodelujočim za prisr-
čen nastop zahvalil kidričevski
župan Alojz Šprah.
V soboto so izvedli nekoliko
slabše obiskan kolesarski mara-
ton Dravsko polje, toliko bolje
pa je bilo obiskano občinsko te-
kmovanje v gasilskih discipli-
nah, ki se ga je v Starošincah
udeležilo več kot 300 gasilk in
gasilcev, od pionirjev do vetera-
nov. Med članicami A je slavilo
GD Šikole pred Lovrencem in
Jablanami, med člani A je bilo
najboljše GD Jablane pred Sta-
rošinci in Talumom. Med člani
B je slavilo GD Šikole pred Lo-
vrencem in Talumom. V kon-
kurenci mladincev pa so bili
najboljši mladi iz Šikol pred
Starošincami in Apačami. Zve-
čer so v šotoru v Lovrencu
pripravili še otroški živžav z
Aleksandrom Ježem.
Sklepno prireditev ob 3. ob-
činskem prazniku so izvedli v
nedeljo, 25. junija, popoldne v
šotoru v Lovrencu. O tem pa
smo prav tako že poročali.
M.Ozmec
V petek zvečer so pripravili prvo srečanje kulturnih in prosve-
tnih društev
Svetniki občine Kidričevo in Starše po sredini nogometni tekmi
PTUJSKA GORA / REGIJSKO SREČANJE INVALIDOV
Odprli obnovljen trg
v občini Majšperk so tudi letos v počastitev dneva državno-
sti pripravili številne prireditve in proslave delovnih zmag.
Osrednje so bile v soboto, 24. junija, na Ptujski Gori, kjer
se je dopoldanskega regijskega srečanja udeležilo več kot
700 invalidov iz Podravja, po popoldanski maši za domo-
vino pa so na osrednji svečanosti ob dnevu državnosti od-
prli obnovljen trga pod legendarno gotsko cerkvijo Marije
zaščitnice.
Nekaj po 10. uri so v priredi-
tvenem šotoru na igrišču ob ga-
silskem domu na Ptujski Gori
pripravili regijsko srečanje in-
validov Podravja. Več kot 700
jih je prišlo s številnimi avtobu-
si iz Slovenske Bistrice, Oplot-
nice, s Črešnjevca, iz Ormoža,
Lenarta in Ptuja. V imenu or-
ganizatorjev srečanja jim je za-
želel dobrodošlico Jože Robar,
predsednik Društva invalidov
Majšperk, z lepimi željami in
čestitkami ob dnevu državnosti
pa se mu je pridružil še Franc
Bezjak, župan občine Majšperk.
V imenu sosednje občine Kid-
ričevo je udeležence pozdravila
svetnica in županova odposlan-
ka Marta Pinterič, kratek in do-
volj sporočilni nagovor pa je
imel tudi Milan Krajnc, pred-
sednik Zveze delovnih invali-
dov Slovenije. Poudaril je, da
mora biti invalidska problema-
tika v državi bolj prepoznavna,
saj so delovni invalidi enakov-
reden socialni partner.
Po popoldanski maši za do-
movino se je nekaj po 16. uri pri-
čela osrednja proslava ob dnevu
državnosti z otvoritvijo obno-
vljenega trga na Ptujski Gori.
Majšperški župan Franc Bezjak
je v slavnostnem govoru med
drugim povedal, da so sanacijo
od neurja poškodovanega opor-
nega zidu pričeli lansko leto,
letos pa so se lotili urejanja
celotnega trga, saj so asfaltno
prevleko zamenjali z naravnim
kamnom, ki so ga položili na
armiranobetonsko ploščo. Ure-
dili so tudi zgradbo krajevne
skupnosti in občine ob trgu, te-
meljito pa obnovili tudi javno
stranišče, ki ga bodo opremili
še z dvigalom za invalide. Sredi
trga so posadili simbol sloven-
stva, lipo, okrog nje pa so v za-
dnjem tednu izdelali kamnito
klop iz haloškega peščenjaka, na
kateri so označene strani neba
in glavna mesta evropskih dr-
žav. Pred portalom je v kotu
postavljen kamnit vodnjak, ob
klopi sredi trga pa so ponovno
postavili kamnit sramotilni ste-
ber - pranger. Projektant celot-
ne ureditve trga na Ptujski Gori
je bil arhitekt Gregor Kraševec,
investicija pa je veljala več kot
50 milijonov tolarjev.
Prenovljeni trg je blagoslovil
farni župnik Janko Gašparič,
udeležencem slovesnosti je ob
dnevu državnosti čestital tudi
poslanec državnega zbora Alojz
Vesenjak, praznični kulturni
program pa so primaknili člani
KUD Zvon iz Majšperka. Po
slovesnosti je turistično društvo
Ptujska Gora udeležence pova-
bilo na ogled razstave Ptujska
Gora skozi čas, ki so jo v be-
sedi, sliki in z nekaj izvirnimi
eksponati pripravili v prenov-
ljenih prostorih krajevne skup-
nosti.
M. Ozmec
Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti je na prenovljen trg pod znamenito gotsko cerkvijo
privabila več kot 1000 obiskovalcev. Pozdravil jih je tudi majšperški župan Franc Bezjak
Pogled na prenovljen trg je dovolj zgovoren. Foto: M. Ozmec
20
Četrtek, 6. julij 2000 - TEDNU
PO NAŠIH KRAJIH
VIDEM / BLAGOSLOVILI OBNOVLJENO CERKEV
SV JANEZA KRSTNIKA
Janž znova v vsem s/f o/u
Prav gotovo veliko bralcev lednika ve, kje je Videm pri
Ptuju, a le malo je takih, ki vedo, da je na hribu nad Vid-
mom, v Dravinjskem Vrhu, nekoč stal grad Tram in pod
njim cerkev sv. Janeza Krstnika. Mogočnih graščakov in
princesk že dolgo ni več, pravzaprav od gradu niso ostale
niti razvaline, da bi pričale o njegovem obstoju. Še vedno
pa stoji cerkvica sv. Janeza Krstnika, ki pa od takrat, ko so
na drugem bregu Dravinje postavili cerkev sv. Vida, bolj ali
manj sameva.
Cerkvice, ki je v Sloveniji
ena od tfeh v celoti ohranjenih
romanskih spomenikov iz 11.
stoletja, niso mogli uničiti ne
Turki, ne preteči plazovi, le zob
časa jo je začel počasi najedati.
Lansko leto pa so se domači du-
hovniki odločili, da rešijo pred
propadom ta biser kulturne zgo-
dovine. Tako so sredi leta zače-
li obnovo. Duhovniki župnije
sv. Vida, domačini in nekateri
mojstri so združili svoje moči,
videmski farani, občina in drža-
va pa so obnovo finančno pod-
prli in skupaj cerkvici povrnili
njen nekdanji sijaj.
Praznovanje Janževe nedelje
je v Vidmu tradicionalno. Ver-
niki se že vrsto let na ta dan
zbirajo pri Janžu, kot domačini
imenujejo cerkvico Janeza krs-
tnika, in prinesejo k blagoslo-
vu cvetje. Letos pa je bila maša
pri Janžu, ki jo je vodil minorit-
ski provincial p. Slavko Sterm-
šek ob somaševanju misionarja
p. Martina Kmetca in doma-
čih duhovnikov, še slovesnejša,
saj so prav na ta dan, 25. junija,
blagoslovili obnovljeno cerkev
in vse skupaj okronali še s te-
lovsko procesijo.
Tako nad Vidmom v novi ob-
leki stoji delček preteklosti —
cerkvica Janeza Krstnika, ki jo
generacija sedanjih domačinov
skrbno varuje, da jo bo predala
prihodnjim rodovom. Kot je
dejal domači župnik p. Emil
Križan, so vrata cerkve odprta
vsem tistim, ki želijo tam opra-
viti sveto mašo, pa tudi tistim,
ki bi želeli obogatiti svojo dušo,
saj je cerkev nadvse primerna
za izvajanje koncertov in pred-
stavitev manjših glasbenih sku-
pin.
Z. H.
Janževa cerkvica zviška gleda na mlajšo cerkev sv. Vida pod
seboj
MALA VAS / PETO POKALNO GASILSKO TEKMOVANJE
Zmagale Žamenianke in Spuhljani
v nedeljo, 25. junija, so se
v Mali vasi na vaškem pro-
storu zbrali gasilci, gasilke,
simpaterji gasilstva ter vaš-
čani in vaščanke Male vasi
na gasilskem tekmovanju,
kjer je sodelovalo 11 ekip,
ki tekmujejo v ligi gasilskih
zvez Gorišnice in Ptuja.
Med članicami so zmagale
PGD Žamenci 2. PGD Mala vas
3. PGD Polenšak. Med člani so
prvo mesto dosegli PGD Spuh-
Ija 2. PGD Prvenci-Strelci in 3.
PGD Mala vasi.
Največja veselje in preseneče-
nje pa sta članom in vaščanom
ter vaščankam Mala vas pripra-
vila sponzorja tekmovanja Al-
bert in Renata Skok. Najboljše
tri ekipe v vsaki kategoriji so
sprejele njihov pokal, vsak tek-
movalec pa medaljo. S seboj sta
pripeljala tudi ekipo članic iz
PGD Černelovci, ki jim je bilo
to prvo tekmovanje, ter mentor
ja in poveljnika PGD Černelov
ci.
Danica Ambroi
Članice PGD Černelovci so tekmovale prvič. Hidrantno vaj(
so korektno opravile. Prejele so pokal za najbolj oddaljen«
društvo ter vsaka tekmovalka tudi medaljo.
KIDRIČEVO / SLOVO MlNIMATURANTOV VRTCA
Vrtetiapišstilo l(Wotrok
V četrtek, 21. junija, od 9.30 ure dalje
je bilo na dvorišču vrtca Kidričevo veselo
in živahno, saj so se tam zbrali vsi mini-
maturantje - 45 otrok je v tem šolskem
letu obiskovalo pripravo na šolo v redni
vzgojno-varstveni dejavnosti in 23 skrajša-
no pripravo v OŠ Lovrenc in OŠ Cirkovce.
S 1. septembrom pa se začne tudi devetletka v
OS Kidričevo, torej odide iz vrtca dodatnih 37
otrok. Če seštejemo vse skupaj, gre 82 otrok v
šolo iz redne vzgojno-varstvene dejavnosti, 23 pa
iz skrajšane priprave na šolo - skupaj 105 otrok.
Ob koncu šolskega leta se vzgojiteljice poslovi-
jo od minimaturantov. Da bi bilo lepše in prijet-
nejše in da bi na čas, ki so ga preživeli v vrtcu,
ostal lep spomin, so jim pripravili prireditev Po-
joči kuhar. Imeli so lepo vreme, tako da je bila
prireditev na prostem. Za otroke je bilo zelo zani-
mivo, ker jim je kuhar pel, rajal in plesal z njimi
ter seveda pekel palačinke, ki so bile nekaj pose-
bnega. Ko so se najdeli palačink in se odžejali, so
šli na minimaturantski pohod po Kidričevem. S
svojim živahnim in glasnim pohodom so priteg-
nili pozornost krajanov. Ustavili so se pred stav-
bo Občino Kidričevo, kjer jih je prišel pogledal
župan Alojz Sprah ter otroke obdaril s sladka-
rijami in se z njimi fotografiral. Minimaturan-
tom, bodočim šolarjem, je zaželel lepe počitnice
in mnogo uspehov v šoli.
Pohod so nadaljevali po Kidričevem, nato so se
vrnili v vrtec.
Minimaturantje iz Cirkovc in Lovrenca so svoj
pohod opravili v svojem kraju v petek.
"Tudi vsi zaposleni iz Vrtca Kidričevo želimo
minimaturantom brezskrbne in prijetne počitni-
ce ter mnogo uspeha v šoli," je ob koncu zaželela
ravnateljica kidričevskega vrtca Neža Šešo.
Minimaturanti so se fotografirali z županom
PTUJ / OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Vesel/e s starši
V organizacijski enoti vrtca Tulipan so v začetku junija s skupnim srečanjem staršev,
otrok in delavcev vrtca uspešno zaključili načrtovano delo v projektu z naslovom "S sa-
dnim nasmehom - k športnim uspehom'.
Vseh 72 otrok, ki so organi-
zirani v tri skupine, je vse leto
uspešno sodelovalo v različnih
dejavnostih, preko katerih so
spoznali zdrav način življenja.
V uvodnem delu srečanja so se
predstavili otroci, ki obiskujejo
program nemškega in angleške-
ga jezika. Nato so nadaljevali v
športnem duhu. Starši so sku-
paj z otroki tekmovali v treh
zabavnih igrah. Vzdušje je bilo
tekmovalno in sproščeno. Ob
koncu so vsi tekmovalci prejeli
medalje iz rok pomočnice rav-
nateljice Danile Petrovič.
Kolektiv vrtca Tulipan
PTUJSKA GORA / "ŽENSKI VEČER" V GALERIJI
VERONIKE RAKUS
Sreianfe m likovna
In besedno umetnUo
33. srečanje "Ženski večeri"
je potekalo v galeriji Vero-
nike Rakuš na Ptujski Gori.
Po vožnji sredi vročega po-
poldneva je bil pravi užitek
vstopiti v prijetno hlajene
prostore galerije, ki jo je
družina Rakuš preuredila iz
stare, razpadajoče hiše.
V galeriji razstavljata slikar-
ka Veronika Rakuš in njena hči,
ki je umetnostna oblikovalka.
Vsi prostori galerije, s stopniš-
čem vred, obdelani z naravnim
materialom, so prava osnova za
razstavljena dela. Najrazličnejši
izdelki iz keramike in svile ter
množica malih slik slikovito do-
polnjujejo prostor, da je pogled
na velike slike Veronike Rakuš
razkošje že samo po sebi.
Udeleženke srečanja z razli-
čnim poznavanjem slikarstva,
posebej slikarstva Veronike
Rakuš, so vsaka zase našle nekaj
za živahno komentiranje. Neka-
ko skupaj pa so uživale v bar-
vitosti večine slik, kar je sploh
značilno za slikanje Veronike
Rakuš.
V pogovoru so zbrane zvede-
le, da Veronika Rakuš veliko
dela, da nekako ne zmore vse-
ga, kar bi rada. Zato se zadnji
čas tudi ne udeležuje več toliko
slikarskih kolonij, čeprav jo va-
bijo. Tako si prihrani tudi mo-
žnost, da sledi navdihu, ideji
takrat, ko ju začuti in ko lahko
ustvarja. Ko v miru in tišini ra-
zmišlja in sledi ideji, pozabi na
čas, ki jo kar naprej priganja.
V katalogu Veronika Rakuš v
Foto: Kosi
času 1983 - 1993 je med drugim
zapisano: "Rakuševa je imela
prvo razstavo v osnovni šoli v
Majšperku. Kot odrasla slikar-
ka pa nastopa v javnosti od leta
1960. Od tedaj smo jo lahko sre-
čali na številnih samostojnih in
skupinskih razstavah, v slikar-
skih kolonijah, ex - temporih in
v okviru le-teh je dobila tudi
več nagrad."
Slikarski galeriji ni tuja tudi
druge vrste umetnost. Tako so
ženske povabile medse tudi pe-
snico in pisateljico iz Kidriče-
vega Sonjo Votolen, ki se vse
bolj uveljavlja ne le v sloven-
skem prostoru, temveč tudi v
tujini. Pred nekaj meseci je bila
med deseterico finalistov v iz-
boru za nagrado Pabla Nerude
v Italiji. Ob tej priložnosti je iz-
šel cel cikel njenih pesmi v itali-
janščini. Med slikami Veronike
Rakuš je Sonja Votolen brala
svoje pesmi iz tega cikla, Tanja
Ostrman Renault pa je iste pe-
smi brala v italijanščini. Sonja
Votolen pravi, da so njene pesmi
všeč italijanski publiki verjetno
zaradi svoje intimne izpovedi,
zaradi čustvenosti. Naj bo ka-
korkoli že, uživale smo v nje-
nih pesmih in kasneje prebrani
črtici oziroma dvogovoru med
mestno in vaško žensko, ki du-
hovito predstavlja vrednote ene
in druge, kot tudi njuno izmi-
kanje nekaterim resnicam.
Ko smo počivale pod brajda-
mi, je bilo treba samo vstati in
uživati v lepem razgledu vse tja
do Pohorja in po vrhovih Ha-
loz z Donačko goro in Bočem.
Ta popoldan se torej nismo mo-
gle izogniti lepemu, kamorkoli
smo se obrnile na Ptujski Gori.
Naj ta sestavek končam z bese-
dami Denisa Diderota: "Kadar
se piše o ženskah, je treba poma-
kati pero v mavrico in posušiti
papir s prahom s kril metulja
Anka Osterman
K TEDNIK - Četrtek, 6. julij 2000
21
ZANIMIVOSTL PISMA BRALCEV
:;TROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
ISo/ara/ sistemi za
pripravo tople vode
Manjšo rabo energije lahko dosežemo z učinkovito rabo in
izkoriščanjem obnovljivih virov. Sončna energija je namreč
energija, ki je na razpolago brezplačno in obenem tudi ne
onesnažuje okolja.
Sonce lahko v stavbah izko-
riščamo na več načinov, naj-
pogostejša je pasivna raba TE
energije, kjer sonce neposred-
no greje prostore skozi prozor-
ne ali prosojne površine, kot so
okna, stekleniki, fasade s pro-
sojno izolacijo in podobno.
Za pripravo vode pa je v široki
rabi najbolj uveljavljeno nepo-
sredno ali aktivno izkoriščanje
sončne energije, pri katerem sis-
tem sestavljajo sprejemniki son-
čne energije (SSE), hranilnik
toplote (HT) in vsi vmesni deli
ter medij za prenos toplote iz
sprejemnikov v hranilnik. Čla-
nek je namenjen vsem, ki razmi-
šljajo ali imajo namen vgraditi
solarni sistem za pripravo tople
vode s pomočjo SSE, kajti ta
način je pri nas že dolgo uve-
ljavljen. Po površini SSE na
prebivalca smo med vodilnimi
evropskimi in svetovnimi drža-
vami, in sicer je v RS v uporabi
100.000 m2 SSE ali 0,05 m2 na
prebivalca (Švica 0,02 m2, Av-
strija približno 0,09 m2 - OBE
poleg nekaterih sredozemskih
držav štejemo med tovrstno naj-
bolj opremljene države na sve-
tu).
Prihranek energije, ki ga do-
sežemo z vgradnjo solarne na-
prave za ogrevanje vode za
štiričlansko družino, je v pov-
prečju med 2000 do 3000 kWh
letno, kar je enakovredno prib-
ližno 200 do 300 litrov kurilne-
ga olja.
1. Osnovni
pojmi
Sončno sevanje, pod katerim
razumemo izhajajoči energijski
tok, ki pade na zunanji rob ze-
meljske atmosfere, znaša 1367
W/m2 (tako imenovana sončna
konstanta). Sončno sevanje de-
limo v direktno oziroma nepo-
sredno in difuzno, kar skupaj
predstavlja globalno sončno se-
vanje. Direktno sevanje prihaja
v obliki žarkov direktno iz
sonca, difuzno pa iz celotnega
nebesnega svoda. Pri prehodu
sončnih žarkov skozi atmosfero
se del teh v plasteh ozona, og-
ljikovega dioksida, vodne pare,
prahu absorbira in odbije nazaj
vesolje, tako da dospe na povr-
šino zemlje maksimalno pribli-
žno 1000 W/m2. Molekule teh
plinov in prašni delci sevajo v
vseh smereh energijski tok, ki
ga imenujemo difuzno sončno
sevanje ter se veča z naraščajočo
oblačnostjo. Z naraščajo oblač-
nostjo se veča delež difuznega
sončnega sevanja v celotnem
sevanju in doseže pri popolni
oblačnosti lahko 100 %. Spre-
jemniki sončne energije (SSE)
namreč poleg direktnega seva-
nja in odbitega sevanja od tal
sprejmejo tudi večji del difuzne-
ga sevanja, kar je zelo pomem-
bno, ker niso vsi dnevi vedri.
Pri odločanju za vgradnjo SSE
za pripravo tople vode moramo
poznati količino sončne energi-
je, ki jo imamo na razpolago v
našem kraju. Na našem širšem
področju RS sije sonce od 1600
do 2650 ur na leto ter vpade na
1 m2 površine letno med 1000
in 1400 kWh sončne energije.
Večina te energije je na razpola-
go v času od aprila in oktobra,
ko ogrevanje prostorov ni pot-
rebno, le približno 200 do 250
kWh pa je na voljo v zimskem
času. To pomeni, da ogrevanje
prostorov z aktivnimi sistemi v
naših vremenskih razmerah ni
ekonomsko upravičeno, pripra-
va tople vode v poletnem času
pa je lahko učinkovita.
Primer dnevnih vrednosti
vpadlega sončnega sevanja je
razviden iz diagrama na sliki
št.l.
Nadaljevanje prihodnjič
Bojan Grobovšek, univ.
dipl. ing. str.
PREJELI SMO
Ptuj - odkod tvoja
norost?
Kdor izbira - izbirek dobi. To
je star ljudski pregovor. V no-
vodobni demokraciji pa je že
vprašljiv. Zakaj?
Na Ptuju, mestu stoterih do-
brot, stoterih obrazov - smo pri-
ča še enemu obrazu. Skoraj v
času, ko je g. Branko Brumen,
takratni vršilec dolžnosti Gos-
podarskega interesnega združe-
nja Poetovio Vivat prejel najvišje
priznanje FECC (Združenja ev-
ropskih karnevalskih mest), na-
grado Merit, za organizacijo in
izvedbo ptujskega kurentovan-
ja 2000, ga komisija za imeno-
vanje direktorja ni potrdila. Nič
hudega! Toda povprečnemu ob-
čanu se postavlja vprašanje, ali
so argumenti upravičeni. Kje pa
sta bila doslej (14 mesecev ali še
več) skupščina in nadzorni od-
bor? Kdo je potrjeval program
in proračun? Kdo je, tako vsaj
piše v časopisih, zanemaril po-
godbene obveznosti in pridelal
cca 20 milijonov sit izgube? Po-
stavlja se vprašanje, ali je za
vse res kriv direktor. Kje pa je
vloga nadzornih organov? Kje
so bili skoraj dve leti občinski
možje, vključno z županom, da
so stagnacijo te institucije zane-
marjali.
Na Ptuju smo zaradi nere-
snosti že izgubili nacionalno
institucijo Veritas. Po krivdi di-
rektorja? Ali še koga? Vzrok?
Je to zarota, zavist?
Pred leti je župan zagotavljal
(je namreč tudi profesionalni
poslanec), da z imenovanjem
treh podžupanov nikakor ne
bo trpel davkoplačevalski žep.
Malo "morgen"! Samo poglejte,
spoštovani bralci, sprejeti pro-
račun Mestne občine Ptuj za
leto 2000. Zanimivo postaja na-
slednje zaporedje: župan ima tri
pomočnike - podžupane; eden
izmed njih, ravnatelj, ima na
šoli dva pomočnika ravnatelja
in ta isti podžupan je imenovan
za v.d. direktorja GIZ - Poeto-
vio Vivat. Skoraj si ne morem
predstavljati, da je kdo na tej
Zemeljski obli tako sposoben,
da bi lahko obvladoval vse tri
obveznosti uspešno. Morda pa
je - saj ima na šoli dva pomočni-
ka, ki opravljata njegovo delo.
Pa še čas počitnic je!
Kar pa mnoge najbolj vzne-
mirja, je to, da bo ta podžupan
le koordinator in išče sanatorja
GIZ. Strokovnjak naj bi torej
odkril formulo za sanacijo - tu
pa gre ponovno za denar iz dav-
koplačevalskega žepa. Pa saj ne
prvič!
Ptujčani smo ponosni na vi-
dez mesta. 1. nagrado, ki smo
jo dobili v Arbskih emiratih v
tekmovanju Mesta v razcetju,
smo tudi dobro plačali. Kako?
Osemčansko delegacijo je vodil
ptujski župan, ki pa je po vpo-
klicu svojega šefa g. Janše od-
letel iz Londona v Zagreb sam
(ostali so čakali za polet na Br-
nik do naslednjega dne). V Za-
grebu ga je že čakal občinski
avto, ga odpeljal tako rekoč v
parlament, kjer je po navodilih
svoje stranke glasoval za odsta-
vitev ministra Bandlja. Disci-
plina ali diktatura? Zanimivo
bi bilo vedeti, kdo je vse to pla-
čal, ali drugače: ima morda me-
stna uprava registrirano taksi
službo? Če je te stroške plačala
stranka - O.K. če pa smo jo dol-
koplačevalci, pa nekaj v tej de-
želi na sončni strani Alp ni v
redu.
Trdim, da politki niso nikoli
tako finančno obremenjavali da-
vkoplačevalcev, kot jih danes.
Če mi bo kdo to oporekal ali
dokazal nasprotno, mu bom
hvaležen, morda bom celo spre-
gledal. Pogled v resnico pa je
res nekaj posebnega, žlahtnega,
zlasti pred letošnjimi parlamen-
tarnimi volitvami.
Stanko Lepej,
Ptuj
PIŠE: IMIRKO KOSTANJEV|C / NAJVAŽNEJŠE
DOLOČBE ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH
Republiški in lokalni pred-
pisi o politiinih strankah
Nadaljevanje iz prejšnje številke
• Kdo lahko postane član
politične stranke
Polnoletna državljanka oziro-
ma državljan in tudi -tnladolet-
na oseba, stara najmanj 15 let,
če ji pisno dovoli njen zakoniti
zastopnik, postane lahko člani-
ca oz. član politične stranke, če
podpiše pristopno izjavo o član-
stvu v stranki ob pogojih, ki
jih določata ZPS oziroma statut
stranke (6. čl. ZPS). Tujec ozi-
roma tujka ne more postati čla-
nica oz. član stranke, lahko pa
postane, če jo tako določa statut
stranke, častni član stranke (7.
čl. ZPS).
• Registrski organ in nje-
gova pristojnost
Register političnih strank
vodi ministrstvo, pristojno za
upravo (ministrstvo za notranje
zadeve), ki ga ZPS imenuje re-
gistrski organ. Njegova pristoj-
nost je: vpis politične stranke
v register, ki s vpisom postane
tudi pravna oseba, vpis spre-
memb in izbiro iz registra. Od
ustreznih podrobnih določb, ki
jih vsebujejo členi 10 - 15 in 17
ZPS, omenim le določbo, ki do-
loča začetek postopka registrs-
kega organa za izbris politične
stranke iz registra, če ugotovi.
da stranka dvakrat zaporedoma
ne sodeluje na volitvah v drža-
vni zbor ali v organe lokalne
skupnosti, in določbo, da se pre-
moženje oziroma sredstva, ki
jih je stranka pridobila iz prora-
čuna, z dnem izbrisa stranke iz
registra prenesejo na proračun.
• Financiranje političnih
strank
V 21. čl. ZPS je določeno, da
stranka pridobiva sredstva iz: 1.
članarine; 2. prispevkov zaseb-
nikov, pravnih in fizičnih oseb;
3. prihodkov od premoženja;
4. daril; 5. volil; 6. proračuna;
7. dobička iz dohodka podjetja,
katerega lastnik je. Strankino
podjetje sme opravljati le kul-
turno oziroma založniško deja-
vnost.
Letni prihodki stranke iz 3.
in 7. točke ne smejo presegati
20 % od zneska vseh letnih pri-
hodkov stranke. Presežek pri-
hodkov iz teh dveh točk mora
stranka v 30 dneh po sprejemu
finančnega poročila stranke za
preteklo leto nameniti v dobro-
delne namene ter o tem obve-
stiti državni zbor. Obvestilo se
objavi v glasilu državnega zbo-
ra.
• Iz katerih virov je politi-
čni stranki prepovedano pri-
dobivanje sredstev
Po 6. odst. 21. čl. ZPS je pri-
dobivanje sredstev stranke pre-
povedano iz prispevkov tujih
zasebnikov, fizičnih in pravnih
oseb, iz prihodkov od premože-
nja stranke iz tujine, iz volil in
daril iz tujine oziroma vsakršno
drugo pridobivanje sredstev ali
opravljanje storitev za stranko
iz tujine.
V 25. čl. ZPS je določeno,
da državni organi, javni zavodi,
javna podjetja, organi lokalnih
skupnosti, humanitarne organi-
zacije, verske skupnosti kot tudi
gospodarske družbe, v katere je
vložen javni kapital o višini naj-
manj 50 %, ne smejo financirati
strank.
• Dovoljena višina prispe-
vkov domače pravne in fizič-
ne osebe ter zasebnika
V 1. odst. 22 čl. je povedano,
kaj vse se smatra za prispevek
politični stranki, v 3. odst. iste-
ga člena ZPS pa je določeno, da
prispevek od iste pravne ali fizi-
čne osebe ter zasebnika ne sme
v skupnem znesku v enem letu
presegati desetkratne povpreč-
ne mesečne plače na delavca v
Republiki Sloveniji po podat-
kih Zavoda Republike Sloveni-
je za statistiko za to leto.
ORMOŽ / UČENCI OS STANKA VRAZA V SOLI V NARAVI
"Uresniiila se nam /e velika ie/|o"
šola v naravi je redna ob-
lika dejavnosti v osnovnih
šolah. Največji del sredstev
zanjo prispevajo starši.
Osnovna šola Stanka Vraza
Ormož je šola s prilagojenim
programom in ima v svoji se-
stavi tudi oddelek vzgoje in
izobraževanja (OVI), ki ga obis-
kuje šest zmerno duševno mote-
nih otrok. Zaradi večjega števila
spremljevalcev in težje izbire
kraja letovanja je zanje šola v
naravi mnogo dražja kot sicer.
Ker pa bi na šoli radi tudi tem
otrokom omogočili prijetno bi-
vanje v šoli v naravi, so poslali
nekaj vlog za denarne pomoči.
Nekateri so se prijazno odzvali
in omogočili otrokom bivanje v
Termah Lendava, kjer so pre-
živeli pet nepozabnih dni. "V
imenu staršev in otrok se zahva-
ljujem vsem, ki so nam pomaga-
li, da se nam je uresničila velika
želja," je povedala spremljevalka
otrok Mira Grmič-Podgorelec.
Ur
PREJELI SMO
Umreti za neko
neumno
ideologijo?
življenje imamo samo eno,
včasih bedno, a vendar edino,
kar sploh imamo ... Umreti za
državo, recimo to mačehovsko,
kjer si prejšnji zakleti komuni-
sti, zdaj "pravi krščanski de-
mokrati", kar delijo stolčke, in
to zelo dobro plačane, čez noč
naredijo čistko in že imamo
nove sekretarje podsekretarje, a
en socialni revež mora napisati
mali milijon prošenj za socialno
pomoč, priložiti milijon potr-
dil, odgovor negativen, ker ima
pač 2 ha strme, puste haloške
zemlje, ki prinaša ogromne "do-
bičke", ali pa študent, nadarjen,
prosi za štipendijo, pa mu je pre-
sežen cenzus za nekaj tolarjev,
štipendije NE dobi... Umreti za
državo, ki vsak dan povišuje ta-
kse, vsote na pložnicah ... Ne,
dragi ljudje, za tako državo ne
dam življenja, posebej pa še ne
za tako, kjer politiki ločeno po-
lagajo vence na grobove mrtvih,
ki so padli za različne ideolo-
gije. Kakor da ni vsako življen-
je enakovredno. Me lahko kdo
prisili, da ljubim svojo domo-
vino? Ne!, ljubezen se rodi, je
na žalost tudi odnos daj - dam.
Če mi zdravstvena skupnost po
naročilu dr.dr. mag. specialista
noče odobriti toplic, ker pač ne
bo prišlo do trajnejšega in bis-
tvenega zdravstvena stanja (do-
besedni citat), kako naj ljubim
to našo prelepo državo? Kar pa
ne pomeni, da ne ljubim svo-
jega jezika, da nisem ponosen,
ker sem Slovenec. Vojaški rok
sem služil v Nišu v Srbiji. Neko
jutro sem slučajno dobil posta-
jo Radio Ljubljana; srce je zai-
gralo in zajokalo ... V tujini sem
tudi nekajkrat dobil slovensko
radijsko postajo, radio bi kar
poljubil.
Kdaj bi branil našo domovi-
no??? Samo v primeru nevarno-
sti. Domovino bi branil, ne pa
države, leve - desne, še najmanj
pa ne kake neumne ideologije
Stanislav Bezjak,
Muretinci
22
četrtek, 6. julij 2000 - TEDNI
ZANIMIVOSTI. REPORTA E
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (CILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 9.
Inkovski duh \
Cusco je z nekaj sto tisoč prebivalci turistična metropola
Peruja. V njeno preteklost je zapisan z zlatimi črkami in jej
vreden bližje predstavitve.
Spomenik Manca Capaca, prvegau inkovskega vodje
Večina predpostavk in teorij o
nastanku Cusca kot prestolnice
inkovskega imperija se križa,
nasprotuje in prekriva. Obstaja
mnogo mitov, nobeden pa ni
resničen in ga ni moč potrditi.
Imperij sta osnovala Manco
Capac (1. inka) in njegova žena
Mama Occla v 12. st. Največjo
razsežnost so Inki dosegli pod
vodstvom devetega (Pachacu-
tec Yupanqui), desetega (Tupac
Yupanqui) in enajstega Inka
(Huayna Capac). V celotnem
inkovsk&tn obdobju je bilo tri-
najst vodij, ki so jim rekli inki
("13 inkov").
Mit pravi takole: bog sonca je
poslal na Zemljo svoja predsta-
vnika Manca Capaca in njegovo
sestro ter kasnejšo ženo Mamo
Occlo. Njun namen je bil izbo-
ljšati svet. Poslal ju je na jezero
Titicaca (zato sveto jezero in vir
življenja), od koder sta nadal-
jevala pot k ljudem. Bog sonca
jima je za popotnico dal zlato
palico s sporočilom, naj se nase-
lita tam, kjer bosta uspela to
palico zapičiti v zemljo. Tako sta
osnovala mesto Cusco. Ljudje
so ju sprejeli, Manca Capaca pa
izbrali za svojega vodjo. Začel
se je inkovski imperij, Manco
Capac pa je postal prvi inka.
V času največje ekspanzije je
imperij segal od Kolumbije pa
do sredine Čila. Imenoval se je
Tehuantusuy in je bil razdeljen
v štiri dele s Cuscom kot sre-
diščem. Imperij se nikoli ni
razširil čez Ande v amazonski
pragozd. V ključnem obdobju
se je zaradi negotovih okoliščin
takratni vodja Huayna Capac
preselil iz Cusca v Tomebambo
(današnja Cuenca v Ekvadorju)
Pred smrtjo se je Huayna Capac
odločil, da bo prvič v inkovski
zgodovini imperij razdelil na
dva dela: med sinova (polbrata)
Huascarja v Cusco in Atahu-
alpo na severu v Cuenco. To se
je izkazalo kot usodna napaka
in je kasneje povzročilo propad
Inkov. Med bratoma je prišlo
do nasprotij in nastala so razha-
janja, ki so se končala z vojno
za oblast. Zmagal je Atahualpa,
zaprl polbrata (1532) in ga nato
dal usmrtiti. Med tem je prezrl
nevarnost, ki je prihajala iz
Evrope in jo je predstavljal
Francisco Pizzaro. Atahualpa
je bil prevaran v eni največjih
prevar. Pizzaro je izkoristil nep-
ripravljenost inkovskih voja-
kov in jih brez velikega odpora
krvavo pobil. Čisto nazadnje se
je Atahualpa, ki mu je Španec
obljubil prostost, pustil pokri-
stjaniti, vendar tudi te obljube
Pizzaro ni držal in je Atahu-
alpo obesil. Preostanek inkov-
ske vojske brez vodje ni nudil
večjega odpora. Prihod Pizzara
v Cusco 15. novembra 1533 je
pomenil konec največjega impe-
rija Novega sveta. Atahualpa je
bil zadnji Inka.
Alpace in lame so povsod, tudi tik ob cesti. Temne so samic
svetle samci
Po današnjih merilih je bila
inkovska ureditev socialistična,
kolektivno organizirana in brez
osebne prostosti. Bila je tudi
nekako hierarhična, saj so višji
sloji imeli velike privilegije;
niso imeli kazenskega dela, ni
jim bilo treba v vojsko, lahko so
imeli več žena, nosili več oblek
in zlato.
Ob odkrivanju delov ne
povsem pojasnjene in odkrite
celote, ob občutku prisotnosti
m stika z n)o sem se počutil ma
hnega in nemočnega, hkrati p
zadovoljnega, saj sem se podj
v iskanje novih meja, dimenzi
verjetno širših od naših sposc
bnosti zaznavanja. Nepoznavs
nje vsega tega kaže tudi na t(
kako smo zasedeni s sabo ii
kako malo vemo o dogajanju \
nekaj stoletij oddaljenih lju4
stev. Celo več, kaže o nemo^
nadzora tega, kar se doga|
danes. 1
Inkovske in predinkovske terase so se ponekod ohranile vse do danes
GRAJENA / PRVE DOMAČE BRESKVE
letošiif II letina prehiteva
Pri Esihovih v Grajeni 13, kjer so se v celoti usmerili v
pridelavo sadja in zelenjave, so sredi junija pričeli obirati
rane sorte breskev in jih že takoj ponudili na ptujski trž-
nici. Kot je povedal gospodar Feliks Esih, kaže, da bo
letina solidna. Pričakujejo, da bodo z okoli 4.000 sadnih
dreves natrgali nekaj 10 ton različnega sadja.
Pridelek češenj, ki so ga v
glavnem že pospravili, je bil
soliden, tudi breskve ne kažejo
slabo, poleg tega pa imajo na
drevju še precej marelic, nek-
tarin, hrušk, jabolk in sliv. Te
dni je dela čez glavo, saj je treba
trgati, zalivati, redčiti ... Če ne
bi bilo v pomoč pridnih rok
žene Ide, ki poleg tega še gos-
podinji, ter sina Mitje, zagotovo
ne bi zmogli. Od jutra do večera
delajo kot mravlje, kajti tudi v
rastlinjakih imajo precej najra-
zličnejšega sadja in zelenjave,
predvsem paradižnika, paprike
in kumaric, jagode pa so v glav-
nem že pospravili. Ko čas dopu-
šča, svoje pridelke ponujajo tudi
na ptujski tržnici, v glavnem pa
prodajo vse kar doma, kjer so si
uredili primeren prodajni pro-
stor in priročno hladilnico.
-OM
Eiihovi med obiranjem svojega pridelka ranih breskev.
Foto: M. Ozmec
I
23
ZA KRATEK CAS
Mladi dopisnilii
IMesec april se je pričel
in zraven še dež je prišel.
Ko rože cvetijo,
še tički žvrgolijo
hitro dež se vlije
in mesto zalije.
Zdaj po mestu luže bežijo
in tega se otroci najbolj vese-
51ijo.
Ko v lužo skočijo
e
in obleke zmočijo,
starši se jezijo,
'   saj polno dela dobijo.
il
j Prvega aprila pazi se,
,. saj vsi šale govorijo le.
1 Sahrina Slodnjak, 4. c,
) Barbara Belšak, 4. c,
" OŠ Gorišnica
ŠOLSKO ČCTRTFINALE
V ODBOJKI V
PREVAUAH
Pričeli so se resni treningi,
saj smo se pripravljale na šolsko
četrtfinale v odbojki v Preval-
jah. Naš trener Martin Kureš
nas je spodbujal in govoril, da
nam bo uspelo. Trenirale smo
dvakrat na teden po dve uri.
Po dolgih in napornih trenin-
gih je napočil dan, ko smo šli
na turnir. Zjutraj smo se zbrale
pred šolo, kjer nas je pobral
avtobus. Za spodbudo je šel z
nami tudi tovariš Ivan Strafela.
Po dolgi vožnji smo končno pri-
spele v Prevalje. Najprej smo se
udeležile uvodnega dela, takoj
zatem pa smo se šle v garderobo
preobleč. Prvo tekmo smo ime-
le prosto. Medtem ko se je tek-
ma odvijala, smo se pogovarjale
o drugih ekipah; menile smo,
da jih bomo z lahkoto prema-
gale, vendar smo se zmotile in
dejanska vrednost naših nas-
protnic se je pokazala šele v
igri. Drugo tekmo smo bile na
vrsti me. Igrale smo zelo bor-
beno, toda ne dovolj, saj smo
tekmo izgubile. Med tekmo sta
nas spodbujala tovariš in Mar-
tin. Govorila sta nam, da nam
bo uspelo, vendar je bila nas-
protna ekipa močnejša od nas.
Po tem porazu smo počivali dve
tekmi. Med počitkom smo se
pogovarjale o ekipi, ki nas je
premagala. Bile smo zelo jezne
nanjo. Medtem ko smo se pogo-
varjale, je bilo tekme skoraj ko-
nec in Martin nas je opozoril,
naj se gremo ogrevat. Druga te-
kma je bila še bolj borbena kot
prva, saj smo igrale proti do-
mačinkam iz Preval j. Ta ekipa
nas je premagala z zelo močni-
mi udarci in dobrimi servisi. Po
tej tekmi je bilo tekmovanja ko-
nec, na vrsti pa je bila podelitev
nagrad in pokalov Naša ekipa je
pristala na četrtem mestu, ven-
dar smo bile kljub temu zado-
voljne, saj so se naši dečki, ki
so tudi prišli v četrtfinale, prav
tako uvrstili na četrto mesto.
Ko smo se peljali domov, so
nas noge tako bolele, da smo
komaj hodile, vendar smo vsee-
no šle na hamburgerje, s kateri-
mi nas je počastil tovariš.
Simona Valič,
OS Markovci
POSODOBUENA
ZGODBA, POSTAVUE-
NA V 20. STOLETJE
Nekega   dne   Urška   dobi
e-mail, da je vabljena na ples v
cedejih. Urška je to stvar vzela
resno in odšla v mesto po na-
kupih. Prispela je v pomerjeval-
nico cedejev. Na izbiro je imela
star skb papi cd, half-life, glas-
bo pa je lahko izbrala med Av-
senikom in Slakom. Na koncu
je le vzela skb papija. Ko je pri-
šla na ples, je bila v središču
pozornosti, kajti vsi so bili nav-
dušeni nad cedejem. Naenkrat
pa Urška zagleda moža, ki ima
izpopolnjeno verzijo skb papi-
ja. Takoj ga zaprosi za ples in
zaplesala sta v stilu skb papija.
Na koncu sta se Urška in Pep-
ček poročila in še sedaj počivata
v ljubezni.
Marko Murko, 7. a,
OS Kidričevo
JUTRANJA TELOVADBA
Jutranja telovadba je bila v
šoli v naravi najtežja. Govorili
so nam, da je najbolj zdrava. Pri
njej smo se tako namučili, da
bi kar popadali. Če bi se kdo
izmikal, bi dobil kazenski tek.
Zato smo telovadili, da je teklo
iz nas. Zbudili so nas iz trdne-
ga spanja. Tekli smo na hrib.
Tam smo mali potelovadili. Po-
tem smo tekli nazaj do obale.
Tam smo spet telovadili. Vaje
nam je kazal učitelj Gorazd. Na
začetku nam je bilo zelo težko,
čez nekaj dni pa smo se privadi-
li.
Jani Požar, 4. n,
OŠ Sela
MOJA LJUBUENKA
Tudi jaz imam hišnega ljub-
ljenčka, in sicer muco, ki pa
je prava mala nagajivka. Moji
muci je ime Tačka. Ves dan se
samo šopiri, še posebej ko kdo
pride na obisk in ko ji rečem
madam. Ko bi le vedeli, kako
zbirčna je pri hrani. Je samo
hrano za mačke Felix ter pije
mleko. Pozimi bi rada ves dan
samo poležavala na toplem radi-
atorju. Poleti pa se niti slučajno
ne prikaže soncu. Zelo rada se
igra, še posebej rada pa z volno.
Vsak večer hodi na lov, ker pa je
lena, ne ulovi niti ene miši. Sta-
ra je dve leti in je že imela mla-
dička. Dala sem mu ime Felix
in je bil prav tak kot Tačka. Ven-
dar sem ga nekega dne, ko sem
prišla iz šole, našla mrtvega. To
me je zelo potrlo in tudi Tačka
je bila žalostna. Ko jo skregam,
se ujezi in me cel dan noče niti
pogledati. Če pa ima slab dan,
me včasih celo popraska. Prejš-
njo leto bi jo skoraj povozil avto
in zaradi tega si več ne upa na
cesto. Dobila sem jo od svoje
babice. Zelo si želim, da bi ime-
la še eno muco, s katero bi se
Tačka lahko igrala ter si delala
kratek čas. Ko bi le videli, kako
se je šopirila danes zjutraj, kot
da bi vedela, da bom v šoli pisa-
la o njej.
Katja Janžekovič, S. b,
OS Gorišnica
DRAGA PRIJATEUlCA!
Nedavno sem brala PIL. Tam
sem našla tvoj naslov. Odločila
sem se, da ti napišem to pismo.
Sem Rosana Gjura, stara
enajst let. Hodim v peti a razred
osnovne šole Miklavž pri Ormo-
žu. Po horoskopu sem bik. Zelo
rada berem, poslušam glasbo,
zbiram serviete in v manjšem
številu tudi posterje. Najraje
imam plišastega zmaja z ime-
nom Hektor. Moj najljubši šport
je plavanje.
Mojo družino sestavlja pet
družinskih članov: očka Želj-
ko, mama Karolina, mlajši se-
stri Valentina in Petra ter jaz.
Valentina hodi v prvi razred os-
novne šole Kog, Petra pa v malo
šolo. Očka je po poklicu elektri-
čar, dela pa v tovarni sladkorja v
Ormožu. Ker imamo doma ve-
liko kmetijo, mama ne hodi v
službo.
Rada bi ti predstavila tudi
svojo domovino Slovenijo. Slo-
venija ima na zemljevidu po-
dobo kokoši. Čeprav je manjša
država, je polna najrazličnejših
lepot, ki jih druge države nima-
jo. Živim v pokrajini Prlekiji,
ki leži na SV Slovenije. Tukaj
so značilni vinogradi, s kateri-
mi se lahko ponosno pohvalim.
V jeseni je tukaj najlepše, ko
so trgatve. Takrat se po gričih
sliši pesem klopotcev. Pravzap-
rav sem doma v Jastrebcih, ki
spadajo pod občino Ormož. Po-
krajina je gričevnata, obdajajo
jo vinogradi, polja in gozdovi.
Hiša stoji na griču. Do hiše pe-
lje majhen del gramozne ceste.
Na dvorišču imamo hleve in ga-
ražo. Pred hišo je vrt, ki je sedaj
poln različnih barv, saj cvetijo
tulipani, narcise, šmarnice, re-
grat in v sadovnjaku drevesa.
Na dvorišču je tudi utica, v ka-
teri lenari moj pes Tarzan. Po-
leg Tarzana imamo doma šest
muc, race, kokoši, krave in pra-
šičke. Tukaj je sedaj zelo lepo,
saj so ozeleneli vsi gozdovi in
tudi zrak je bolj čist in osvežu-
joč.
V strjeni obliki sem ti sedaj
opisala sebe in svojo družino.
Moja želja je, da bi si dopisova-
li. Lepo te pozdravlja nova pri-
jateljica Rosana!
Rosana Gjura, 5. a,
OŠ Miklavž pri Ormožu
LETNA ŠOLA V NARAVI
Smo vso noč prav težko spali,
ker nestrpno smo čakali,
da v Strunjan se bomo odpe-
ljali.
In ko to se je zgodilo,
začudeni smo in veseli
se v morski vodi ohladili.
Dnevi hitro so minili,
nova prijateljstva smo skleni-
li
in se veseli domov vrnili.
Nataša Šibila 4. r.,
OŠ Sela
POPULANIH 10 RADIA PTUJ
1. The One - BACKSTREET BOYS
2. Ifs my Life - BON JOVI
3. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS
4. Oops! I did it Again - BRITNEV SPEARS
5. Spinning Around - KYLIE MINOGUE
6. If I Told you That
- WHITNEY HOUSTON & GEORGE MICHAEL
7. The Real Slim Shady - EMINEM
8. You Sang to me - MARC ANTHONV
9. Freestyler - BOOMFUNK MC's
10. It Feels So Good - SONIOUE

LUJZEK
Dober den vsaki den! 7mj pa
drgoč na hitro. Saj sploh neman
cajta, da bi si v miru daj vseja in
si zapeja tisto pesmico: "Pose-
dam rad pred hišico, ki sam sem
jo gradil ..." Cajt je naš hujdi
sovražnik, ki ga je treba za šijak
zgrabiti in ga malo umiriti. Tak
poje tudi moj ta hojši pesnik in
pevec kant avtor ali pa avtor na
kanti, da si je treba za prijatle
čas uzet. Seveda tudi za prija-
telje, ki so sestavni del našega
Življeja.
Živeti pa se provi vmirati.
Ko se rodimo, smo obsojeni na
iivleje in smrt. Gnes me je pre-
tresla novica, da se je poslova
od nas naš Tednikov sodelavec
in prijatelj Stanko Kosi, foto-
graf, ki je spoštuva tisti znani
stori rek, da je fotografija senca
človeka in jegovega iivleja, ki
vedno znova oživi, ko se spo-
mini vračajo. Stanko je bija
vejki človik, ne samo po^ višini
svoje vitke rasti. Bija je človik
Z vejko začetnico, ki je pred
dostimi leti kak mlodi pubec
priša iz Slovenskih goric na Ptuj
z beciklnom in malim lesenim
kufrom. Grota je mojster foto-
grafije, ki sije na Ptuju ustvora
družino in dočaka jesen živleja.
Prehitro se je poslova, saj je
vmrja kak mladenič, kije meja
rojstni den vsoka štiri leta
enkrat, v prestopnem leti, saj se
je rodijo 29. februarja. Stanko,
tvoje fotografije bodo živele,
spomin na tebe pa tudi. Zlo te
bomo pogrešali, ne samo tvoja
družina, pač pa tudi prijateli...
In Tednik tudi.
Tak je to. Zivleje gre naprej,
dokič se nede stavlo tudi pri
kerem izmed nas. Gnes mi poli-
tika sploh ne roji po glovi. Mica,
ki je bla včeraj pri meši, mi je
rekla, da bla župnikova pridiga
ena čista propaganda za jesen-
ske volitve. Bog je zaj na stran-
skem tiri, glavni so tisti, ki naj
bi v jesen zmogali na valitvah.
Pa naj jim še bog grehe odpu-
sti!
Pa smo drgoč na kunci. Ne
mislite preveč na valiti'e, pač pa
na svoje živleje. Naj bo mirno,
pošteno in delavno. Za oblast pa
se naj cufajo tisti rdeči in črni,
sivi in šekasti, ki mislijo, da so
odrešeniki slovenskega naroda.
Pa so žal njegovi pogrebci!
Vaspodavlja LLJZEK
IHTO - glasbene novite
Glasbena svoboda je zelo pomemben faktor pri ustvar-
janju novih pesmi. Pritisk poslušalcev, medijev in založb
zmanjšuje glasbeno svobodo, saj se izvajalci prevečkrat
odločijo za znano formulo do uspeha, kot pa da bi posku-
šali biti dobri na kak inovativen način.
Britanska skupina FIVE je prišla na glasbeno prizorišče s
komadom Slam Dunk (Da Funk). Kvintet, ki v glavnem le poje
in pleše, se je odločil prirediti klasiko We Will Ročk you (****)
skupine Gueen. V tej pesmi ostaja osnovna bas linija, ki je
obdelana in ji je dodan preveč naiven rap.
BOOMFUNK MCs so trenutno v modi z vsakdanjim hitom
Freestyler, ki je na vrhu avstrijske lestvice 03. Studijski pro-
ducenti ponovno izdajajo stari komad B-BOY&FI-AY GIRLS ki
išče nove smernice v sodobni plesni glasbi in ga najdete na
albumu In Stereo.
Britanska pevka MELAINE C. je na solo glasbeni poti izdala
štiri single z naslovi Goin Down, Ga Ga, Northern Star in Ne-
ver be the Same Again. Melaine Chrisholm me je negativno
presenetila s komadom I Turn to you (***), ki ga glasbeni kri-
tiki ocenjujejo za komercialni trance.
Nemška skupina LOONA je bila najbolj popularna pred leti
s pravo poletno uspešnico Bailando. Loona bo v modi tudi to ^
poletje s tipičnim komadom LATINO LOVER (***), ki vsebuje [
pop, regi in latino glasbene prvine. -
Francoska skupina MANU CHAO beleži izjemno težko do-
jemljiv, vendar izredno inovativen komad Bongo Bong, ki
ga najdete na filmskem albumu The Next Best Thing (gre
za odlično ploščo, za katero so pesmi prispevali tudi Madon-
na, Christina Aguilera, Olive, Beth Orton ...). MANU CHAO
delno kopira debitantski komad Bongo Bong v novem koma-
du CLANDESTINO (***), ki je ponovno zmes tradicionalne
francoske glasbe in sodobnih plesnih ritmov.
Ameriško rap skupino DE l_A SOUL sestavljajo Kelvin Mer-
cer, Vincent Mason Jr. in David Jolicoeur. Po sedmih letih po-
sta se rap trio vrača s kreativno in opozorilno rap temo OOOHI
(***), v kateri kakšno reče tudi vedno bolj popularen ameriški
raper Redman.
BOYT II MEN postavljajo mejnike v soul glasbi in prav goto-
vo se spominjate njihovih skladb, kot so Ifs So Hard to Say
Goodbye to Yesterday, End of the Road, 111 Make Love to you,
On Bended Knee, VVater Runs Dry, One Svveet Day (duet z
Mariah Carey), 4 Seasons of Loneliness in A Song for Mama.
Kvartet je odpel novo soul harmonijo PASS YOU BY (*****), v
kateri je slišati posebne glasbene efekte ter vrhunsko večgla-
sno petje.
Avstralska skupina AC 4 DC je začela delovati leta 1973 in
je pravi preboj doživela štiri leta kasneje z zgoščenko Let it be
Ročk. AC 4 DC tudi v novi pesmi Safe in New York City (***)
ostajajo neposredni, udarni in ostri.
Ameriški band The Cult je sestavljen le iz pevca lana
Asburyja in kitarista Billyja Duttyja. Duet, ki je dobil vzdevek
pozitivni punk band, se tokrat predstavlja v mlačni ročk pesmi
Painted on my Heart (***), ki jo lahko slišite v filmu Gone in
60 Seconds.
Glasba in film sta zelo povezana in trenutno je v ZDA velik
hit film Mission Impossible 2, v katerem igra glavno vlogo Tom
Cruise. Limp Bizkit so za ta film posneli izredno provokativen
komad Take a Look Around (****), ki je mešanica ročka, fun-
ka in ropa.
David Breznik
ITEDNIK - Četrtek, 6. julij 2000
^KIDRIČEVO / NOGOMETNI KLUB ALUMINIJ
ladovoljni z doseženim
Pri nogometnem drugoligašu Aluminiju iz Kidričevega so
v celoti gledano zadovoljni z doseženim v minuli tekmoval-
oUi sezoni. Pred pričetkom prvenstva so načrtovali uvrstitev
od tretjega do petega mesta, četrto mesto pa je na koncu
.potrdilo dobro delo v klubu.
1 Dve obdobji sta zaznamovali
igranje Kidričanov v drugi ligi,
iin sicer dva začetka, to je v
.jesenskem in spomladanskem
delu prvenstva, ko niso dosegli
■želenih rezultatov. Se posebej
dobro pa so zaigrali v spomla-
, danskem delu prvenstva ter do-
kazali, da se razvijajo v izredno
dobrega drugoligaša. Celo leto
je bilo tudi nekaj spodrsljajev,
še posebej v jesenskem delu pr-
venstva, ko so nekaj točk po
nepotrebnem izgubili v zadnjih
minutah igre.
Priprave na novo sezono so
v Kidričevem pričeli v torek.
Igralci pa ne bodo prišli nepri-
pravljeni, saj so dobili navodila
za vadbo pred pričetkom prip-
rav. O spremembah v igralskem
kadru bomo poročali v nasled-
nji številki.
Začetek priprav bo postregel
z dvema močnima nasprotni-
koma v prijateljskih srečanjih.
Včeraj so v Kidričevem gos-
tovali nogometaši Olimpije iz
Ljubljane, v sredo, 12. julija, ob
18.00 uri pa se bodo nogome-
taši Aluminija pomerili z ekipo
Maribor Pivovarna Laško. Vsaj
po uvodnem delu priprav sodeč,
v Kidričevem resno mislijo. Po
vsej verjetnosti bo tudi v novi
sezoni cilj uvrstitev pri vrhu, še
posebej če upoštevamo, da osta-
jajo skorajda vsi igralci, nekaj
pa bo tudi okrepitev. Zaenkrat
še najbolj skrbi poškodba prve-
ga vratarja Dina Seremeta.
Nekoliko žalostni pa so v Ki-
dričevem zaradi svojih mladin-
cev, ki se jim ni uspelo uvrstiti v
prvo slovensko mladinsko ligo.
Za Šmartnim so zasedli drugo
mesto in bodo naslov poskušali
doseči v naslednji sezoni. Us-
pešni so bili tudi kadeti, ki so
osvojili drugo mesto, drugi so
bili tudi mlajši dečki, medtem
ko so stare jši dečki A premo-
čno osvojili prvo mesto. Vsi ti
rezultati mlajših selekcij govo-
rijo o tem, da v klubu resno de-
lajo z mladim naraščajem in se
zavedajo, da je to edina pravilna
pot.
Tekst in fotografije:
Danilo Klajnšek
Mlajši dečki
Starejši dečki A
Kadeti
Mladinci
KOMENTIRAMO / NOGOMET
Kdaj bomo uredili stvari doma?
Nogomet je šport, ki je zadnji mesec zbudil največ pozornosti evropske in seveda slovenske
javnosti. Evropsko prvenstvo v Belgiji in na Nizozemskem je veliko pomembnih športnih dogodkov
potisnilo ob stran. Tema pogovorov ob jutranji kavici, malici, kosilu in večerji (marsikje tudi v
postelji) je bil "žogobrc", kot nekateri rečejo tej popularni igri.
Vse je enkrat prvič in tudi to, daje majhna in do tega trenutka nogometno nepomembna Slovenija
nastopila na zboru najboljših ekip s Stare celine. Več kot milijon gledalcev na prizorišču EP v
Belgiji in Nizozemski, milijoni ljudi ob televizijskih in radijskih sprejemnikih so zares pokazatelj
popularnosti nogometa. Končno se je tudi v Sloveniji razbilo prepričanje o tem, da nogomet ni
samo brezglavo tekanje dvaindvajsetih igralcev za eno žogo, ampak je to šport, v katerem se močno
prepletajo gospodarske in politične vezi. Obisk visokih državnikov in predsednikov na prvenstvu
daje temu dogodku in nogometu še posebno težo. Slovenski nogometaši so bili del tega dogodka in se
na njem zelo dobro odrezali. Sicer pa je bilo o naših junakih tako in tako že vse povedano.
Nas bolj skrbi naše okolje. Dolgo časa sta bila Aluminij in Drava prvoligaša. Aluminij je celo
nastopal v nekdanji jugoslovanski drugi ligi. Toda že dolgo to nogometno področje nima prvoligaša.
Da je vse skupaj še slabše, smo v lanski sezoni izgubili še mesto drugoligaša, ko je v tretjeligaško
konkurenco padla Drava. Toda še ne dolgo tega je bila Drava na pragu prve slovenske nogometne
lige. Zal pa na Ptuju niso znali izkoristiti vseh svojih ogromnih igralskih potencialov. Igralci so
odhajali in s tem se je dodobra izčrpal igralski kader. Menjavali so se predsedniki, trenerji, toda
vedno se je le govorilo o rešitvi in izhodu iz krize.
Vse pa se prične in konča pri denarju. Tega je na Ptuju - in to ne samo v nogometu - absolutno
premalo iz stalnih virov financiranja. Svoj delež odgovornosti pri izpadu Drave ima tudi vodstvo
kluba, ki kljub potrošeni energiji ni znalo pridobiti politike in gospodarstva. Epilog je poznan:
tretjeligaška konkurenca. Toda igranje v tretji slovenski nogometni ligi ni nobena sramota. Za Dravo
bi to morala biti velika šola za naprej, da strnejo vrste in da poizkušajo narediti tisto, kar lahko v
okviru materialnih zmožnosti. Če mesta Ptuja nogomet ne zanima, potem mora to jasno povedati.
Zavedati se morajo, da Drava ni samo članska ekipa, ampak da imajo še veliko mladih igralcev, ■
ki bi lahko namesto na stadion hodili kam drugam. Tega si ne upam niti zapisati, saj je vseh
"mikavnih" stranpoti preveč: mamila, alkohol...
Ljubitelji nogometa na Ptuju se bodo morali sprijazniti s tem, da bo njihova Drava igrala v
tretjeligaški konkurenci in da bo imela najboljše pogoje nastopanja med vsemi tretjeligaši (odlično
igrišče, tribuno ...). Nikoli pa ni tako hudo, da ne bi moglo biti bolje, je pregovor, ki veliko pove,
samo drugi del tega pregovora je lahko drugačen. Zato ne obupati, ampak se dobro organizirati in iz
tega priti kot zmagovalec.
Danilo Klajnšek
DRAVA PTUJ
Zakai iz druge ligeT
Ptuj je dolgo veljal za nogometno mesto. V dolgi in bogati
zgodovini nogometa je bilo veliko vzponov in tudi padcev,
ki so bili bolj ali manj boleči. V minuli sezoni pa je na
Ptuju zavladala prava nogometna apatija in predvsem ra-
zočaranje, saj so nogometaši ptujske Drave padli v tretjeli-
gaško konkurenco.
Številni odhodi igralcev so
dodobra izčrpali igralski poten-
cial kluba. Razlog pa je v tem,
da vodstvo ni uspelo zagotoviti
dovolj denarja za nakupe igral-
cev, da bi lahko nadomestili ti-
ste, ki so odšli. V drugem delu
prvenstva se je pojavil sponzor
Montavar, z njim je prišlo šest
igralcev iz (prav tako sedaj že
bivšega) drugoligaša Rogoze, a
se niso izkazali za prave okrepi-
tve. V tem času je bil registri-
ran nogometni klub Montavar
Ptuj, a samo vpisan v register.
Glede tega je lahko precej dvo-
mov, ali morebiti Drava ni po-
slovala preko tega kluba.
Na Ptuju se tako ni končalo
po željah ljubiteljev nogometa.
Vsekakor to niso prijetni tre-
nutki za nogometaše, saj vse-
povsod po Sloveniji in Evropi
govorijo samo o nogometu in v
tem športu vidijo svojo promo-
cijo, samo na Ptuju še tega niso
ali nočejo dojeti. Res pa je tudi,
da še nihče v vodstvu najstarej-
šega slovenskega mesta ni rekel
nobene o tem, kakšen nogomet
in v kateri ligi želijo imeti svo-
jega ligaša.
O sedanjem trenutku Drave
smo se pogovarjali s predsedni-
kom nogometnega kluba Drava
Borisom Pergerjem.
TEDNIK Kakšne aktivnosti
so potekale v klubu po izpadu
iz drugelige?
"Izpada iz druge lige nismo
niti najmanj pričakovali, saj
smo do zadnjega želeli ostati v
ligi. Zaradi spleta različnih oko-
liščin se je končalo tako, kot se
pač je. Seveda so igralci razoča-
rani, enako tudi uprava kluba.
Največja posledica tega dogod-
ka je kriza vodenja kluba in del-
no tudi igralcev. Pred dnevi smo
imeli prvi sestanek upravnega
odbora Drave in začrtali smer-
nice dela. Osnovna je takojšnja
vrnitev v drugoligaško konku-
renco. Vsi igralci ostanejo v klu-
bu. Glede strokovnega kadra se
je uprava odločila za enak ka-
der, kot je bil v minuli sezoni.
Igralci želijo ostati v klubu, če
bodo zagotovljeni pogoji za nor-
malno delovanje kluba. Zanes-
ljivo pa vemo, da imamo nekaj
dobrih mladih igralcev, za ka-
tere so zainteresirani različni
klubi. Če bo igralec želel na-
predovati ali si poiskati boljše
okolje, ga ne moremo ovirati na
njegovi poti. Naš moto je za-
držati vse igralce in vrniti nek-
danje igralce iz nekdaj uspešne
mladinske ekipe, ki je nastopala
v 1. slovenski mladinski ligi."
TEDNIK Kaj vse razumete
pod izrazom kriza vodenja' in
kje iščete pomoč?
"Kriza vodenja je imela več
dejavnikov. Prvič ni ljudi, ki bi
delali v klubu. Nekateri se po
dolgih letih zasitijo in odidejo
iz kluba ter zapuščajo klub v
stanju, kakršnem je bil: razri-
tem, slabem finančnem stanju,
igralskem, strokovnem itd. Gre
za vprašanje financiranja dru-
goligaške ekipe. Ta bi morala
imeti sponzorja, ki bi mu za-
gotovil vsaj polovico potrebnih
sredstev, ostalo pa naj bi bilo
na ramenih uprave. Zelo težko
dobiš prave ljudi. Žalostno je
to, da bo ptujski klub prazno-
val 75-letnico obstoja, a zanj že
leta in leta ni pravega zaniman-
ja. Edina pozitivna osebnost, ki
je prišla v klub, je Martin Vogri-
nec, ki se je odločil, da se vrne
in pomaga s svojim delom; zelo
je aktiven in se za ptujsko Dra-
vo zanima z dušo in telesom."
Boris Perger, predsednik NK
Drave Ptuj
TEDNIK Kaj vse boste pos-
torili do pričetka prvenstva, ki
se hitro bliža?
"Najprej bomo igralcem ure-
dili status. To pomeni, da bi
igralci imeli zaupanje v klub in
upravo. Poravnali bomo dolgo-
ve do igralcev, potem bodo ti z
veseljem in veliko vnemo pri-
čeli delati, kar bi bilo dobro
izhodišče za končni cilj, to pa
je takojšnjo uvrstitev v drugo
ligo."
TEDNIK Kako pa je s spon-
zorstvom?
"Z Montavarjem pogodbe
sploh nismo imeli, šlo je samo
za besede, ki smo jim verjeli.
Goran Mladenovič nam je ure-
dil stvari tako, kot nam je oblju-
bil, tako da nimam pripomb na
njegovo sponzorstvo. Vsi igral-
ci, ki so prišli iz Rogoze, imajo
izpisnice v roki, kar je bil tudi
dogovor. Na njih samih pa je,
ali bodo ostali v klubu ali šli
igrati drugam. Za dva, tri smo
zainteresirani, ker so bili zelo
korektni."
TEDNIK Vrnitev v drugoli-
gaško konkurenco ne bo lah-
ka, saj ima kar nekaj klubov
podobne cilje kot Drava ...
"Če bi bila ekipa enaka, kot je
končala drugoligaško tekmova-
nje, na čelu s kapetanom Klin-
gerjem in z okrepitvami, kar naj
bi bili naši fantje, ki igrajo v
drugih klubih, bi to lahko bilo
dovolj, da bi se borili za sam
vrh. Če bi se stvari uredile, bi
pripeljali dva starejša igralca, ki
bi fante bolj motivirala in jih
pripeljala do končnega cilja."
Danilo Klajnšek
26
četrtek, 6. julij 2000 - TEDNI
ŠPORT
NEMČIJA / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Aiimovii ponovno med najboljše
Danes je triatlonec Radovan Ačimovič odpotoval v Nem-
čijo, v Rath, na kvalifikacije za svetovno prvenstvo, kjer
bo nastopilo 3500 triatloncev, ki bodo morali premagati
3,8 kilometra vode, prekolesariti 180 kilometrov in preteči
maraton.
Radovan Ačimovič, član Triat-
lon kluba Kovinotehna Celje, je
trenutno eden najboljših vetera-
nov v Sloveniji med triatlonci.
Vso zimo se je pripravljal in smo
ga lahko srečali v bazenu in na te-
renu, saj je odlično saniral poško-
dbo in se vrnil v formo; ta je še
boljša, kot v preteklih letih. Tudi
letos se pripravlja za svetovno pr-
venstvo v triatlonu, Iron man, ki
bo na Havajhih 14. oktobra. Se-
veda pa se bo nanj najprej moral
kvalificirati. Do sedaj mu je us-
pelo že trikrat, vendar v finalu
je nastopil le dvakrat, saj je lan-
ski nastop na svetovne prvenstvu
moral odpovedati zaradi poškod-
be.
Na Havajih bo nastopil v ka-
tegoriji veterani II (od 45 do 49
let). Za celotno tekmo je lani na
kvalifikacijah potreboval devet ur
štirideset minut in deset sekund
(9:40,10). Sedaj pa je prepričan,
da bo letos še boljši, če ne bo
kakšnih nepredvidenih okoliščin.
Naučil se je novo tehniko plavan-
ja, ki vzame veliko manj energije,
pa tudi rezultati, ki jih je dosegel
letos kažejo na to. Tako se ima v
načrtu udeležiti še nekaj medna-
rodnih tekmovanj, saj so tekme
najboljši pokazatelj.
Priprave na svetovno prvens-
tvo, ki trajajo vse leto, si financi-
ra sam. Potrebne je veliko športne
opreme in predvsem dodatkov k
prehrani, ki so potrebni pri tako
napornih treningih. Za svetovno
prvenstvo na Havajih pa mu po-
magajo tisti, ki imajo posluh za
šport in vztrajnost in so tudi sami
uspešni pri svojem delu.
Radovan Ačimovič se je rahlo
poškodoval tik pred odhodom,
vendar je prepričan, da je tudi
psihično dovolj pripravljen, da ga
poškodba ne bo ovirala. V nede-
ljo se mora uvrstiti med 12 najbo-
ljših v svoji kategoriji.
Milan Krajnc Pavlica
PTUJ / NA OŠ LJUDSKI VRT IMAJO DRŽAVNEGA PRVAK
David /e bil naihitreiši
Učenke in učenci OŠ Ljudski vrt so v letošnjem šolskem
letu dosegli zelo lepe rezultate tudi na športnem podro-
čju.
Na medobičnskem tekmovanju
v atletiki, ki je bilo na Ptuju 9.
in 10. maja, so mlajši in starejši
učenci osvojili ekipno prvo mes-
to, učenke pa prvo in drugo mes-
to. Sledil je nastop na področnem
tekmovanju v Slovenski Bistrici
16. maja, ki je bilo hkrati izbirno
tekmovanje za državno tekmova-
nje. Na vseh tekmovanjih se je z
odličnim tekom in dobrimi rezul-
tati najbolj izkazal Damir Cinge-
sar in se tudi uvrstil na državno
tekmovanje. Zraven tega, da je od-
ličen nogometaš, se je Damir po-
trdil tudi kot odličen tekač. Svojp
Damir Cingesar - državni p
vak
nadarjenost in borbenost je še e
krt potrdil z zmago na državne
tekmovanju, ki je potekalo v Lj
bljani 8. junija. Izmed 24 najb
Ijših iz cele Slovenije, ki so i
uvrstili na to tekmovanje, je D
mir v kategoriji učencev 5. in
razredov s časom 41.88 sek. zm;
gal v teku na 300 m in postal d
žavni prvak.
Ivan Ču
Športniki OŠ Ljudski vrt z osvojenimi pokali
OS DR. UUDEVITA PIVKA PTUJ / DP V ROKOMETL
8. junija je bilo v športni dvorani Center Ptuj državno pr-
venstvo v rokometu za dekleta osnovnih šol s prilagojenim
programom. Udeležile so se ga štiri ekipe, ena pa je v zad-
njem trenutku odpovedala.
Pozdravni govor je imel ra-
vnatelj OŠ dr. L. Pivka Ptuj,
ki je bila organizator tekmo-
vanja, Rudi Lenart, otvoritveni.
pa Ervin Hojker, podžupan obči
ne Ptuj. Prvenstva sta se udele
žila tudi Stanko Glažar, direktbj
Športnega zavoda Ptuj, in Ivai
Vidovič, vodja oddelka za drua
bene dejavnosti občine Ptuj. V
uvodnem programu so nastopili:
plesna skupina OŠ dr. L. Pivka
pod vodstvom Dragice Emeršič,
kurenti DOZA, d.o.c, in meče-
valci d. Akademije borilnih špor-
tov Ptuj.
Priznani rokomet je bil kvali-
teten, razburljiv, na trenutke dra-
matičen, tako da so zbrani gledalci
imeli kaj videti. Rezultati: Mari-
bor - Celje 2:5 (1:0), Slovenske
Konjice - Ptuj 2:4 (1:2), Celje -
Slovenske Konjice 7:2 (4:1), Ma-
ribor - Ptuj 7:3 (4:2), Slovenske
Konjice - Maribor 1:7 (1:5), Ce-
lje - Ptuj 9:1 (7:1). Razvrstitev: 1.
Celje, 2. Maribor, 3. Ptuj, 4. Slo-
venske Konjice.
s.v
Ptujska ekipa (z leve): Valerija, Mateja Ž., Tanja, Martina,
Mateja L., Petra, Marjetka in Nikolina. Foto: Langerholc
KIKBOKS
Medobiinski turnir v polkontakla
Vse leto so bili člani kluba borilnih veščin zelo delavni in
nič drugače ni bilo v juniju, ko so končali prvi del sezone.
KBV je organiziral promocijo
mojstrov borilnih veščin, na ka-
teri je bil mednarodni inštruktor
borilnih veščin dr. Emin Topič
iz Zagreba. Ob tej priložnosti so
mojstrske pasove dobili: Nadja'
Šibila /črni pas, 1. dan/, Dušan
Pavlica in Branko Fidler /oba
črni pas, 2. dan/ ter Maja Ozmec
in Alojz Vidovič /črni pas, 3.
dan/.
Zraven podelitve mojstrskih pa-
sov pa je potekalo tudi polaganje
izpitov, na katerem je 36 tekmo-
valcev in tekmovalk prejelo di-
plome za višje stopnje oziroma
pasove.
KBV pa je izvedel tudi 2.turnir
medobčinskega prvenstva v disci-
plini semi kontakt.
Rezultati: dečki - do 25 kg: 1.
Vili Koderman, 2. Filip ^anžeko-
vič; do 32 kg: 1. Denis Šamperl,
2. Blaž Breg; do 40 kg: 1. Jurček
Horvat, 2. Denis Horvat. Deklice
- do 30 kg: 1. Adriana Korez, 2.
Patricija Emeršič; do 40 kg Desa
Repič, 2. Samanta Štrafela; nad
40 kg: 1. Mojca Emeršič, 2. Datja
Šmigoc. Mladinci: do 50 kg: 1.
Robi Simonič, 2. Erik Jerič; do
60 kg: 1. Matej Šamprl, 2. Andrej
Bezjak; nad 60 kg: 1. Kristjan
Slodnjak, 2. Sandi Kolednik. Mla-
dinke - članice: do 60 kg: 1. Ma-
teja Gabrovec, 2. Amanda Vindiš;
nad 65 kg: 1. Nadja Šibila, 2. Ka-
tja Janžekovič. Člani: do 65 kg: 1.
Milan Breg, 2. Sebastijan Sohar;
do 75 kg: 1. Robert Rajh, 2. Stan-
ko Brumen; nad 75 kg: 1. Matej
Šibila, 2. Iztok Črešnik.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO / DP V STREUANJU Z MK PIŠTOLO
Mlajše mladinke - vitešampionke
v soboto je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v stre-
ljanju z malokalibrsko športno pištolo za mlajše mladin-
ke. Ekipa mlajših mladink strelskega kluba Ptuj v sestavi
Suzana Jaušovec, Jelena Vukovič in Biserka Malek si je v
ekipni konkurenci priborila naslov državnega viceprvaka.
Prvakinje so bile mlajše mla-
dinke Dušana Poženela iz Reči-
ce. Posamezno je zmagala Andreja
Kep iz SD Moriš. Biserka Malek
je bila odlična šesta, Biserka Vu-
kovič sedma in Suzana Jaušovec
osma.
Trener mlajših mladink Jožef
Malek je bil zelo zadovoljen z
uvrstitvami mlajših mladink.
5K Ptuj tretji na
državnem prvenstvu
Drugega julija je bilo državno
prvenstvo za člane v disciplini
malokalibrska standardna pištola
20-1-20-1-20. Tretjina streljanja je
štiri krat po pet strelov za 150 mi-
nut, tretjina za 20 sekund in zad-
nja tretjina za 10 sekund.
Ekipa strelskega kluba Ptuj v
sestavi Borut Sagadin, Slavko
Ivanovič in Milan Stražišar je
odlično streljala in zasedla tretje
mesto, prejela pokal, člani ekipe
pa bronaste medalje. Posamezno
je bil najbolje uvrščen Slavko Iva-
novič (šesti s 510 krogi in najbolj-
šo serijo na tekmovanju 50 krogov
od 50 možnih!). Milan Stražišar
je bil s 479 krogi 11., Borut Saga-
din pa 13. Sagadinu je bil to prvi
nastop na državnem prvenstvu in
to zelo uspešen.
Si
Milan Stražišar drugi,
ekipa SK Ptuja ietrta
Strelska zveza Slovenije je spet
uvedla državno prvenstvo v stre-
ljanju z revolverjem velikega kali-
bra za člane, tekmovanje z športno
pištolo pa je bilo za vse druge
kategorije.
Tekmovanje s pištolo velikega
kalibra se izvaja na razdalji 25
metrov in ima dva dela: natan-
čno streljanje trideset strelov po
pet strelov v šestih minutah in
druga polovička tri sekunde za
strel, vmes pa sedem sekund. Naj-
več preglavic povzroča tekmoval-
cem hitro streljanje.
Ekipa SK Ptuj v sestavi Slavko
Ivanovič, Milan Stražišar in Bo-
rut Sagadin je s 1470 krogov za-
sedla četrto mesto. Posamezno je
zmagal Franc Peternel ml. iz Kra-
nja s 560 krogi, Ptujčan Milan
Stražišar si je priboril srebrno ko-
lajno s 546 krogi, tretji je bil Alojz
Trstenjak iz Celja i 543 krogi. Naj-
bolj pestra je bila borba za drugo
mesto: Trstenjak je po četrti seriji
bil boljši in komaj po deseti seriji
je bil Stražišar za tri kroge boljši,
zadnja serija pa je bila enaka. Sla-
vko Ivanovič je bil s 510 krogi 11.,
Borut Sagadin pa 17.
Dva strelca na prvenstvu sta
imela stoodstotni učinek - 50 kro-
gov od 50 možnih, in sicer Simon
Bučan iz Predoslja in Slavko Iva-
novič iz Ptuja.
SI
ORMOŽ/23,TABOR
PD MAKSA MESKA
letos v Robanovem kotu
člani planinskega društva Maksa Meška iz
Ormoža organizirajo letos triindvajseti pla-
ninski tabor. Doslej se je značilna prieška
govorica slišala v skoraj vseh dolinah Julij-
skih pa tudi Savinjskih Alp. Letos bodo svoje
šotore postavili v Robanovem kotu ob poto-
ku Bela.
Veliko zanimivega bi lahko napisali o planin-
cih, ki jih povezuje ljubezen do gora in prijatelj-
stvo ob vsakoletnem druženju. Povsod, kjerkoli
sem jih obiskala, je bilo nepozabno. Obvezno
so se ustalili ob kakšnem bistrem planinskem
potoku. Vedno sem našla nasmejane in zado-
voljne obraze mladih ljudi, ki so se odpravljali
na kakšno bolj pa tudi manj zahtevno turo ali
pa z nje prišli. Še najbolj ponosni so bili, ko so
uspeli osvojiti vrh očaka Triglava.
Kot skoraj vsa leta bodo tudi letos šli z njimi
že prekaljeni planinci in gorski vodniki, Muri,
Štefka, Ciril, L.ojz, Andrej, Marjan, drugi Ciril,
Natja in Petkova babica Štefka, ki na taborjenju
skrbi za lačne želodce.
Tudi tokrat vabijo s seboj vse, ki so končali
najmanj drugi razred osnovne šole (navzgor ni
starostne meje). Teden dni, med 17. in 23.juli-
jem, za kar bodo odšteli 12 tisoč tolarjev, bodo
preživeli v idilični dolini potoka Bela v Robano-
vem kotu v Savinjskih Alpah.
Vsako leto se planinci poleg planinstva uk-
varjajo še s čim drugim. Tako jim je lansko leto
uspel tečaj nemščine. Organizatorji pa tudi le-
tos poleg obveznih planinskih tur nartujejo ne-
kaj podobnega.
Vida Topolovec
Štefan in Tanfa
" športnika šole
15. junija je bila na OS dr.
L. Pivka Ptuj slavnostna po-
delitev priznanj najuspešnejšim
športnikom in športnicam. Ob
zabavnem programu je bilo po-
deljenih čez 70 diplom, pokalov
in priponk, ki jih je izročil rav-
natelj Rudi Lenart.
Pri razvrstitvi športnika/ce šole
so bili upoštevani vsi rezultati
dr avnih in šolskih tekmovanj
(športni dnevi) in prizadevnosti
pri pouku športne vzgoje.
Končni rezultat: dečki: 1. Šte-
fan Gluhak, 8. a, 2. Leon Večerjo-
vič, 6. a, 3. Boštjan Hauzer, 6. a;
deklice: 1. Tanja Turnšek, 8. a, 2.
Janja Peklič, 5. a, 3. Marjetka Ko-
drič, 8. b.
S.V.
IVEDNIK - Četrtek, 6. julij :(MMI
27
ŠPORT
jtrEDNIKOVA ANKETA
Brei besed ob neuspehu Drave
Dh i/padu ptujske Drave je bilo med ljubitelji nogometa
veliko kritik na ta račun. Po njihovem so bili krivci vsi
n nihče, opazno pa je bilo veliko razočaranje ob izpadu
z druge slovenske nogometne lige. Ko smo želeli narediti
»ravo anketo, da tudi ljudje na Ptuju povedo svoje miš-
ljenje, smo lahko opazili ponovno nezadovoljstvo, pa tudi
veliko nepripravljenosti za to, da bi tisti, ki dokaj redno
obiskujejo tribune ptujskega stadiona, povedali svoje mne-
nje. Kot da so se že naveličali vsega tega, kot da so postali
imuni in brez besed. Škoda, saj so zamudili priložnost
za izražanje svojega mnenja. Uspeli pa smo dobiti nekaj
izjav;
Ivan Čuš, nekdanji nogome-
tni sodnik: "Po mojem mnenju
je za izpad Drave iz druge slo-
•"venske nogometne lige krivo
vodstvo kluba, saj je dopustilo,
nda je iz kluba odšlo preveč igral-
ncev oziroma da niso uspeli zadr-
^žati igralskega kadra. To je velik
^udarec za nogomet na Ptuju,
^'saj Drava nima samo članskega
g moštva. Tudi občina in gospo-
j darstvo bi lahko bili bolj zain-
teresirani za nogomet. Ker pač
tega ni, se je tudi zgodilo to, kar
se pač je."
Vladimir Sitar, predsednik
Športne zveze Ptuj: "O krivcih
je težko govoriti, saj so po bitki
vsi generali. Po mojem mnenju
je v Dravi prvi problem organi-
ziranost, drugi problem je po-
manjkanje finančnih sredstev.
Pri tem vidim dva glavna prob-
lema. Rešitev je močno predsed-
stvo kluba z raznimi uspešnimi
menedžerji oziroma gospodars-
tveniki, ki bi klubu omogočili
normalno delovanje. Na Ptuju
bi potem obstajali pogoji za kaj
več, ne samo za tretjo ligo. Iz-
pad Drave pa bi ocenil prej za
tragedijo kot ne."
Miha Svržnjak: "Zakaj je
Drava izpadla, je težko vpraša-
nje. Okoliščin ne poznam naj-
bolje, zato bi težko kaj rekel. Po
mojem je verjetno premalo in-
teresa med igralci in vodstvom
kluba in premalo vloženega tru-
da. Igralci verjetno niso tako
slabi, da bi izpadli. Odgovor bi
bilo potrebno poiskati v stroki
in vodstvu kluba, kako motivi-
rati in s čim. Drugoligaški no-
gomet je potreben, verjetno bi
se dalo preživeti tudi v prvi ligi,
samo do tja je potrebno priti."
Albin Pišek: "Osnovni razlog
je potrebno poiskati v premalo
finančnih sredstev. Sicer pa se
Ptujčani premalo zanimamo za
šport. Dejstvo je, da je nogomet
na prvem mestu po popularno-
sti. Za izpad Drave pa smo kri-
vi vsi tisti, ki živimo na Ptuju,
drugega nimam kaj dodati."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Od leve: Ivan Čuš, Vladimir Sitar, Miha Svržnjak in Albin Pišek
ŠPORTNE NOVICE / ŠPORTNE NOVICE
NOGOMET -
Žrebanje parov
v Volčjem Potoku je potekalo žrebanje parov
v prvi in drugi slovenski nogometni ligi ter v
pokalnem tekmovanju. Edini predstavnik tega
področja v drugi slovenski nogometni ligi je
Aluminij iz Kidričevega. Prvenstvo v 2. SNL se
bo pričelo 13. avgusta. Nogometaši Aluminija
bodo v prvem krogu gostovali pri novincu Vi-
atorju iz Ljubljane, v drugem krogu, ki bo 20.
avgusta, pa se bodo v Kidričevem pomerili z
Dravinjo.
Prav tako so izžrebali pare šestnajstine finala
pokala NZ Slovenije. Oba predstavnika iz MN
Ptuj bosta prvi srečanji igrala na svojih igriščih.
Aluminij bo gostil tretjeligaša Belo krajino, no-
gometaši Boča iz Poljčan pa ekipo Palome.
Obe srečanji bosta v nedeljo, 6. avgusta.
Dvanajstega avgusta pa bodo tekmovanje
pričeli tudi nogometaši v 3. SNL sever. V tem
tekmovanju igrajo štiri ekipe s področja, ki ga
pokriva MNZ Ptuj. Pari 1. kroga: Vransko - Pa-;,
loma, Mons CIaudius - Zreče, Fužinar - Ptuj,
Rogoza - Kozjak, Krško - Usnjar, Gerečja vas -
Hajdina, Stojnci - Kovinar.
Danilo Klajnšek
PLAVANJE-
Dve drugi mesti Pernata
Mladi plavalec Matjaž Pernat iz Pleterij, član
plavalnega kluba Branik iz Maribora, iz dneva v
dan potrjuje svoj talent in dosega odlične rezul-
tate. Pred kratkim je nastopil kot član sloven-
ske reprezentance na igrah Alpe - Adria v Italiji.
Na sto metrov prsno je s časom 1:08,81 dose-
gel drugo mesto in izboljšal svoj osebni rekord.
Na 200 metrov prsno je prav tako osvojil drugo
niesto s časom 2:28,01 in samo za dve deset-
inki zgrešil novi državni rekord. Matjaž Pernat
je prikazal dobro formo in tako z optimizmom
pričakuje odprto prvenstvo Slovenije, ki bo od
13. do 16. julija v Mariboru.
Danilo Klajnšek
TENIS
Vrhunske igre Ptujianov
Mladi tekmovalci TK Ptuj
nadaljujejo vrhunske rezul-
tate v domači in mednarod-
ni konkurenci.
Ajda Brumen je pretekli vi-
kend nastopala na mednarod-
nem ETA prvenstvu Hrvaške
do 16 let v Čakovcu. Tokrat je
v igri dvojic igrala z Mojco Mi-
leta (TK Branik MB) in z njo
osvojila že svoj letos tretji nas-
lov prvakinje v dvojicah na tur-
nirjih ETA (Evropska teniška
zveza). Po zmagah v četrtfinalu
proti Mešanovičevi / Prislanovi
(Jugoslavija, Slovenija) in Jugo-
sava / Moravcova (Češka), sta
v slovenskem finalu premagali
Bredo Kovač in Nino Knavs s
6:3 in 6:1.
V igrah posameznic se je Ajda
uvrstila v četrtfinale, kjer je iz-
gubila s kasnejšo zmagovalko
turnirja Nadio Pavič (Hrvaš-
ka).
Na mednarodnem prizorišču
je bil uspešen tudi Toni Ha-
zdovac, ki se je na ETA turnir-
ju do 12 let v Velenju uvrstil
v četrtfinale posameznikov, kjer
je izgubil s kasnejšim zmago-
valcem turnirja Lukom Pajni-
kom (Mima MB), v igrah dvojic
pa se je s soigralcem č Petrom
Kovačem Qaki LJ) uvrstil v fi-
nale.
Gorazd Skrt je osvojil svoj
prvi pokal na turnirjih TZS na
OP Svoboda Ljubljana s polfi-
nalom v igrah posameznikov.
Blaž Rola je na OP Velenja do
10 let (B rang) osvojil turnir.
TK
ŠPEDICIJA GOJA, d.o.o.
Rajšpova ul. 18, 2250 PTUJ
Te!.: 062/749 38 10, Faks; 062/749 38 20
E - Došta: aoiaOsiol.net
- organiziranje, posredovanje in svetovanje
v mednarodnem in domačem transportu
- storitve carinskega posredovanja in svetovanja
v carinskih postopkih
■ mejna odprava
■ skladiščno-logistične storitve carinskega skladišča
■ strokovnost in zanesljivost
n TRANSPORT - SKLADIŠČE
Rajšpova ul 18, 2250 Pt>j|
Tel.: 003 86/ 062 749 3 8 10
00386/ 062 749 38 11, 00386/ 062 749 38 12
Faks: 00386/062 749 38 20
PE ŠPEDICIJA
Rogozniška c 33, 2250 Ptuj
Tel 00386/ 062 747 00 70
00386/ 062 747 00 71 00386/ 062 747 00 72
faks: 00386/ 062 747 00 80
PE MARIBOR -Špedicija
Tžaska c 53, 2000 Maribor
Tel: 00386/ 062 300 18 30
00386/ 062 300 18 31, 00386/ 062 320 20 80
Faks: 00386/ 062 320 20 81
PE KOPER - Špedicija in transport
Vojkovo nobrežie 38, 6000 Koper
Tel. 00386/ 066 405 150, 00386/ 066 405 140
Faks: 00386/066 405 155
PE DOLGA VAS - Špedicija
Mednarodni me|ni prehod Dolga vos
Tel, taks: 00386/ 069 78 075
PLAVANJE
Božiiko plaval s svetovnim prvakom
Redko se zgodi, da bi se ptujski plavalci udeležili dveh raz-
ličnih mednarodnih tekmovanj v istem dnevu. To se je zgo-
dilo v soboto, 17. junija, ko so mladinci potovali v Zagreb,
dečki in deklice pa v Ljubljano.
V Zagrebu je na tekmovanju
ZLATI MEDVED kot državni
reprezentant plaval Matevž Bo-
žičko v disciplini 50 m prosto.
Glede na dosežene rezultate v
tej sezoni, je bil v predtekmova-
nju razporejen v najboljšo, za-
dnjo predtekmovalno skupino.
Družbo v skupini sta mu delala
bivši državni rekorder Jure Me-
lon in svetovni prvak Anglež
Mark Poster; ker v športu vel-
jajo samo rezultati m ni nobe-
nih posebnih bonitet za minulo
delo, se je tudi ta tridesetletni
plavalec moral potruditi v pred-
tekmovanju, če si je želel uvrs-
titve v popoldanskem finalnem
nastopu. Takoj po startu sta bila
Mark in Matevž skoraj enako
hitra, po 25 m pa so najboljši
"potegnili". Matevž je s časom
25,57 zaostal dobro sekundo za
svetovnim prvakom in bil na
koncu od slovenske ekipe 3.
(prehitela sta ga 5 let starejša
Melo in Mankoč), v skupni uvr-
stitvi pa med udeleženci iz 9 dr-
žav 13.
Mlajši plavalci Aljaž, Davor,
Gregor, Jure, Klemen, Matic,
Saša, Tom, Urban, Aleksandra
in Katja so se borili za boljše
rezultate v 50-m disciplinah v
Ljubljani. Za vse gledalce je
bilo na Iliriji premalo prostora,
saj so skoraj vsi starši od 550
prijavljenih otrok želeli pogle-
dati nastop svojih nadebudne-
žev. Več kot izboljšanja osebnih
rekordov tokrat nismo pričako-
vali. So pa otroci napeto spre-
mljali nastop svojih staršev in
trenerjev v štafetnem tekmo-
vanju 4x50 m prosto. Čeprav
je organizator želel s tem te-
kmovanjem zabavno popestriti
dogajanje, je bilo že pri razpla-
vanju "veteranov" jasno, da bo
to resen boj. Večini je sicer že
po nekaj metrih zmanjkovalo
sape, ampak zaradi navijanja ot-
rok in žena se niso dali kar tako.
Med 15 nastopajočimi ekipami
je bila ptujska štafeta v sestavi
Samobor, Veličkovič, Petrovič
in Rozman tretja z rezultatom
2.09,45.
Franjo Rozman
Božičko (desno) je na kvalihkacijah plaval s svetovnim prva-
kom (tretji z desne)
MOSKANJCI / 7. DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO
V JADRALNEM LETENJU •      .
Ha letališiu spet žhrahnm
Od 28. junija do 9. julija poteka na letališču v Moškajncih
7. državno mladinsko prvenstvo v jadralnem letenju, ki je
letos doživelo spremembo v izbiri tekmovalnih stilov.
Že dober teden dni lahko v
Moškanjcih in njihovi okolici
opazujemo jadralna letala, ki se
dvigajo v zračne višine. Enajst
udeležencev starostne skupine
do 25 let in njihovi pomočniki,
ki prihajajo iz AK Celje, AK
Ptuj, AK Slovenj Gradec in AK
Novo mesto, se vsako jutro sko-
zi šotorsko zadrgo najprej zazre-
jo v nebo, da pogledajo, kakšno
je vreme. Ob ugodnih vremen-
skih razmerah se tekmovanje
lahko izvaja, v nasprotnem pri-
meru pa lahko še malo poležijo.
Doslej so tekmovali v t.i. kla-
sičnem stilu, kar pomeni, da so
pred posamezno tekmo dobili
natančno traso letenja, po kate-
ri so morali jadrati brez odsto-
panj.
Letos so se odločili, da bodo
tekmovanje izvedli v stilih RUN
in PAS. Tekmovalci pred posa-
mezno tekmo sicer dobijo na-
črt letenja, vendar so odstopanja
dovoljena. Večji poudarek je na
hitrosti oziroma na preletenih
kilometrih. Tekmovalcem se do-
loči čas, v katerem morajo nare-
diti čim več kilometrov ali pa so
kilometri dani in jih morajo te-
kmovalci čim prej premagati.
Tekmovanje se bo zaključilo
v nedeljo, zato o rezultatih in
zmagovalcu zaenkrat še ne mo-
remo poročati.
Jana Skaza
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ'
Omufec In finigar v
državni reprexen§ain€i
s prvo polovico sezone so Perutninini kolesarji zadovoljni,
saj so že večkrat stali na stopničkah, se uvrstili v državno
reprezentanco, pripravljajo pa se na dirke, ki štejejo za ev-
ropsko in svetovno prvenstvo.
Tudi minulo soboto in nede-
ljo so na dirki za VN Krke up-
ravičili nastop. Med mlajšimi
mladinci je bil Aldo Ilešič za
las od stopničke. V hudi konku-
renci je bil na 21 km dolgi progi
za kriterij četrti.
Med starejšimi mladinci je bil
na 31,5 km dolgi progi za krite-
rij Matjaž Finžgar sedmi. Glede
na veliko število nastopajočih
in močno konkurenco je rezul-
tat zadovoljiv.
Na 44,1 km dolgi progi za kri-
terij se je ponovno dobro od-
rezal Ptujčan Andrej Marin s
tretjim mestom.
V nedeljo, na cestni dirki, je
med mladinci Ptujčan Matjaž
Finžgar s četrtim mestom ug-
nal državnega prvaka te katego-
rije, klubskega kolega Andreja
Omulca, ki je bil šesti.
Zaradi borbenosti in dobrih
rezultatov, ki sta jih dosegla v
prvi polovici sezone, sta bila
Omulec in Finžgar potrjena v
državno kolesarsko reprezen-
tanco. Omulec gre že jutri, v
petek, s slovenskimi reprezen-
tanti v Luksemburg na etapno
cestno dirko za svetovni pokal,
ki bo to soboto in nedeljo. M.
Finžgar pa potuje v kratkem
s slovensko državno reprezen-
tanco v Kanado na cestno ekip-
no dirko. Priprave so v polnem
teku.
Za ostale mladince bo v nede-
ljo v Lenartu kolesarska dirka
za kriterij slovenskih mest.
Roman Zavec
Aldo Ilešič preizkuša novo
kolo. Foto: Kosi
28
četrtek. 6. julij 2000 - TEDM
NASVETI
Kuharski nasvefi
Sardele
Sardele so priljubljene morske ribe. Večina majhnih rib
ima značilen okus in vonj, ki ga dobri poznavalci rib nika-
kor ne zamenjajo. Med majhne ribe poleg sardelic prište-
vamo še sled, saj in sladkovodni sled, ki je po velikosti že
večji in rahlo oranžne barve.
Večina majhnih rib ima siv-
kasto moder trup in mehko ter
listnato meso. Najdemo jih v
vseh svetovnih morjih. Nekate-
re so mastnejše kot druge, sku-
še pa znajo biti tudi čvrste in
bele. Kakovost sardelic je od-
visna tudi letnega časa ulova.
V jeseni in pozimi je meso ne-
koliko bolj mastno in so sarde-
lice večje , v poletnih mesecih
pa dobimo večinoma manjše in
kvalitetnejše sardelice. Dolge so
povečini do 16 centimetrov.
Na trgu pa lahko kupimo tudi
kronsardine ali kronsild, ki so
majhni sledi ali papaline, oči-
ščeni, vendar vsebujejo še kosti,
so pa vložene v kis s čebulo in
začimbami. Kosti so pri teh ri-
bah tako majhne, da jih skoraj
vedno pojemo skupaj z okusnim
mesom. Pri pripravi sardelic ne
uporabljamo močnih začimb in
drugih dodatkov, ker s tem ne
okušamo njihovega značilnega
in nežnega okusa. Pred toplotno
obdelavo jih samo rahlo solimo,
kot dodatek pri serviranju pa
uporabimo limonin sok ter rah-
lo mešanico sesekljanega česna
in peteršilja v olivnem olju.
Sardelice spadajo med mastne
ribe, zato moramo paziti, da so
popolnoma sveže in da z njimi
prav ravnamo oziroma da jim
takoj odstranimo drobovino in
škrge in jih očiščene damo na
hladno. Maščoba v sardelicah
hitro oksidira in postane žarka,
to pa celo pri globoko zamrznje-
nih ribah povzroča oster okus
in vonj. Če pa z njimi prav rav-
namo, so prava delikatesa, pose-
bej če pomislimo na hrustljavo
pečene sardele, ki jih v Sredo-
zemlju uživajo ob kozarcu do-
brega in primerno ohlajenega
vina.
Od toplotne obdelave pri sar-
delicah uporabljamo pečenje v
ponvi, na žaru in cvrenje. Manj
pogosto jih kuhamo ali dušimo.
Kot dodatek k jedem ali kot za-
čimbo jih vlagamo v olivno olje
skupaj s čebulo ali drugimi do-
datki. Sardelice pri pečenju iz-
gubijo nekaj pod kožo nabrane
maščobe in s tem se razvije še
posebej fin okus. Kot prilogo
ponudimo kuhan, na krhlje na-
rezan slan krompir, krhelj li-
mone, lahko pa tudi gorčično
omako. Zaradi svoje majhnosti
so primerne tudi za cvrenje in
ravno pri cvrenju nastane izra-
zita hrustljava skorja.
Sardele od vseh rib najenosta-
vneje očistimo. Tako so mehke,
da kosti lahko odstranimo kar
s prsti, brez uporabe noža. Pri
večjih sardelah je najboljše, da
odtrgate glavo, tako odstranite
škrge. Trebušno votlino odpre-
mo s prstom in izločimo drobo-
vino ter jih polagamo v mrzlo
vodo. Ribe dobro operemo in
osušimo, začinimo in toplotno
obdelamo. Odstranimo pa lah-
ko še kosti, tako da ribo raz-
premo, hrbtenico dvignemo pri
glavi, jo potegnemo ven in pri
repu odlomimo. Očiščeno ribo
brez kosti operemo pod tekočo
vodo in pustimo, da se pred to-
plotno obdelavo dobro odcedi.
Zraven na žaru pečenih in
ocvrtih sardelic si lahko pripra-
vimo še sardele v marinadi. Pri-
pravimo jih tako, da očiščene
sardele povaljamo v moki in jih
na hitro ocvremo v vroči ma-
ščobi. Ocvrte vsipamo na ploš-
čo ali v večjo skledo in posebej
pripravimo marinado tako, da v
manjši količini maščobe ocvre-
mo na rezine narezano čebulo,
dodamo grobo sesekljan česen,
narahlo solimo in popramo, do-
damo še vejico zlomljenega rož-
marina, premešamo in zalijemo
z večjo količino belega vina ter
malo okisamo. Marinado pus-
timo, da se malo pokuha, nato
vročo prelijemo preko sardel, ki
naj bi bile ob serviranju vsaj
do polovice potopljene v mari-
nadi. Tako pripravljene lahko
ponudimo tudi hladne; pred
serviranjem jih ohladimo v hla-
dilniku.
Ocvrte sardelice pripravimo
tako, da sardelicam odstranimo
drobovino, samo pri večjih od-
stranimo glavo. Operemo jih in
dobro osušimo v krpi, povalja-
mo v moki in ocvremo v manjši
količini vrče maščobe. Posebej
dober okus dobimo, če jih oc-
vremo v olivnem olju. Ocvrte
tik pred serviranjem posolimo
in dekoriramo s krhlji limone.
Zraven tako pripravljenih po-
nudimo zeleno solato. Tisti, ki
imate raje pikantne okuse, lah-
ko del moke zamenjate z mleto
rdečo papriko ali moki dodaste
malo curryja.
Ljubitelji rib pa si lahko pri-
pravite tudi sardelno maslo, ki
ga lahko uporabite za dober zaj-
trk ali si ga privoščite popol-
dan ob dobrem kozarcu vina.
Sardelno maslo lahko ponudi-
mo tudi zraven večjih pečenih
rib na žaru ali pečenga mesa
na žaru, za namaz pri oblože-
nih kruhkih in kanapejih ter
pri drugih hladnih uvodnih je-
deh. Pripravimo ga tako, da 12
dekagramov surovega masla te-
meljito premešamo in dodamo
2 žlici fino sesekljanih sardel-
nih filejev, dodamo še žličko
limoninega soka in malo mle-
tega popra. Dobro premešamo
in uporabimo. Za začetek lah-
ko poskusite pripraviti sardelno
maslo tudi iz ocvrtih sardelic,
le da morate uporabiti vsaj en-
krat več očiščenega in seseklja-
nega mesa sardelic in dodatno
začiniti s soljo.
Pri pripravi jedi uporabljamo
tudi industrijsko pripravljeno
sardelno pasto, ki je pripravlje-
na iz pretlačenih sardelnih file-
jev. Ta daje slani okus močnim
paradižnikovim jedem ter rib-
jim omakam, uporabljamo pa
jo tudi kot dodatek za pripravo
prelivov pri solatah. Okus sar-
delne paste se odlično poda tudi
k pečeni jagnjetini. Podobno
pripravljajo tudi azijske ribje
'- )       omake.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 284. NAD.
Zakan^ družina In
duševno zdravie
146. nad.
Terapevtski proces
zakona in družine
- na splošno -
74. nad.
Naloge terapevta -
3. nad.
Obvladovanje
kontratransfera
(protiprenosa )
Kontratransfer oz. protipre-
nos pomeni v najširšem smis-
lu besede stališče in reagiranje
terapevta do bolnika. V ožjem
smislu besede pa označujemo
z njim silnice, ki izhaiaio
i/ terapevta in ki ovirajo .di
onemogočajo psihoterapcvi-
sko zdravljenje (npr. terapevt
ne prepoznava podzavestnih
reakcij bolnikov, jih povsem
napačno pojmuje ali nanje ne-
ustrezno reagira, če jih ne pic-
pozna in ne obvlada).
Zakonska in družinska ic
rapija sta za terapevta zelof
provokativni in obremenjujo-
či. Zato je posebno velika nc
varnost, da udarijo pri laki
terapiji na dan njegovi lastni
nerešeni problemi. Prav tako!
je nevarno, da pride do izra/a
osebno stališče terapevta do|
zakona, odnosa mož - žena.
starši - otrok, načinov vzgoje,
življenjskih ciljev ipd., ki pa
niso toliko nevrotske narave
kot preprosto domena oseb-
nih in svetovnonazorskih po-
gledov in so zato pri različnih
terapevtih različni. Zato je v
zakonski in družinski terapiji
zelo važno, da ima terapevt
poleg teoretskega znanja in
terapevtskih izkušenj še veli-
ko čustvene stabilnosti, da je
fleksibilen in da nima veliko
predsodkov in ideologij.
Naslednjič pa bomo zaklju-
čili temo o nalogah terapevta.
mag. Bojan Sinko
PTUJ / PETOVIA AVTO, d.d., OBVEŠČA
Hovosti, ki bodo razveselile voznike
Prišel je čas dopustov in pred odhodom na zaslužene počit-
nice je potrebno vozilo dobro pripraviti na pot, da ne bi za-
radi slabega stanja obtičali na cesti. Tega se tudi v Petovia
avtu zavedajo in so pripravljeni na potrebe svojih kupcev.
Prav te dni pa so začeli uvajati tudi dva nova programa:
hitro karoserijo in lepljenje stekel.
Petovia avto z Ormoške ceste
na Ptuju je delniška družba z 89
zaposlenimi. Svojim strankam
nudijo servisiranje vozil, tehni-
čne preglede in prodajo rezer-
vnih delov. Imajo pooblaščen
servis za Renault in Lado, ser-
visirajo pa tudi tovorna vozila.
Ponudbo svoje servisne deja-
vnosti so razširili s programom
hitra karoserija, saj želijo svojim
strankam zagotoviti najkrajši
možen čas nevoznosti njihove-
ga vozila. Poškodbe, ki nasta-
nejo pri manjših trkih (drobne
poškodbe laka, udrtine, poško-
dbe blatnika, pokrova motorja
...) zanje ne predstavljajo več
prevelike časovne ovire za pop-
ravilo.
Karoserijske storitve so ločil
na dva dela: hitro karoserijo
kjer popravilo vozila traja naj
več 6 ur, in težko karoserijo
kjer popravilo traja več kot 6 ui
Hitra karoserija obsega popra
vilo vetrobranskih stekel, ogle
dal, žarometov in luči, popravilo
in zamenjavo odbijačev, popra-
vilo in zamenjavo ključavnic tei
montažo dodatne karoserne op-
reme (spojlerjev, meglenk, prt-
ljažnika, strešnih oken, zavesic
...).
Drugo novost svoje servisne
dejavnosti so poimenovali ste-
kleni deli, kjer vam nudijo
popravilo vetrobranskih stekel,
žarometov in luči. Do sedaj se
je v praksi uporabljala menjava
počenih vetrobranskih stekel.
Vendar je z zakonom določeno,
da mora biti vetrobransko ste-
klo nepoškodovano v predelu
premera volanskega kolesa, na
vseh drugih predelih pa je do-
voljeno lepljenje, s katerim je
vetrobransko steklo moč pop-
raviti. In nedvomno je popravi-
lo poškodovanih vetrobranskih
stekel in žarometov cenejše kot
nakup novih.
V Petovia avtu so program hi-
tre karoserije pričeli izvajati 30.
junija.
Jana Skaza
Krvodajalci
20. junija: Marjetka Potrč, Bišečki Vrh 50; Alojz Horvat,
Juršinci J7; Silva Prezelj, Podvinci 51/a; Marjan Kokol,
Levanjci 30; Marjan Grabar, Podvinci 100; Branko Prezelj,
Podvinci 51/a; Roman Resman^ Kraigherjeva 3, Kidričevo;
Martin Pečnik, Popovci 28; Martin Plavčak, Potrčeva 2,
Slovenska Bistrica.
22. junija: Zvonko Kolednik, Cirkuiane 54; Branko Škrinjar,
Obrez 96; Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož; Alojzija
Cafuta, Na postajo 6, Ptuj; Mirko Ozvatič, Placar 14; Milan
Prapotnik, CMD 17, Ruj; Dušan Furek. Draženci 87/a; Jože
Kokovnik, Draženci 16; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Majda
Ljut)ec, Nova vas pri Markovcih; Leopold Pacher, Gerečja
vas 72; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Ivan Modric, Poljska
cesta 38, Ptuj; Branko Firbas, Moškanjci 76; Daniel Kuhar,
Senešci 68; Ivan Žunkovič, Slovenja vas 69; Nada VerSič,
Slomškova 18, Ruj; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ruj;
Dragica Perhač, Placar 14; Andrej Plohi, Draženci 21;
Kari Furek, Draženci 87/a; Kristina Vindiš, Rujska Gora
3; Vlado Florjanovič, Svetog Antona 8, R. Hrvaška; Jože
Cizer!, Mala vas 11; Andrej Haiožan, Slovenja vas 9;
Martin Kaisersberger, Gerečja vas 1/e; Andrej Kramberger,
Brestrniška 135, Kamnica; Janez Goričan, Placar 11/a;
Drago Mislovič, Zg. Vetka 29; Miha Peklan Zg. Duplek
53/a; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Roman Farič, Rabelčja
vas 23/a; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Dante! Cafuta, Ui.
Šercerjeve brigade, Ruj; Bojan Topolnjak, Sovretova pot
6, Ruj; Vladimir Sagadin, Sestrže 42; Ivan Zorko, Zagojiči
26/a; Franc Brglez. Prepolje 55; Stanko Ferš, Hajdoše 6;
Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor; Branko Matjašič,
StojncI 51; Miran Ekart, UI. 8. februarja 47, Miklavž na Dr.
polju; Albert Kopše, Rimska pl. 17, Ruj.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Poletje v vrtu
Vrtnarji iz dneva v dan bolj jadikujemo po izdatnejših padavinah in j
osvežitvi, potrebni za že ovenelo in v rasti zaostalo vrtno rastlinje.;
Pomanjkanju padavin spomladi bodo poleti morda sledile obilnejše,|
le da ne bi zašle v skajnost. Eden od številnih pregovorov o naravr
se glasi: "Ujmi ne uideš; suša požre en hleb kruha, moča pa dva."
Poletje v sadovnjaku je sadjarjev najprijetnejši
čas, v katerem ocenjuje dosedanjo uspešnost
svojega dela in z zadovoljstvom pobira njegove
sadove, hkrati pa se že ozira za nadaljnjimi op-
ravili, ki jih bo pri posameznih sadnih vrstah v
prihodnje potrebno opraviti, da bo v bodoče še
bolje obrodilo. Če bodo v začetku poletja sadne-
mu drevju naklonjene ugodnejše vremenske ra-
zmere, kot so bile doslej, ki ne bodo spremljane z
viharji in točo, lahko ob skrbni negi sadnega dre-
vja pričakujemo ugodno tvorbo cvetnih brstov v
avgustu za rodnost v naslednjem letu in zadovo-
ljno pričakovano jesen ob obiranju poznega sa-
dja.
Jablanam m hruškam poleti skrbno odstranju-
jemo odvečne enoletne poganjke, ki drevesu in
zorečim plodom jemljejo svetlobo. Prazna mesta
v drevesni krošnji izpolnjujemo z upogibanjem
navpično rastočih mladik v poševno ali vodorav-
no lego, da bodo postale rodne.
Breskvam in nektarinam takoj po obiranju od-
stranimo nepotrebni prirastek mladik, da se bodo
normalno razvijale in krepile mlade rodne veje.
Marelice obrezujemo poleti po obiranju, večje
rane pa premažemo z za to prirejenim voščenim
premazom.
Pri slivah odstranimo poleti le poganjke, ki pre-
več zgoščajo notranjost drevesne krošnje, sicer
pa odložimo redčenje, krajšanje in oblikovanje
drevesne krošnje na obdobje zimskega mirovan-
ja-
Jagodičevju (ribezu, malinam, kosmulji in dru-
gim) poleti takoj po obiranju odstranimo stare iz-
rojene veje in poganjke, od koreninskih izrastkov
pa izberemo najrazvitejše za obnovo grma, odve-
čne in zaostale v rasti pa oplevemo.
V OKRASNEM VRTU sproti izrezujemo peclje
in ostanke odcvetelega cvetja trajnic, preden prič-
no semeniti, ker jih tvorba semena v rasti in na-
daljnjem razvoju oslabi. Zelene listne površine še
v tem času ne zmanjšujemo, ker bi s tem okrnili
tvorbo organskih snovi, prirastka, cvetnih brstov
ter zbiranje moči za rast in cvetenje v naslednjem
letu. Trajnicam nadzemne dele porežemo šele, ko
se povsem posušijo in odmrejo.
Vrtnice, ki bodo vegetirale in cvetele še kasno v
jesen, v začetku poletja še poslednjič pognojimo
z odmerkom lahko topnih gnojil, da bodo poga-
njki do zime dobro razviti in dozoreli.
Vrtnicam vzpenjavkam, ki cveto letno le enkrat,
po cvetenju porežemo cvetne poganjke na dvoje
ali troje listnih brstov, iz katerih se bodo za prihod-
nje leto razvili novi. Stebelne rozge po rezi ponov-
no privežemo na oporo. Stare rozge, na katerih
so vidni znaki staranja in odmiranja, zamenjamo z
novimi, ki smo jih med letom vzgojili kot ogrodne
nadomestne rozge.
Na okrasnih vrtnih rastlinah so v letošnjih vre-
menskih razmerah vročega in suhega poletja ne-
varne predvsem pepelaste plesni, ki se hitro širijo
ter listje in mlade poganjke povsem zavrejo v ra-
sti, tako da jih prekasno škropljenje ne pozdravi.
Plesnive poganjke porežemo in zažgemo, napa-
dene rastline pa poškropimo z bayletonom ali ru-
biganom.
Tudi v ZELENJAVNEM VRTU se iz dneva v dan
bolj čutijo posledice pomanjkanje talne vlage. Če
kumare, paradižnik in druge plodovke le cveto,
na njih pa se iz cvetov ne razvijejo plodovi, kljub
temu da so rastline zdrave, so vzrok motnje in
neenakomeren razvoj cvetov zaradi pomanjkanja
vlage. Čim smo opazili pojav ovenelosti pri plodo-
vkah v času cvetenja, so to že tolikšne motnje za
zavezovanje plodov, da jim z zalivanjem ni pomo-
či, vsekakor pa bo zalivanje koristilo še nerazvite-
mu cvetnemu nastavku. Škropljenje s kemičnimi
pripravki, ko vrtnine venijo, je lahko prej škodljivo
kot koristno.
Nepazljivo in grobo trganje kumar je za rastli-
no škodljivo. Pobiramo jih tako, da plodove sredi
peclja odrežemo, s čimer ohranimo nepoškodo-
van rodni poganjek. V nastale odtrgnine in rane
na steblu se namreč naselijo glivične bolezni in
rastlina prične predčasno odmirati. Kumare bo-
lje rodijo, če jih zbiramo sproti, čim mlajše, ker
s tem vzbujamo rast in razvoj novih rodnih poga-
njkov in cvetnih brstov Pobirati jih je priporočljivo
v zgodnjih jutranjih urah, ko so najbolj sveže, ob
dnevni vročini pa postanejo grenke.
Če nameravamo sejati korenček, so v začetku
julija primerne za setev le sorte s kratkim kore-
nom, kot je sorta amsterdamski.
Po biokoledarju so priporočljivi dnevi za opra-
vila z rastlinami, ki jih pridelujemo zaradi lista, 1.
in 2. ter 10. in 11. julij, ko sadimo solato, kitajski
kupus, rdeče zelje, blitvo in ohrovt, 3. in 4. ter 12.
in 13. julij so priporočljivi za plod, ko se jemo ko-
marček, cikorijo in kolerabo, pobiramo pa grah in
fižol. Priporočljiva dneva za korenino, ko sejemo
strniščno repo, zimsko redkev, korenček in rdečo
peso, sta 5. in 6. julij, za cvet od 7. do 9. julija pa
so dnevi, priporočljivi za nabiranje cvetov zdravil-
nih zelišč.
Miran Glušič, ing. agr.
PREJELI SMO
Pisma ne zardevajo
Da, 10 je izrekel že Cicero. In prav zato tudi pi-
šem. Vzrok? Vsa vseslovenska dogajanja zadnjih
mesec dni.
17. junija smo imeli veterani vojne za Sloveni-
jo (Vzhodna Štajerska in Pomurje) svečani zbor
pred Maistrovo vilo na Zavrhu. Lepo in prav.
Zbrali smo se pri Sv Trojici pred cerkvijo. Tudi
prav! Ozvočenje. In g. župnik nas je povabil v cer-
kev. Šli smo. Večina zaradi ogleda prekrasne ba-
ročne arhitekure in zgodovinske vrednosti, toda
ko nam je g. župnik začel govoriti o križevem
potu po 187 kamnitih stopnicah in U postajah
križevega pota ter klopcah, kjer lahko počivamo
na poti k jezeru, od koder je bil po programu 8
km dolg pohod na Zavrh, smo se začeli spogledo-
vati. Zelo glasno se je (sicer izven cerkve) vprašal
kolega iz Prekmurja: "Katera vojska je že pomo-
lila pred bojem v naši polpretekli zgodovini?" To-
rej najprej v cerkev, potem pa "krvavi pot" potit.
In reakcija? Nihče ni imel ničesar proti cerkvi,
spraševali pa smo se, ali je bil zaključek govora g.
župnika organizatorjem potreben. Srečali smo se
kolegi iz številnih občin, tudi tisti, ki smo začeli
razvoj teritorialne obrambe takoj po češki krizi
in takrat poslušali očitke južnih republik in to-
žarjenja pri Titu, da Slovenija ustanavlja svojo
vojsko. Slovensko vodstvo pa je moralo na Brio-;
ne k Titu na zagovor. Hvala bogu, Tito je dal Slo-
vencem prav Srečali smo se s kolegi, ki smo v SV
Sloveniji izvajali vojaške vaje, kot so bile Pohorje
75, Maribor 78, in Mura 81. Zato je vprašljiva tr-
ditev, da sta Slovenijo osvobodila leta 1991 Janše-
va modrost in manevrska struktura. Brez široke
podpore Slovencev in brez teritorialne obrambe
ter njenega več kot 20-letnega uspšosabljenja se
Slovenci na tako uspešen način ne bi osamosvoji-
li.
G. Janša je v Zavrh poslal brzojavko z obljubo,
da bo kot sedanji minister za obrambo uresničil
zakon o vojnih veteranih. Prav! Kje pa je bil ta-
krat, prvi dve leti svojega ministrovanja? Zakaj
že takrat, če že ne za nas, ki nismo utrpeli nobe-
ne škode in tragedij, ni poskrbel za padle sloven-
ske fante, za njihove svojce, za njihove družine?
Sprenevedanje!
Še bolj kot to me je užalostila maša v Kočev-
skem rogu, ki se je udeležila večina sedanje po-
zicije - pomladnikov. Zopet zakaj? Z najvišjimi
predstavniki Cerkve so peli domobransko him-
no. Je potrebno na ta način vznemirjati Sloven-
ce? Na ta način ne bo sprave - ne med mrtvimi, še
manj med živimi.
Najbolj pa se mi je zagnusil Bajukov govor na
osrednji slovenski proslavi ob dnevu državnosti.
Le kdo so tisti, ki so mu ga pisali? Poučeval nas
je o koroških knezih, turških vpadih, kmečkih
uporih (vse to sem poslušal v OS v letih 1950 do
1957), potem pa dolgo nič - šele leti 1990 in 1991
je omenjal. Njegovi privrženci pa so mu v sredi-
šču slovenske prestolnice vneto skandirali. NOB
je izpustil. In misel francoske pisateljice Simone
de Beauvior: "Najbolj zahrbtna laž je izpustitev
česa," je pri tem še kako resnična in aktualna. Kaj
to pomeni, pa je vsakemu državljanu Slovenije
dovolj jasno.
Stanko Lepej, Ptuj
ŽETEV 2000 / PRVI PODATKI VZPODBUDNI
Dobra kakovost,
a mani pridelka
v začetku tedna so kombajni zabrneli s polno paro. Dolgo-
trajna suša, ki traja že vse od aprila, visoke temper^ure v
juniju ter prvih dneh julija so zlato zrnje posušile tako Iz-
datno, da sušenje tako rekoč ne bo potrebno. Na prevzem-
nih mestih pšenice je bilo zadnje dni precej gneče, saj so
pridelovalci z žetvijo pohiteli, morebitno poslabšanje vre-
mena in neurje bi lahko že tako nizek pridelek še zmanjša-
lo. Pšenica na težjih tleh bo zorela še nekaj dni, tako da bo
žetev ob lepem vremenu trajala še kak teden.
Pridelek pšenice je manjši, zrnje pa je zelo suho in izredno kakovostno
V nasprotju z napovedmi je
kakovost doslej prevzete pše-
nice zelo dobra in v glavnem
nad standardno kakovostjo. V
zrnju je samo 11 do 12 odstot-
kov vlage, zelo ugodno je pada-
joče število in drugi pokazatelji
kakovosti. Tako je mogoče pri-
čakovati, da bodo pridelovalci
za večji del pšenice prejeli do-
plačilo k dogovorjeni odkupni
ceni. Odkupna cena ob zaključ-
ku redakcije še ni bila znana, so
pa tekla intenzivna pogajanja.
Od prejšnjih 22 tolarjev je bila
zadnja cena za pšenico standar-
dne kakovosti med 25 in 26
tolarji, morda še kak tolar viš-
ja. Sindikat kmetov Slovenije je
prav ob začetku žetve še enkrat
odločno zahteval, da naj bo od-
kupna cena pšenice 30 tolarjev,
od tega bi za stroške organiza-
cije odkupa namenili tolar po
kilogramu. Sindikat je zahtevo
utemeljil z dejstvom, da tako na
svetovnem trgu kot v državah
CEFTE cene pšenice rastejo in
da stane kilogram pšenice iz bla-
govnih rezerv države 30,30 to-
larja. Dokončna odkupna cena
bo torej dogovorjena v nasled-
njih dneh. K ceni je potrebno
prišteti še 54 tisoč tolarjev drža-
vne subvencije za vsak hektar,
posejan s pšenico.
ŽETEV IN ODKUP V
KMETIJSKIH ZADRUGAH
PTUJ IN LOVRENC
Iz Kmetijske zadruge Ptuj so
sporočili, da prevzemajo pše-
nico v Tovarni močnih krmil
Kmetijskega kombinata Ptuj, v
mlinu Korošec v Zabovcih, več-
ji pridelovalci pa lahko pšenico
oddajo neposredno v maribor-
ski Intes; pri tem bodo deležni
tudi kritja stroškov prevoza.
Kmetijska zadruga Ptuj bo od-
kupila tudi vso pšenico, ki ne
bo izpolnjevala vseh kakovos-
tnih pogojev, cena take pšenice
pa bo 22 tolarjev za kilogram.
Za vso prevzeto pšenico ponu-
jajo plačilo okoli 15. septembra
letos.
Pogodbeni pridelovalci Kme-
tijske zadruge Dravsko polje
Lovrenc lahko pšenico oddajo
v Tovarni močnih krmil v Dra-
žencih ali neposredno Intesu.
Tudi na njihovem območju ugo-
tavljajo izredno kakovost zrnja,
količinski izpad pa bo precej-
šen. Pričakujejo, da bodo na-
mesto pogodbenih 2 tisoč ton
odkupili okoli 1500 ton zlatega
zrnja. Plačilo za oddano pšeni-
co obljubljajo od 15. do konca
letošnjega septembra.
4 DO 5 TON PŠENICE
NA NJIVAH KMETIJSKE-
GA KOMBINATA
Pri našem največjem pride-
lovalcu pšenice, Kmetijskem
kombinatu Ptuj, so do torka po-
želi okoli 500 hektarjev pšenice.
Tudi z njihovih polj poročajo
o odlični kakovosti zrnja, ven-
dar nekoliko manjših pridelkih.
Dosedanji povprečni pridelki se
gibljejo okoli 4 do 4,5 tone na
hektar, v senčnih legah in na te-
žjih tleh, kjer zrnje še ni pov-
sem zrelo, bodo nekoliko višji,
morda nekaj nad 5 ton po he-
ktarju. Sicer so v Kmetijskem
kombinatu jeseni posejali okoli
1950 hektarjev pšenice, od tega
320 hektarjev semenske, poleg
tega 42 hektarjev ječmena in
spomladi še 20 hektarjev jarega
žita.
Če so lahko zaenkrat s pridel-
kom pšenice še kar zadovoljni,
pa napovedujejo pravo katastro-
fo pri drugih poljščinah, pred-
vsem pri koruzi. Zaradi suše bo
pridelek manjši kar za 80 do 90
odstotkov, tudi morebitne izda-
tnejše padavine koruze ne bi re-
šile. Ta namreč prisilno cveti,
nima pa energije za tvorbo kla-
sov. Stanje je posebej kritično
na območju Dravskega polja.
J. Bračii
Kulturni
križemkražem
PTUJ - Pred Gledališčem
Ptuj se danes pričenja Pole-
tni lutkovni pristan. Ob 18.
uri bo nastopil Mini teater iz
Ljubljane s predstavo za ot-
roke Čudovite dogodivščine
vajenca Hlapiča, jutri, 7. juli-
ja, ob 18. uri Gledališče Pika
iz Slovaške s predstavo Ko
mame ni doma in v soboto,
8. julija, ob 18. uri Družin-
sko gledališče Kolenc iz Vač
s Sneguljčico.
PTUJ - Od danes pa do
sobote zvečer ptujski gleda-
liščniki ob 22. uri pripravljajo
video projekcije najuspešnej-
ših predstav: Marjetke str.89,
Krčmarice in Ovinka.
PTUJ - Jutri, v petek, ob
15. uri se v Termah pričenja
velika^ zabava za mlade Ba-
zeni energije, ki jo pripravlja
Klub ptujskih študentov.
VURBERK-Jutri, v petek,
ob 20. uri bo na grajskem dvo-
rišču dobrodelna
zabavno-glasbena prireditev
S srcem in dušo za obnovo
tamkajšnje cerkve. Med iz-
vajalci so: ansambel Braneta
Klavžerja, Fantje izpod Vur-
berka in Mladi Dolenjci, Jani
in Franci Pirš, Natalija Kol-
šek, Marjan Zgonc, Alfi Nipič
in skupina Metulj.
PTUJ - V petek, 7. julija,
ob 21. uri bo pred Gledališ-
čem Ptuj naslednji koncert v
okviru poletnih večerov - na-
stop skupine Bluegrass Hop-
pers.
STOPERCE - Kultumo
društvo Stoperce vabi na
prireditev Glas Pomurja od-
meva v Stopercah, ki bo v
soboto, 8. julija, ob 20. uri v
domu krajanov, ki jo priprav-
ljajo člani domačega društva
s Ikani KD Turnišče ter člani
tamburaške skupine iz Raz-
križja.
ORMOŽ - V občinski avli je
do 8. julija na ogled razsta-
va Mladinski arheološki razi-
skovalni tabor HajndI 1999,
ki sta jo pripravila Pokrajin-
ski muzej Ptuj in Gimnazija
Ormož.
PTUJ - V galeriji Drava od
ponedeljka, 3. julija, razstav-
lja slikar Drago Mom.
ČRNA KRONIKA
VOZNICI HUJE RANJENI
PRIŠIKOLAH
v ponedeljek, 26. junija, okoli
10. ure je po glavni cesti proti Šiko-
lam vozila osebni avto 56-letna
E.H. iz Kidričevega. Pred odce-
pom z glavne ceste je ustavila,
da bi zavila proti Cirkovcam, tedaj
pa je vanjo trčil z osebnim avtom
53-letni A.Š. iz Maribora. Vozničin
avto je odbilo na nasprotni vozni
pas, kjer je vanjo trčila z osebnim
avtom še 35-letna I.V. iz Kidričeve-
ga. V nesreči sta bili obe voznici
huje ranjeni, voznik, ki je bil de-
janski povzročitelj trojnega trčen-
ja, pa je ostal nepoškodovan.
MOPEDISTPADELINSE
HUJE RANIL
Skozi naselje Žabljek, občina
Slovenska Bistrica, se je v pone-
deljek, 26. junija, popoldne peljal s
kolesom z motorjem 29-letni M.B.
iz Slovenske Bistrice. V blagem
ovinku je izgubil oblast nad dvo-
kolesnim vozilom, padel po cesti-
šču in se huje ranil. Prepeljali so
ga v mariborsko bolnišnico, kjer
pa je v sredo, 28. junija, zaradi po-
sledic hudih ran umrl.
TOVORNJAK SE JE
PREVRNIL
v sredo, 28. junija, nekaj po 20.
uri je S.A. iz Lancove vasi, občina
Videm, vozil tovornjak s priklopni-
kom po regionalni cesti med Or-
možem in Ljutomerom. Pri odcepu
za naselje Podgradje pri Ljutome-
ru se je tovornjak prevrnil, priklop-
nik pa je obstal na regionalni cesti.
Zaradi tega je bil tovorni promet
po regionalni cesti za več kot 4
ure zaprt, za osebna vozila pa so
uredili obvoz. Nastala je večja ma-
terialna škoda.
TRČIL V ZADNJI DEL
TOVORNJAKA
Po Mariborski cesti v Ptuju je v
četrtek, 29. junija, ob 6.30 vozil
kombi 57-letni M.R. iz Ljutomera.
Vozil je za tovornjakom hrvaške-
ga državljana, 41-letnega D.S. Pn
tem je prepozno opazil, da tovor-
njak ustavlja, ker je začel zavijati
na stransko cesto, in trčil je v za-
dnji del tovornjaka. Pri tem se je
hudo ranila sopotnica v kombiju,
51 -letna VV iz Ormoža.
OSEBNA AVTOMOBILA
ČELNO TRČILA
Po lokalni cesti skozi naselje Slo-
mi proti Žamencem, občina Dor-
nava, je-v četrtek, 29. junija, nekaj
po 12. uri vozil osebni avtomobil
18-letni B.P iz Dornave. Nenado-
ma je mladi voznik zavil na nas-
protni del cestišča in čelno trčil v
osebni avto, ki ga je nasproti vozil
30-letni M.M. iz Ormoža. V trčenju
se je B.P težje ranil in je moral os-
tali na zdravljenju v ptujski bolni-
šnici.
VELIKA ŠKODA ZARADI
SAMOVŽIGA SENA
V soboto, 1. julija, okoli 15, ure je
izbruhnil požar na gospodarskem
poslopju v vasi Zlakova, upravna
enota Slovenska Bistrica. Čeprav
so gasilci hitro posredovali, je v
celoti zgorelo ostrešje, več kme-
tijskih strojev in orodja, poškodo-
vana pa je bila tudi goveja živina.
Po oceni je škode za dobrih 7 mi-
lijonov tolarjev. Po prvih izsledkih
je požar nastal zaradi samovžiga
sena, vendar kriminalisti še zbirajo
podrobnejše podatke.
Ff
OSEBNA KRONi
RODILE SO - ČESTJ
MO: Suzana Muster,|
Sveča 21, Majšperk - |
dro; Lidija Potočnik,|
Jablane 5, Cirkovce -1
draža;   Valerija   Por^
Križevci 62 - Lauro; Vi|
Pajnkiher, Sestrže 52, |
šperk, - dečka; Zlatka
len, Trdobojci 76, Lesk<
- deklico; Mojca Traraj
Kajuhova 11, Kidričei
Monjo:   Janja   Matji
Nova vas 63, Ptuj - Tom
Ksenija Semenič, Fu|
ka 2, Ljutomer - Gašp«
Darja Bratušek, Podlože
Ptujska Gora - Alena; A
ksandra Medik, Obrez
Ormož - Leo; Valerija Ei
vec, Krčevina pri Vurbei
139, Ptuj - Laro; Klavc
Fekonja, Vinski Vrh
Ormož - Lucijo; Tatja
Kojc, Čermožiše 62/b, Že
le - dečka; Leonida Bo
bek,  Ul.   N.   Tesle  ;
Kidričevo - Špelo; KU
dija Stergar, Podvinci 11
Ptuj - Nušo; Jožica Kolar
Krčevina pri Vurbergu H
Ptuj - Roka; Janja Dreve
šek, Podvinci 45, Ptuj - d
klico.
POPRAVEK: v četrtek, 2
junija je bila pri Oseb
kroniki - rodile napak
Pravilno se glasi: Klavdi
Unger, Cirkovce 24 - dekl
co. Za napako se vljudti
opravičujemo.
POROKE-PTUJ:    Drag
Rojko, Osek 38, in Daniel
Bezjak, Vitomarci 24; Izto
Fridl in Nataša Petrov«
Zgornja Hajdina 97/a; Jac
ko Medved, Mihovce 19, u
Irena Bes, Zgornji Kamen
sčak 27/b; Janez Janžeko
vič, Bukovci 27, in Roman
Žlahtič, Muretinci l/a; Ja
nez Kukovec in Klavdijj
Drečnik, Osojnikova c. 25
Ptuj.
POROKI-MAJŠPERK:
Robert Rajh, Mirna ul. 11
.Maribor, in Nataša Sirov-
nik, Stanečka vas 14; Igoi
Ritonja, Varoš 9, in Mariji
Doberšek, Sestrže 15.
POROKA-ORMOŽ: Vil
lem Kučič, Žerovinci 4, ir
Anica Kmetic, Veliko Š^
UMRLI SO:MariaJolSI
na Mohorič, roj. Esterl, Ga-
brnik 10/a, -t' 1949, t 23.6,
2000; Jakob Zgrebec, Gra-
jena 60/a, 1956, t 23.6
2000; Gizela Grabrovec, roj.
Cafuta, Zg. Gruškovje 13,
1920, t 26.6. 2000; Franc
Pihler, Trnovska vas 15,
1931, t 21.6. 2000; Franc
Munda, Šardinje 3, 1948,
t 23.6. 2000; Julijana Igerc,
roj. Kuster, Dobrava 14, ^
1913, t 25.6. 2000; Matilda
Majcen, roj. Zelenjak, La-
honci 54, 1948, t 28.6.
2000; Gorazd Milovanovič,
Žgečeva ul. 8, Ptuj, 1964,
t 25.6. 2000; Frančišek
Stres, Čermožiše 59, -S^ 1914,
t 29.6. 2000.
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, ob-
časno ponekod zmerno oblačno.
Popoldne bodo v severni Sloveniji
posamezne plohe ali nevihte. Naj-
nižje jutranje temperature bodo od
13 do 18, na Primorskem okoli 22,
najvišje dnevne od 26 do 32 sto-
pinj C.
Obeti
v petek bo sončno in vroče. V
noči na soboto nas bo prešla hlad-
na fronta, predvsem v severni polo-
vici države bodo nevihte. V soboto
čez dan bo na Primorskem pre-
težno jasno, drugod spremenljivo
oblačno in večinoma suho vreme.
Hladneje bo.