849. štev. V Ljubljani, torek dne 28. aprila 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko pesamezna številka »Bodeče Neže“. »DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Zn ljubljanske naročnike bane „Dan" s prilogo dostnvljan na dom celostno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnik« stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“ Posamezna stev. »Dneva® stane 6 vin.; ravna toliko posamezna Številka »Bodeče Neže® (it: UredniJtvo in upravnih Ivo: :ti Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. fi Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkrat n era »glašanju poni pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. af us: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .v Shod v Mariboru. 26. aprila. Kot smo žc včeraj na kratko poročali. je narodno politično društvo »Maribor« sklicalo za nedeljo dne 26. aprila svoj prvi javni shod. Udeležba je bila prav častna, tako da ne sodimo napačno, če izražamo nad tem prvini shodom upanje za lepšo bodočnost. Javili smo že, da so kot govorniki nastopili g. dr. Ravnihar, drž. poslanec ljubljanski, g. dr. Kukovec, dež. poslanec iz Celja in mariborski odvetnik g. dr. Sernec. Danes in v naslednjem sc hočemo v prvi vrsti ozirati na izvajanja obeh gg. poslancev. Obširni seveda ne moremo biti, vsled česar se bomo omejili le na glavno vsebino... Radostno pozdravljen, je po prvem govorniku, g. dr. Sernecu, povzel besedo g. drž. poslanec doktor Ravnihar iz Ljubljane. Izvajal ie nekako sledeče: Poziv narodno-političnega društva, da govori na Vašem shodu poslanec mesta Ljubljane, je sprejeti kot nekakšno priznanje, da se smatra Ljubljano kot središče vsega slovenskega življa, tako v narodno-hulturnem, gospodarskem in političnem življenju. .Je to dokaz, da predstavlja Ljubljana ono srce, iz kojega se pretega ves slovenski živelj in njegova moč po ostalih delih. In tega spoznanja nam je treba v obilni meri, zlasti v našem narodnem boju, kajti stremljenja so širom Slovenije ista, in naj si so nas potem tudi razdelili zemljepisci s svojimi mejami v razne pokrajine. Vedno 9Cin zastopal mnenje, da bodi tudi napredna politika obča slovenska last. Kot imamo Vseslovensko Ljudsko Stranko raztegnjeno brez mej preko slovenske zemlje, tako imejmo tudi napredno enotno od .jadranskega morja na do sem. Enoten je tika narodYe"°*n« bodi naša poll-LLV,- nCe.bo temu tako, bomo mogočni. Da je temu res tako. vl-unno v naših narodnih nasprotnikih. V edno boli prihajajo do spoznanja, tla morajo z nami računati. Zato pa bi se tudi radi pogajali z nami, kajti boje sc. da bi iz našega prizadevanja ne nastalo predčasno, razpoloženje ki bi jim postalo — .Jugoslovanka nevarnost. Če bi se pogajali, bi bili Nemci v prednosti. Ml pa nočemo mešetariti niti za zadnjo slovensko gorsko vas. Naj kriče razni Doberniggi kolikor hočejo in zagotavljajo, da je dobro tako kot je. Ml se borimo in — renegatje niso slovensko ljudstvo. Nemci pravijo, da le naš narodni boj ščuvanje. A ven-tlar-le skrbimo zase tako kot skrbe ®n''za svoje na Sedmograškem. Se-oda Podpira nri tem narod- f' ~ I ------- - nem barantanju vlada. A vsako tako barantanje je končalo za vlado z bankerotom. Radi kriče naši državniki, da so »narodi sottvereni«. Lep zgled o tei državniški frazi imamo baš sedaj na Češkem . . . Nam preostaja edinole boj, v kojem se upiramo na državne osnovne zakone, ki jih pa baš vlada ne spoštuje. Vlada to prav dobro ve, a boji se Nemcev, če bi šlo, bi takoj izbac-nila člen XIX. držav, osnovnega zakona. Ravno zaradi tega pa država tudi propada. Naš boj mora biti naperjen v prvi vrsti proti vladi, dokler ta ne pride do spoznanja enakopravnosti v vsakem oziru. In ta boj bi moral biti načelo vsem strankam. Ko je nemški gozd zaznal za zahteve slovenskih odvetnikov, jc v njem silno zavrešalo. In vendar so bile te zahteve nad vse skromne ter obsegale najprimitivnejše, kar gre Slovencem. Nemško ogorčenje je tem bolj neupravičeno, ker kulturna Avstrija pač nosi kulturo Albancem, ne pa svojim narodom. Dosedanje uradne razmere so nevzdržne. Zase Nemci zahtevajo pravic na Češkem, nam pa jih branijo. Pittreich in drugi govore vedno glede sodišč itd. o »notranjem« jeziku. Razlika med »notranjim« in »vnanjim« jezikom mora pasti, ker je naravnost proti členu XIX. Seveda, državno sodišče mora pri tem podpirati Nemce m odloča za »nemški notranji jezik«. Pri tem se drž. sodišče opira na frazo Pittreicha, da je nemščina »od nekdaj v rabi«. Take razsodbe mi ne priznavamo. — Nič manj za državo sramotno je. da si moramo celo ljudsko šolo sami vzdržavati. Zahtevamo od države vse šolst\w>, tle do slovenske univerze . . . Vendar: Obupati ne smemo! Imeti moramo trdno vero. Vreči puško v koruzo, bi bil greli. Vera mora preiti v vse plasti našega naroda— vera in zaupanje v bodočnost. it dovala, smo Izgubili še to, kar so nam naši predniki z največjim naporom priborili, kar smo že imeli . . . Dunajska politika S. L. S. je samo-pašna. Delegacije S. L. S. sl nikdar ne upajo, upreti se v delegacijah vladi. Drugih narodov delegacije so to storile in zato sc drugim narodom godi dobro. S. L. S. potrebuje vlado — da se vzdrži; brez vlade bi propadla. Ker pa ima tudi vlada od S. L. S. koristi — ji prodaja Kranjsko. S. L. S. brez vladene milosti — ne bi mogla živeti. S. L. S. pa tudi direktno izdaja slovenski narod in dela vladi — rabeljne. Spomnimo se na septeuiberskc dogodke leta 1908., ko ie S. L. S. denuncirala Slovence in fabricirala veleizdajalce. Oni dogodki so v živem spo- minu. Tudi sedaj je S. L. S. prodala vladi žrtev: Iv. Hribarja. Vse to pa bo trajalo naprej, dokler bodo na krmilu klerikalci. Temu priti treba v okom in pričeti delati. Težišče vsemu bo v bodočih državnozborskih volitvah. Pri vsem pa treba nam Slovencem ozke združitve s Hrvati in Srbi. Tudi to je eno naših glavnih težišč. Slovenci ne bomo izgubili svoje narodne individualnosti v združitvi. Asimilacija, ki bi se morda izvršila ob mejah, nam ne bo v pogubo. In če bi prišli ob vse, raje poginemo v hrvaškem kot laškem, ali nemškem morju. Le združeno Jugoslovanstvo bo povzročilo preokret in dalo novo smer polit, monarhije, ki tava slepo naprej v pogubo, tako, da že ostaja vedno več onih, ki so prepričani, da se naši državniki nalašč igrajo z nevarno igro. Tudi na zunanjo politiko moramo dobiti vpliv. Danes smo pod nemškim in ta nas je že izpodrinil v Rumuniji in Srbiji, zlasti na trgovskem polju. So to posledice laškega zavezništva in nemškega prijateljstva. Italija se ž
ttok,01litc se vendar kraljevi V k!U! • • •« Od bolečine' iLlipu 5e krik»,il Kelus glavo, pri čenn,rda3an T V'" zlate igle. sfe. jnu i.™.« sev&r.Uj »po? «.ret ’e “C1 " To se je zgodilo ba§ v trenntiul ko so vsi napadalci po novem premoru zopet naskočili viteza. Pet ali šest mečev je sunilo div-‘ ’ V1!zadel* so samo v zrak. čii n , °.J D0 Svojem dejanju je sko- bkna • ,a.n.-na?a}’ Pognal se na rob K,1» in zaklical: »Adijo, gospoda!...« Shod v Mariboru. Minoio nedeljo je bil v Mariboru prvi javni shod, ki ga je priredilo narodno-poli-tično društvo »Maribor«. Udeležba je bila prav povoljna, zlasti še, če pomislimo, da treba naše ljudi šele navaditi na nedeljske predpoldanske shode. Govoril jc g. drž. poslanec dr. Ravnihar iz Ljubljane o političnem položaju, g. deželni poslanec dr. Kukovec iz Celja o zadnjem de-želnpzborskem zasedanju ter o pomenu. ki ga je imelo za nas Štajerske Slovence. Govor gospoda deželnega poslanca priobčimo v prihodnji številki. Danes naj le omenimo, da so slovenski klerikalci ravnali s svojimi volilci na naravnost lopovski način. Odvetnik dr. Sernec je govoril o zgodovini Slovencev zadnjih 500 let in živo predočil vse one krivice, ki so se nam do danes godile na narodnem polju. Shod je vodil in mu predsedoval predsednik na-rcdno-političnega društva odvetnik Evropski mir. »Sam sebi nevaren, postal je ta svet, kjerkoli pogledaš, je sam bajonet . . .« Nevarnost za vojno je zdaj tam — in zdaj tu — na zcinljo prihitel jc angel miru. Pri; vratih Evrope sc angel zglasi: »Odprite, odprite, prepozno še ni.« as Najprej med Albance angel hiti, da te razgrajače, kako pomiri. Albanci prijeli so urno za nož in angelu rekli: »Nas umiril ne boš. Nam le na škodo, evropski je mir, zdaj Švaba da krone, Italijan nam da lir. Dokler se države, med seboj tepo, vsi radi denarje Albancem neso. Zato se poberi iz tega sveta, vsak rajši denarje od mira ima.« Odprli so vrata evropskih držav, povsod le za vojsko ie poino priprav. Zdaj angel miru je v Italijo šel, in milo Taljana prositi začel: »Preljubi polentar, daj enkrat že mir, saj v Afriki nimaš nobenih ovir.« Nad angelom grozno Italijan se zjezi — iz svoje države, takoj ga spodi. »Kdo te je klical, k nam iz neba? Vsak na tem svetu po svoje ravna! Trieste, Trentino, od Istre naprej — v Dalmaciji konec kje naših je mej? Kar nekdaj obvladal je, ded naš Rimljan, to mora dobiti nazaj Italijan. Dokler ni odrešen italijanski naš rod, mi bomo vodili, vojno povsod. „Katastr«la“ (amerikansko) resnično trčenle dveh vlakov. Od soboto do pondeljka „Kino-ldeal“. In skočil je! Okno ni bilo visoko. Toda pod njim je bil jarek... širok, globok jarek, polti vode. »Ako padem v vodo,« si je rekel Pardajan, »sem ostnešen na vse večne čase.« Kdo drug bi si bil mislil: sem izgubljen! Preden je skočil, je Pardajan izmeril jarek s pogledom in skrčil kite svojih nog in vsega telesa tako krčevito, da so se mu napele žile na čelu od silnega napora. Bil je natanko podoben levu, ki se pripravlja na skok. Mišice so sc mu izprožile kakor mogočni vzmeti. Skočil je ravno v hipu, ko sta planila Morever in Možiron k oknu In sta ga hotela prijeti. Videla sta ga, kako je priletel s sklenjenimi nogami na drugo stran jarka in se obrnil nazaj, dočim sta stiskala onadva pesti za njim in rju-la od srda. Nato se jima je odkril s široko gesto ter odšel z mirnim, prožnim korakom. »Arkebuzo! Arkebuzo!« je zavpil vojvoda Anževinski. Pardajan je slišal klic, a se ni ozrl. Morever ,ki jc veljal za dobrega strelca, je pograbil arkebuzo, ki so mu jo podali drugi, ter pomeril na viteza. Strel je počil. Pardajan se ni ozrl. »Oh, satan!« je zaškripal Morever, »ižgrešil sem ga!...« In čolnarji, ki so pluli po Seni nizdof, so zijali presenečeno v luver-sko okno, pri katerem so videli kopo plemičev, stresajočih pesti in rjovečih apokaliptične grožnje. Tisti hip je vitez de Pardajan zavil okrog vogala. Šele zdaj se je spustil v tek. Naslednjih par minut, ki so sledile v kraljevem kabinetu, je bilo polnih zmede in brezetiketnosti, zakaj sleherni ie kričal svoje mnenje, ne poslušale sosedovega. »Smrt Božja!« je vkliknil vojvoda Giški, »to je mladi nercsec z Lesenega mostu!« In sam pri sebi si je mislil: »Kolika škoda, da noče biti moj! A čigav le neki?« »Dajte mi povelje!« je vzkliknil Morever, »pa jamčim, da bo ta človek zvečer v oblasti vašega Veličanstva.« »Bodi vam dano!« je velela Katarina. Morever je planil iz kabineta; sledili so mu vsi gizdalini, izvzemši Kelitsa, ki je tožil, da ga glava boli. Kralj pa je razbijal s pestjo po ročniku naslanjača, v katerem je sedel, in kričal: »Pri smrti božji, da mi prebrskate ves Pariz! Moja volja je, da pride ta upornik takoj v Bastiljo! Se Jutri se mora začeti njegov pro- —tein ces! Ah, res vam moram čestitati, gospod de Monmoransi: lepe ljudi vodite k meni!« »Gospond maršal je vedno tako nepreviden, da ne pazi, s kom občuje,« je dejala Katarina ssladkogren-kim glasom. »Maršal prihaja v Ltiver le redkokrat; drugod si izbira svoje prijatelje...« Henrik Danvilski se je nasmehnil zmagoslavno. Franc je čakal, da mine nevihta. »Gospod Monmoransiški občuje s kraljevimi sovražniki,« je menil vojvoda Giški srdito. »Pazite, vojvoda.« je odgovoril Franc. »Vam odgovorim prav lahko, ki niste niti kraljica niti kralj..« Dotaknil sc je s prstom njegovih prsi, pogledal mu v oči in dodal čisto tiho: »Ali vsaj zdaj še ne, čeprav želite!« Giz se je odmaknil ves prestrašen. »Sir,« je povzela Katarina,» ta vitez de Pardajan me je insultiral d priliki, o kateri povem vašemu Veličanstvu kaj več, kadar bo čas za to. Predrznil se jc položiti roko na vašega brata... Ali je res, Henrik, ali ne?« »Bogme, še preveč je res!« je odgovoril vojvoda Anževinski z ma-lobrižnim glasom, česaje si redko brado z glavnikom, ki ga Je nosil vedno pri sebi. Obrnil se je h Kelusuj! »Kako je tvoji ubogi glavi, prijatelj?« »Slabo, vaša jasnost, prav slabo... Ta razbojnik mi je Izruval cei šop las...« , »Potolaži se; dam ti mazila, ki je izborno. Mati ga je naročila nalašč zame.« Katarina de Medicis pa Je nadaljevala med tem: »Sir, ta človek je nevaren sovražnik moj in vojvode Anževinske-ga...« »lo zadošča,« je dejal Karel IX. »Ukazal sem že. da ga aretirajo in mu napravijo proces. Vzpostaviti hočem zgled za dolgo časa.« In dodal je z bledim usmevom: »Ljudje naj vidijo, da ljubim svojo rodbino.,. saj jo ljubim v resnici, bogme, kakor ljubi ona mene.« Zadovoljen nad tem potuhnjenim zbodljajem, ki je veljal materi in bratu, je bil kralj mahoma spet dobre volje; dal je znamenje, da želi biti sam. Odšla sta Katarina in vojvoda Anževinski; Kare! je gledal za njima. Tudi ostali navzoči so Se poizgubhi, le Frane Monmoransiški se ni ganil z mesta; to videč, je ostal tudi Henrik Danvilski. Kralj ju je pogledal z začudenjem. »Rekel sem menda, da Je avdi* Jencija končana,« je dejal. »Sir,« Je odgovoril Franc s trdnim glasom, »vaše Veličanstvo mi je obljubilo pravico; čakam Je šef« (Dalje.) dr. Koderman. Izvajanja govornikov so našla vsestransko priznanje. Iz besed K. predsednika naj omenimo one. ki sc nanašajo na trditev nemških listov, da je nemški obroč krog Maribora že strnjen in one v kojili je poudarja! veliko važnost slovenskega narodnega dela in prizadevanja postaviti nemškemu Mariboru nasproti — sčasoma slovenski Maribor. Mnogo truda bo treba, a železna volja bo i to dosegla. Predsednik se je zahvalil tudi gg. poslancema za njih trud. na kar ic prebral g. dr. Weixl tri resolucije, ki so bile vse sprejete brez nadaljnega. Vsebino resolucij smo že priobčili. — Slov. mariborski klerikalci so poslali na shod seveda svoje somišljenike. Le-ti sc seveda niso upali niti črhniti, dasi so morali požreti par prav debelili. (Glej poročita o govoru posl. dr. Ravniharja.) Šele ob koncu so hoteli s pomočjo nekega Medvedščka nekaj nagajati. Ker pa je bila ura že I. čez poldan, je moral i ta utihniti. Gospodom klerikalcem priporočamo samo eno: če se hočete pozneje kdaj oglasiti, poslu-žite se takih, s kojiini se bo sploh govoriti dalo. Časa tratili ne bomo, niti se ne bomo morili z ljudmi, ki jim je na izust priučeno (in še to slabo!) alfa in omega vsega »katoliškega prepričanja«. Vrhu vsega bi morali misliti, da se sami bojite. — Temu prvemu shodu bo letos sledita še več shodov. Zdi se nam, da opravičeno rečemo: »Led je prebit . . .« Nemci med seboj. V konfliktu posl. Franza z graškim občinskim svetom je zaznamovati nov korak: na poziv graškega župana plem. Fleischhaekerja, da se naj Franc opraviči zaradi svojih napadov, je Ie-ta poslal županu pismo, da si je dovolil zgolj samo kritiko gospodarstva mestnega občinskega sveta graškega, kar bo tudi v naprej storil. Prosi pa župana, da se udeleži enega prihodnjih zborovanj »meščanskega društva« . . . Franz je očividno predaleč zabredel in se boji strahov, ki jih je poklical. Kako se bo skobacal iz težke afere, se bo še pokazalo. Najbrže mu ne pojde kar tako zlahka. Gradec V četrtek se vrši obravnava proti baronici Mari Zojsovi v znani aferi poskušenega podtaknje-nja otroka-dediča. Obdolžena je goljufije. Maribor,. (Razno.) Dan nemškega »cvetličnega dneva« se hitro bliža. Svarimo svoie soroiake m UH poživljamo, da se ga ne udeleže. Vsakega verolomncža javimo na tem mestu. — Mestna požarna bramba je dobila nov avtomobil za požare. Voz je velik, močan in hiter. — 151etna Ida Koss in 17letna Marija HinŠeg ste izginili. Sumijo, da se jima je kaj pripetita, ali pa. da ste šli v Dravo. — 14letni Kramer se je s tovariši igral pod Kalvarijo. Ko je hotel skočiti preko nekega plota, je z desno nogo obvisel in si jo v členu izpahnil. — Kmetica Vc-bletova je padla na pesniški cesti pod voz In se težko ranila. — Na Dravi so se vozili neki moški in ženske. Čoln je zajel vodo in bila je nevarnost, da sc potope. Plavati ni znal nihče. — Pijonirski ponton-čoln je zadel ob veliki dravski prevoz. Slednjega bi bita skoro odtrgata. — Kmetico Postrak je zadnjo soboto na Glavnem trgu njen konj nevarno ugriznil v desno ramo. — V graško umobolnico so prepeljati 1869. leta rojeno Mariio Weber iz Brezncga pri Slov. Gradcu. — 441ctni, brezposelni klepar Iv. Steiner je v prostorih bolniške blagajne tako razsajal. da so ga aretirali. Na poti na rotovž Je pograbil policaja in mu strgal obleko. Oddali so ga okrožnemu sodišču. Trbovlje. Trboveljska podružnica S. P. D. priredi v soboto dne 2. maja ob 8. uri zvečer v Fortejevi dvorani planinsko rajanje ali planinski ples. Igral bo dobro znani trboveljski Šramel pod osebnim vodstvom g. Oskar Molla. Obleka turi-stovska ali narodna. Vsak udeleženec lanskega dirindaja se še z veseljem spominja na prijetne urice, ki lih je preživel pri naši prireditvi. Letošnja bo nadkriljevala lansko. Zabave in veselja bo dovolj. Trbo veljci in sosedje vsi isti dan v For-tejevo dvorana na Vodah. Vsak prijatelj naših planin in veselja dobrodošel. Na veselo svidenje! — Od bor. Trbovlje, Veliko zanimanje vlada za naše planinsko rajanje, ki se vrši v soboto 2. maja v Fortejevi dvorani. Planinski špitav se pripravlja. Gospodične in gospe bodo upravljale samaritanski posel. Sukali se bomo od mraka do zore. Veselja in radosti dovolj. Tovariši planinci in planinke, pridite v turistovski obleki. Nahrbtnike napolnite z dobro voljo, vse drugo pustite doma. Celje. Slovenci Celjski, pozor! Celjski Vclcnemci pošiljajo po Celjski okolici razne špiione, da bi potem zvedeli, ali so okoliški Slovenci izdajalci ali ne! Imena teh špijonov so nam na razpolago, eden naihujših ic G č r, ki se dela v okolici zeta zavednega Slovenca, če pa kdo le eno besedo zine, n. pr.: sem Jugoslovan, ic takoj kaznovan! Zatorej. posebno pa sloven- ska^ m........a, pazi na vsako besedo! Več o tem bomo še spregovorili! — Slovenska mladina. Celje. Zopet so nas izzivali danes popoldan nemški gimnazijci s tem, da so peli pesem »VVacht ani Rhein«. Nemcem je dovoljeno vse. mi Slovenci, ki smo gospodarji naše rodne slovenske zemlje, pa še po slovensko govoriti ne smemo. Tužna nam majka! — Slovenska mladina. Celje. Največji hujskači proti Slovencem so Rakušcvi in Kbnikovi pomočniki. — Slovenska mladina. Celje. V tobakarni v Narodnem domu se ne dobijo Ciril in Metodovi koleki. Naj bi se jih čim preje oskrbelo! Slovenci, zahtevajte povsod Cirilmetodovc koleke in vžigalice! Na delo za napredek Slovencev! — Stav. mladina. Celie. V Gaberjih pri Celju se v tobakarni ne vidi Cirilmctodovih vžigalic, pač pa so zelo vidne one društva »Stidmarke« in »Schulver-eina«. Ali ni grdo od gospoda Plev-čaka, ki živi samo od Slovencev', pa zato skriva Cirilmctodove vžigalice, pa tudi nabiralnika ni. Napravite red! — Stav. mladina. Celje. Po raznih slovenskih gostilnah v celjski okolici sc ne vidi nikjer Cirilmetodovih nabiralnikov in tudi vžigalic ne. Tam se ne dobi nobenega naprednega časopisja, ampak ptujsko cunjo, »Štajerca«. Toči sc samo nemško pivo. kakor da bi slovenskega ne bilo. Slovenci, zahtevajte v gostilnah slovenske narodne liste. Nove avtomobilske proge. Letos na jesen ali pa najkasneje prihodnje leto na pomlad se otvore sledeče avtomobilne (omnibus) proge: 1. Maribor, Kamnica, Selnica, Fala; 2. Maribor, Limbuš. Ruše; 3, Maribor. Ptuj; 4. Maribor. Gornja St. Kungota, Lučane, Zeleni travnik; 5. in najbrže še tudi še Maribor, Slovenska Bistrica. Seveda bo podjetje v -— nemških rokah. Slovenci niso dobili svoj čas koncesije za progo Maribor-Št. Lenart. Tu bi se bilo kaj napraviti dalo, pa je naša brezbrižnost zopet uek.su malcjca orcDozno prišla. Kal za to . . .! Rogaška Slatina. (Požig.) Dne 15. t. m. ic pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Ane Zalokarjeve. Ona in nje mož bivata v Do-navvitzu, koder je mož zaposlen v livarnah. Bila sta zelo zadolžena. Ker oče Zalokarjeve. Gregor Čebular, ni hotel rešiti posesti, ga le hčer pregovorila, da je zažgal, da bi dobila visoko zavarovalnino. Pred kratkim je dala 4500 K vredno posest zavarovati na 9000 K. Njo in skopuha Čebularja so zaprli. * Dnevni pregled. Vojna dveh petrolejev. Ozadje mehikansko-ameriške vojne zelo podrobno slikajo »Novoje Vremja«, ki pišejo sledeče: Porfirius Diaz je 34 let vodil kot predsednik mehikan-sko državo. Njegovo vlado so hvalili vsi: tako najnižji uradniki, ki so bili izbirani iz sorodstva in prijateljev in so upravljali svoje okraje čisto tiransko, kakor tudi veleposestniki. ki so kmetsko prebivalstvo izkoriščali kakor sužnje; zadovoljni so bili tudi zastopniki severnoameri-kanske industrije, ki se je polastila 70 procentov mehikanske trgovine. Rudniki so bili dani v najem le Ame-rikanccm, železnice so se gradile le v smeru vzhodnem za Združene države itd. Ta idila je trajala, dohtar niso bili v Mehiki odkriti veliki petrolejski vrelci. Leta 1907 je bilo tam zbrano en milijon sodov petroleja in leta 1912 je ta številka poskočila na 17 milijonov. Mehika je na pridobivanju petroleja na tretjem mestu: za Združenimi državami in Rusijo. In ravno to odkrito bogastvo je bila nesreča Mehike. Kajti: preje so Združene države dovažale v Mehiko petrolej in ga prodajale z dobičkom 600 procentov. Kakor hitro so pa bili odkriti vrelci v zalivu Tampico, se je takoj pokazalo, da Mehika ne le ne bo petroleja kupovala pri Rockefellerju, temveč da bo še konkurirala s petrolejem Združenih držav. Na petroleju bogata tla pri Tampicu so bila dana v najem mehlkansko-angleški družbi. Družbi je šlo tako dobro, da je začela graditi lastne ladje in si je drznila zgraditi celo večjo cisternovo ladjo, kakor jd je Imel Rockefeller. Od tega časa začenja nesreča za Mehiko. Proti Porfiriju Diazovi je izbruhnil punt, ki ga je vodil nekak Madero. Kakor sc more razviditi iz uradnih listin zunanjega ministrstva Združenih držav je Madera dobival plačilo od ene največjih petrolejskih newjorških firm in je imel z Rockefellerjem pogodbo, po kateri se je zavezal, da bo vzel mehikanski-angleški družbi, kakor hitro poslane prezident. vse koncesije in da jih bo da! Rockefellerju. Madero je pregnal Diaza. toda pogodbe ni mogel spolniti, ker ga je Huerta pregnal in zapovedal utakniti ga v ječo. Toda prišel je tja -- mrtev. Prezident je postal Iluerta. To seve se ni dopadlo Rockefellerju in Združenim državam. Ameriški listi so začeli prelivati solze nad prehitro smrtjo Madere in začeli imenovati Hucrto »moža s krvavimi rokami«. Občutljivi Amerikanci so povpraševali, kako dolgo bo predsednik Združenih držav trpel, da bo vlada sosedne države v rokah takšne »pošasti«. No. Wilson Rockefellerja ni razočaral, in opiraje se na javno mnenje, je proglasil, da Združene države tako dolgo ne priznajo mehikanske vlade, dokler bo na čelu stal Huerta. Poslal je v Mehiko nekega Linda, ki naj bi Hucrto pregovoril, da sc naj odpove vladi In razpiše splošne in svobodne volitve. Huerta je zagotovil, da ima naoram VVilsonu največje spoštovanje in je obljubil razpisati volitve. Kako so se te volitve vršile je negotovo, ker 80 procentov ljudi sploh ne zna pisati. Po končanih volitvah je bila vlada zopet v rokah Huerte. Na kar je pa izbruhali punt ustavovernih, t. j. ljudi, ki branijo »pravico in poštenost«, kakor trdi predsednik Združenih držav Wilson. Na čelu teh revolucijonarjev stoji general Villa. Angleži, ki jim hinavstvo Wilsona že dolgo-preseda, so pred kratkim navedli životopis tega generala. Ko mu je bita 14 let, je bi! obsojen v ječi zaradi tatvine volov. Potem je sedel v ječi zaradi umora. Od leta 1910 že ni več v ječi. toda vedno in vedno z mukami izsiljuje iz ljudi denar. V času. kar je na čelu puntarjev, je bita lastnoročno umorjenih že 20 ljudi. Lansko leto je oropal en vlak. V mestu San Adres je postavil po 5 in 5 ljudi v eno vrsto ter jih ubijal z eno krogljo, ker je hranil pa-trone. Tega »generala« podpira Wil-son, Rockefeller in javno nmenie Združenih držav. Boj s Huerto se je nenadoma spremenil. V zalivu Tatn-pica, torej tam, kjer so petrolejski I vrfclcl ijpo »T©t\r«nl rtoc- , rikanski mornarji, ki so proti predpisom stopili na mehikanska tla. Prezident VVilson je zahteval zadoščenja. Huerta je bil pripravljen. Wi!son je zahteval 21 strelov. Ker je pa Huerta menda dejal, da je 21 strelov za enega mornarja preveč, je VVilson kot predstavitelj ultra demokratičnih idej poslal vojno brodovje pred Tampico. Tako pride radi ene cisternove ladje, ki ima večjo vsebino kot Rockefellerjeva ladja, do vojne med Združenimi državami in Mehiko. Klerikalce strašno bode vsak dr. Ravniharjev nastop. Kakor gad tako sikajo, kadarkoli govori dr. Ravnihar. Ni čudno! Klerikalci ne morejo prenesti pereč.? kritike svoje nenarodne politike in zato takšno kričanje. Ne bodite smešni! Cc bi dr. Ravnihar tako malo pomenil za Vas, bi se vi gotovo ne pečali toliko z njegovo osebo, kot se naprednjaki ne pečajo z Gostinčarjem. 4 oda ravno, ker se dr .Ravniharja bojite, zato vaše otročje jeclanje. Celo v Parizu že uvidevajo, da se držijo Italijani v našem Primorju samo še umetno in z vladno pomočjo. Parižki »TeniPS«. zeta ugleden list, priobčuje obširen in temeljit članek o boju med Jugoslovani in Italijani na Primorskem m prihaja do zaključka, da osvojimo Jugoslovani Primorje skupai s Trnom v dolgled-nem času, ako ta ne bo posebnih na-silj. Zanimiva le *a konstatacija posebno še radi tega. ker se je v široki evropski javnosti navadno mislilo da je Primorje Italijansko, da so italijanske aspiracijo na ta kraje naravne in opravičene m da avstrijska vlada podpira Jugoslovane proti Italijanom. Ko je spregledal pravi položaj tako ugleden list kot je pariški »Tcmps«. bo spregledala kmalu vsa evropska javnost, najbrže tudi ona v Italiji, samo naši domači Italijani bodo še vedno kričali, da je Primorje italijansko, četudi je italijanskega ministra zunanjih del pozdravil v Opatiji hrvatski župan v hrvatskem jeziku, v Lipici, par kilometrov od Trsta, so ga pa pozdravi le — slovenske taobojnice. To so državniki! Pravijo, da se je grof Berchtold v Lipici tudi Inte-resiral za narodnostne razmere Trstu, o katerih menda ni imel poprej niti pojma, ker ni vedel niti tega. koliko !e Slovencev, tam in ka- teri možje so njihovi voditelji, četudi živita v Trstu dva slovenska državna poslanca: dr. Rybar in dr. Gregorin. Temu našemu grofu Berchtoldu bi bilo svetovati, da prečila članek v pariškem »Tcmpsu«, v katerem so prav natančno opisane narodnostne razmere ne samo v Trstu, temveč v Primorju sploh. Sicer je škandal, da poznajo te razmere bolje v Parizu kot na Dunaju, ampak pri nas je že tako. da bodo kmalu I urki — ako že niso bolje poučeni o razmerah v Avstriji kot avstrijski ministri; ki sc živo interesirajo za vsako albansko vas, ne poznajo pa razmer v največjem avstrijskem pristanišču. V takih razmerah sc ni čuditi, ako je Berchtold svojemu italijanskemu tovarišu kaj o-V-iboval glede Primorja. Nemčija In Rusija. Napetost med Nemčijo in Rusijo raste. »Srbo-bran« piinaša članek, v kitciem dokazuje. da je konflikt med coema državama neizogiben. Rusija je edina nevarnost za Nemčijo. »Bolgarija na razpotju«. Pod tem naslovom je prinesla praška »Union« lep članek znanega dopisnika -—c— iz Sofije. Kako v bodočnosti popraviti napake preteklosti. Glavno vprašanje je: ali z Avstrijo, ali z Rusijo. Avstrije — pravi član-kar ne smemo podcenjevati — toda Nemčija i>ojdc vedno z Grčijo in Ru-munijo in tako bi trozveza Bolgarije ne mogla podpirati. Kaj pa z Rusjo? Rusija je Bolgarijo zapustila, zato pa se je Nemec všedel ob Bosporu. To je za Rusijo lekcija. Za'to bo Rusija morala paziti, da iz tega ne bodo imeli drugi dobiček. Bolgarija bi se pridružila trojnemu sporazumu pod gotovimi pogoji, pod katerimi bi bil bolgarskemu narodu omogočen prost razvoj v vseh balkanskih pokrajinah, ki niso sedaj last Bolgarije. Bolgarija se mora odločiti. Tavati sredi med trozvezo in tripel-entento ne more več. V Norvegiji se zelo zanimajo za Jugoslovanstvo. Dali so si prevesti cel srbski vojaški proračun. Znanec nam piše, da je v vseh krogih veliko navdušenje za novi slovanski Balkan. Obljubljeno je nam daljše poročita. »Novj Čas« sc po nepotrebnem jezi in očita »Dnevu« napake, katerih pa v resnici ni. »Dan« je priobčil fčsnico in ta boli! Izrazi, katere navaja »Novi čas« nikakor niso nedostojni. ampak v polni meri odgovarjajo resnici, katero klerikalno časopise previdno zakriva svoiim Citatc-«em. Seveda gotovim ljudem nc! ugaja, da je »Dan« začel prinašati ostre besede proti klerikalizmu na Goriškem, ki se vedno bolj zajeda v naše ljudstvo. Tu pa pade včasih tudi kaka preostra beseda, katero pač zahteva neizprosna politika proti klerikalnemu sovražniku goriške-ga Slovenstva. Žal, da ni bilo »Dne-, va« že pred par leti! — Obenem bodi omenjeno, da je »Novi Čas« v veliki zmoti, ako misli, da smo proti njegovemu uredniku. Osebne politike mi ne maramo. Gre le za načela. Da pa tržaška »Edinost« ne bo podpirala klerikalizma, v kolikor tega ne zahteva njena nadstrankarska politika y Primorju, je pa itak raz-umljvo. Mi ne napadamo ampak odbijamo neizprosno vse napade od vsake strani, ki je sovražna našemu programu in kulturnem napredku našega ljudstva. Da pa je klerikalizem ravno največji sovražnik slovenske svobode in narodne neodvisnosti ni treba niti omenjati. Zato nam ni treba zgledov iz daljnh držav, ampak je zadosti, če sc ozremo na klerikalno kronovino Kranjsko. Iz Kranjskega se je privlekel črni klerikalizem tudi na Goriško, kjer pa mu je treba zastaviti vsa pota. da ne pridemo tudi mi v čase navo-dobne španske inkvizicije. Naš boi se je komaj začel. Upamo, da bo zmaga na strani svobode, resnice in prostosti! Po čim se kupuje in prodaja vi no? Pred kakimi tremi tedni je kupil neki vinski trgovec tri tata staro dolenjsko vno — P° tako nizki ceni. Kupi! g jc 15 lil v občini Velika-dolina in je plača! hektoliter po 20 K. Tako ga stane ta žlahtna kapljica z vožnjo vred, komaj po 26 K hi na dom postavljeno. Po Čem ga pa on prodaja, to vedo njegovi odjemalci! Zaka pa pišemo te vrstice? Samo zato, da se vidi po kaki slepi ceni proda kmet svoje pridelke, kadar nujno rabi denar! V drugi vrsti pa zato, da se vidi. kako drago ga mora ubogi konsument plačati.. ako si ga hoče za svojo potrebo — kozarec privoščiti! Užitnine na vino zunanj vinski trgovec ne plača, ^judstv naj tedaj samo sodi, kdo ima v t slučajih največ dobička! Nastopno predavanje Or. Ilešiča v Zagrebu. V soboto le ime! prof. Ilešič na zagrebškem vseučilišču svoie nastopno predavanje. Poleg dijaštva je bilo navzočih mnogo profesorjev in drugega odličnega občinstva. Prof. Ilešič je govoril o temi: Splošen razvoj slov. književnega jezika v minulem stoletju do 1S48. leta. Predavatelj je bi! na koncu burno aklamiran. Poročil se je dr. Franjo Lipold z gospodično Ivano Balon, iskreno čestitamo. Ljudsko šolstvo. Dosedanji su-plent v Zagorju ob Savi Viktor Kregar je imenovan za prov. učitelja in voditelja enorazrcdnice v Zalem logu ter mu jc obenem poverjen pouk na ekskurendni šoli v Davčah. — Suplentinja Ivana Z\volf je imenovana za prov. učiteljico v Cerknici. — Namesto obolelega učitelja Viktorja irčarja je imenovana za suplentinjo na deški šoli v Ribnici Leopoldina Mi-ala in nairusto učitelja Alfonza Z; * i i'/ika. ki ima dopust v svrho študij, za siplentinio na isti šoli v Ribnici Alojzija Novak. — Na mesto obolele učiteljice Leje Levec je imenovana za suplentinjo na nemški csmirazrediii dekliški šoli v Ljubljani učiteljica Mara Vidic. Haid v Pekel! Za Ljubljančane, ki |° se že naveličali Šmarne gore in St. Jošta, je prav pripraven izlet zdaj v Pekel pri Borovnici, kjer ravno začenja cvesti tista imenitna kranjska trobentica. (Primula carni-olicah Pota so lepo popravljena in mostiči novi. Na Hudičev zob se pa brez nevarnosti pride ob žičasti vrvi. Zveza z Ljubljano je pa tudi ugodna. Torej: liajd v Pekel! Na neznan način ubit. Iz Žirovnice se nam poroča: Predvčerajšnjem smo našli ob pol 5. zjutraj na cesti ubitega Jožefa Malija, kletnega delavca. Fant je še ob 3 uri zjutraj mirno in veselo gostoval v Svetinovi gostilni. Čez poldrugo uro na to smo ga našli s potolčeno glavo in mrtvega. Ubijalec ali ubijalci še niso znani. Gozdni požar. Dne 23. t. m, okrog ene ure popoldne je začel goreti neki gozd pri Vrbovcu b«*° Mirne peči na Dolenjskem. Ogenj se je silno hitro razširil in Je uničil velik del gozda — ploskev treh hektarov. Skupna škoda znaša 2000 do 2500 K. Zažgali so najbrže šolski otroci, ki so vrgli proč tleče cigaretne ostanke. Vlom. Pred nekaj dnevi so vlomili neznani tatovi v hišo posestnika Gregorja Koširja iz Podkorena in so odnesli več jedil kakor tudi trideset kron v gotovem denarju. Še eden. V noči na 22. t. m. so izvršili doslej neznani tatovi pri več ooscstnikili na Selu in v Panarčgr- mu, občina Šmihel Stopiče. Tatovi so ukradli denar, obleko, perilo žen-ne ure in vino. Vrednost ukradenih . predmetov znaša približno šest sto kron. Storilci so naibrže hrvatski tatovi. UnhMana. Naravnost gorostasne neresnice je govoril dež. glavar dr. Ivan Šušteršič na klerikalnem shodu ki sc jc vršil preteklo nedeljo v »Ljudskem domu«. Sicer smo na to že navajeni, da dr. Šušteršič rad »farba« ljudi, ampak tega pa vseeno nismo pričakovali, da bi kdaj trdil, da smo Slovenci napredovali na Kranjskem najmanj za 20 do 30 let, odkar S. L S. gospodari v deželi! In to je trdu dr. Šušteršič, navzlic temu, da vsak otrok že ve, da smo Slovenci vsaj za 50 let nazadovali v narodnem oziru na Kranjskem, odkar klerikalci vladajo v deželi, ker od onega dneva, ko so klerikalci zavladali v deželi; je začela germanizacija uradov v velikem štilu, pod klerikalno vlado so dobili kranjski Nemci šol kolikor so hoteli, pod klerikalno vlado smo dobili v Ljubljani nemško državno policijo in tudi sedmim Nemcem so klerikalci odprli vrata v ljubljanski občinski svet. Skrajna drznost je res Susteršičeva trditev in samo klerikalne volilce je mogoče tako farbati, samo ljudi, ki razim »Domoljuba«, »Bogoljuba« in podobnih listov ničesar ne čitajo, poslušajo pa samo ono, kar jim pripovedujejo župniki in kaplani. — Preveč debela je nasledita trditev dr. Šušteršiča na nedelJsk klerikalnem shodu: »Ni tako maloštevilnega naroda kot smo nu, k id v tako veliki državi kot ta zavzemal tako močno^^Močno jo Siovenci.« 1 o j ei0vi?Ttci v Av pozicijo zavzemamo V efriu tako motno, da nas sme vsak importirani nemški uradnik sredi Ljubljane zmerja a s »krainische Hunde«. da se po koroških železniških postajah nemške frajle pri blagajnah lahko norčujejo iz Slovencev, ki zahtevajo vozne listke v slovenskem jeziku itd. itd. Vsi vemo, da ni v Avstriji naroda, ki b» se mu tako slabo godita kot nam, to pa pride kranjski deželni glavar in pravi, da zavzemamo v Avstriji močno pozicijo! Njegova osebna pozicija je pač močna in si jo je napravil na račun slovenskega naroda in sedaj se cinično norčuje iz vsega naroda, ko mu pravi, da Je pozicija Slovencev močna — Stanovanje podražil. Ljubljanski hišni posestnik ima v Zelem jami svojo cnonastropno hišo.. Kam oderuško pa ravtfa ta mpzic s strankami, kaže najbolj to, da Jim je /x meseca svečana podražil stanovanje po 100 K!! Izgovarjal se je s tem, da hoče dobiti boli fine stranke na stanovanje Nc vemo, kaka gospoda bode prišla v Zelepo jamo uživati sedaj po letu smrad od limfabrikei' Tako oderuštvo sc samo obsoja. — Koncert »Glasbene Matice«. Pri nedelj, tretjem izvajanju Satt-nerjeve »Oljki« je bila dvorana v tretjič nabito polna. Delo se i® ,,,e' krasno izvajalo in lepote skladbe so prišle do popolne veljave. Utis tega velikega dela je res mogočen, dokaz burno priznavanje, ki se kai m hotelo poleči. Solistiški parti so prišli do vedno večje veljave, enako tudi zbor in orkester. Skratka: vsi sodelujoči faktorji so bili harmonično popolni. Pred začetkom Oljke sta izvajala ga. Hermsdorf-Bilinova in g. J. Levar pesmi slov. modernih skladateljev dr. O. Kreka in A. Lajovica. Ga. Hermsdorf-Bilinova je pela kot uvodno točko Hummlovo »Aleluja«, ki je za svečanostne priike kaj primerna in za pevko hvaležna, ker v njej pride glas do popolne veljave. Sledile so 3 moderne slovenske pesmi: Krekovi »Misli« in »Intermezzo« ter Lajovičeva »Pesem o tkalcu«. Spraviti Krekove moderne pesmi do veljave, je težko, ker zahtevajo velik glas, duševno silo in veliko moderno tehniško pevsko izobrazbo. Zato teh pesmi ne more peti vsaka pevska moč z zadovoljivim uspehom, pa tudi zato ne, ker niso zložene v nam navadni obliki, pri kateri je melodija vse in drugo le malo. Ga. Hermsdor-fova je v tem nastopa pokazala, da povsem obvlada te moderne zahteve. Kettejeve misli v Krekovi sklad-ui so prav dobro izražene in je raz-položenje pristno zadeto. Krasno je Hertnsdorfova pogodila kontrast tihega gaja ob začetku in koncu »tudi tebe o gaj moj, so odeli snegovi« nasproti strastnemu izrazu spomina »kako smo ljubili, kako smo živeli.« V strastnem poletu je prišel pevkin glas v visokem »h« do sijajne veljave. Kolikor je nam znano se Krekov »Intermezzo« doslej še ni javno pel. Pesem je kratka, pa ima prav lepe misli v glasbi in kaže skoro ciganski mo storiti časnikarsko dolžnost, ako prinesemo o njem daljši životopis v jutrišnjem listu! Rajnik je ostal tudi pod trdo zapeto suknjo vojaško iz polnega prepričanja slovanskega mišljenja, kar so mu naši zavedni ljudje šteli v veliko čast in splošno priznanje! Seveda je bit izkušeni mož po zadnjih slučajih zelo previden in je odkril svoje pristno jugoslovansko srce in čustvo le takim ljudem, katerim je brezpogojno zaupal! Hove, anima Pia! Naj Tl bode lahko južnoslovenska zemlja v središču cele Slovenije!! — »Z Bogom .brate još jedan put!« — Vojaški pogreb se vrši danes, 28. aprila iz Šiške na groblje pri Sv. Križu. —Rdeči križ. Dne 22. aprila t. 1. se je vršil redni občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Občni zbor otvoril je predsednik gosp. Peter vitez Grasselli, pozdravil navzoče člane, posebno pa deželnega predsednika eksel. barona' Schvvarza in vojaške svetovalec. S toplimi besedami se je spominjal umrlih članov društvenega vodstva: višjega štabn. zdravnika dr. Fran Košmelja, gospe Luitgarde Zeschko, prejšne predsednice gospe Flore Rudesch in več rednih članov. V znak sožalja vstali so navzoči raz sedežev. Na to je g. predsednik naznanil. da sta se v Ljubljani dva tečaja in v Novem mestu en tečaj za pomožne bolniške strežnice dovršili in da se enak tečaj v kratkem tudi v Krškem otvori. Račun za leto 1913 se odobri. Koncem leta 1913 je znašalo premoženje 155.275 K 42 h, od te svote spada na vojni zaklad 89.056 K 36 h, na vezano imovino 54.350 K 63 h na mirovni pomočni zaklad 11.118 K 43 h in na jubilejni mirovni zaklad 750 K. Priti ovi volitvi celega odbora so bili soglasno izvoljeni naslednji gospodje in gospe: a) za glavno društvo: Gustav del Cott, c. kr. okrajni glavar v p., Fran Doberlct, hišni posestnik, Karl Kasti pl. Fraun-stiitt, c . in kr. podjx>lkovnik v p., Gustav Karel Kulavics, c. kr. vladni svetnik, Ivan Sajovic, stolni dekan, dr. Edo Šlajmer, višji sanitetni svetovalec, dr. Fran Zupanc, c. kr. dvorni svetnik, dalje Jurij Petrovan pl. Felso-Zabricza. c. in kr. polkov-nip v p. in dr. Viktor Schiffer, c. kr. vladni konceptni praktikant, potem Antonija Kosler, Beti pl. Laschan. Ernestina pl. Račič, eksel. baroninja temperament. Moduliranje in kratke Karla Sclnvarz. Helena pl. Schoppl. fraze zahtevajo velik temperament, v"" A" "— ’* ki se v vsakem trenotku izpreminja (,Carmen), zahtevajo velik glasovni obseg navzdol in navzgor in vse to otezkoCa I/.vaJanje. Vse te tcŽkOČ.C je ga. Hermsdorfova s svojim temperamentom, z glasom in čutom sijajno nadvladala. K sklepu je zapela najboljšo slov. moderno Lajovičevo »Pesem o tkalcu. Ta skladba je res pravi biser novejše glazbe. Hermsdorfova je dokazala s predavanjem prejšnjih in še posebno te pesmi, da ie umetnica, ki s svojim lepim polnim moderno izobraženim glasom, z zre lo interpretacijo, lepim čutom in ve likim temperamentom zasluži vso našo pohvalo. — Operni pevec g. J Levar se je izkazal kot izvrstnega pevca s krasnim glasom. Lajovičeva »Bujni vetri v polju« je težka, temperamenta polna in zahteva od pevca Pravo virtuoznost. Istega skladatelja »Mesec v izbi«, je sicer kratka, pa kras Vera dr. Šlajmerjeva, Bogomila dr, Šustcršičeva, baroninja Fani Wurz bacli in Olga dr. Stare, b) za podružnice: Mihael pl. Lukane, c. in kr polkovnik v n fiahripl Pi^coll. lekarnar m dvorni založnik. Matija Zamida, ravnatelj deželnih uradov, dalje Hermina del Cott, Melanija Lukmanu in Minka Luckmann. Za računske preglednike izvoljeni so bili gg. Adolf Eberl, Henrik Lindtner in Josip Poklukar in za namestnike gospa Terezija Jenko in gosp. Ivan Kovač. Končno je bil odstopiv-ši predsednik, gosp. Peter vit jz Grasselli vslcd njegovih velikih zaslug za društvo enoglasno izvoljen častnim članom. — Nabrežni zidovi ob Ljubljanici ne bodo povsod tako visoki ko ttlice temveč taki kot se že vidijo na levem bregu Ljubljanice med frančiškanskim in jubilejnim mostom Samo med frančiškanskim in čev- leS P?,ST-Z iak2- le|T 'io1-*1111" "“Stom sc napravilo viso- šernovo betcdilo' ftA * °toh strani in “ «W do lepega razvoja v kantiieni in mo- ”^ljo.. Sicer bo pa celo nabrežje gočnem recitativu. Je zelo hvaležna. ,eP°> da bi le že enkrat bila Krekova »Pogodba«, je krepka, ja- končana dela v Ljubljanici, pa to Še sna, prepojena z naivnim, prijaznim ne 1,0 tako kmalu, ker se dela na- humorjem. Krek je Maistrovo be- favnost po polževo in občudovanja sedilo izvrstno zadel. Dasi kratka, v. X1?- Potrpežljivost merodajnih napravlja lep utis, ter je tudi širšemu I un,tc!jev, ki ne stopijo energično občinstvu pristopna. Prav zato jo je *noral g. Levar ponavljati. Občinstvo ie kar kipelo navdušenja. Navedene pesmi je Levar izvedel s čustvenim Jn žara polnim predavanjem, kar najnujnejše. Njegov briljanten bariton se je posebno mogočno razvil v Krekovi »Pogodbi«, Gerbičevi »Kam?« kakor tudi v Lajovičevih pesmih. G Levar je pokazal s svojimi velikimi ^možnostmi tudi kako je treba in-J®rptetirati moderno težje skladbe biueo^ga Prihoda in nastopa smo na prste podjetniku* ki se mu trika mor ne mudi in dela tako, kakor bi bilo vseeno ako bodo dela končana tudi šele čez sto let. Ako se podjetniku odločno ne stopi na prste, bomo res še dolgo, prav dolgo čakali na konec del v strugi Ljubljanice. — Stranišče pri Dolenjskem mostu. Na Dolenjski cesti so postavili te dni poleg mostu nov javen pisoar železne konstrukcije. To je bilo že zdavnaj potrebno. Naš stavbni urad pa je tu zopet na nekaj po- burno^nritosrčno veseli. Zato je žel zakik — (ali pa sploh ni mislil na to) dorfovi invtalč- Solistinjama Herms- ‘ gdč. SeverjevP fii,spe§,1.° liastopivši šopka, g. Levarju3,.se. izr ,a Pa venec, ter lih je obči^5611 0V°nnV zdravijalo kakor tudi sk? n H Sattnerja. Seveda ic^* £ počaščen tudi mojster Hubad “ tP?X°Vnik Adam PaK. »Z beET1 Irntprimi 1° ¥ zadnle | T ""““P1 8V- '•'»rua m menma ralnlf hrabri jSnak koma|B eI,08'Sail " E Fr' Sker'eC' ,re°VCC pred svojo smrtjo od pisca teh skromnih vrstic na izprehodu pod »Tivoli«. Umrli je bil tako markantna j, ebnost m splošno poznan med Ijub-veff nV.???in?tv6m* kicr Je Pieži- dvalc^f w s anu>0£ Kotovo čez uvajset let svojega pokoja, da misli- natnreč: da bi dal to poslopje, ker stoji tik ceste, nekoliko »zakriti«, zato nasvetujemo g. Duffetu, kot načelniku stavbnega tirada, da naroči mestnemu vrtnarju nasaditi pri stranišču nekaj primernega grmičevja; nekaj spredaj, nekaj pa ob straneh. Ormovja ie za par kron cel voz. Družbi sv. Cirila In Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah 7 K 90 v. To vsoto se je nabralo na odhodu pri Sv. Trojici g. Janžekovič 4 K 20 v, v veseli družbi v Bene-dičkem vrhu 3 K 70 v. C. M. podružnica v Vrtojbi na Goriškem je priredila velikonočni ponedeljek veselico z vprizoritvijo Igre »Domen«. Uspeh je bil zelo ugoden in je dal glavni družbi čistega dohodka 100 kron. Med to vposlano vsoto jc vštet dar g. Josipa Nemec, trgovca v Podgori pri Gorici 10 K, in peka g. Valentinčiča iz Sorice C K. Posebno zalivalo zasluži g. Alojzij Vuk, poslovodja konsumnega društva v Vrtojbi, ki je izkupil za družbo s svojim požrtvovalnim delovanjem od brezalkoholične pijače 27 K 38 v. Tej vzorni podružnici: Slava! Ker se nista mogla udeležiti /iherievega pogreba, poslala sta B. F. Gsehnan pri Sv. Martinu 5 K. Neumorno de-uje C. M. podružnica v Trbovljah in daje vspodbudne vzglede rojakom širom domovine! Nabiralniki so vrgli ta mesec čistih 85 K 59 v. Slava! Prvenstvo je dobil nabiralnik v gostilni Goropevšek, posebno delavne so bile gospice Grcbenčeve. »Sokoli« so nabrali po pogrebu pok. K. Počivavšeka 10 K na predlog crožnega staroste br. Tauferja. Ggč. Ocepkova se je vrnila k svojemu nabiralniku, a »Slovenska mati« ga. Ana Dimnikova je pridobila v nabiralnik 28 K. Živela ta prezaslužna predsednica ž. C. M. podružnice! — Majniška proslava narodnega delavstva bode letos v nedeljo, dne 3. maja. Da se ta manifestacija izvrši kar najsijajrieje, zato se vrše predpriprave kar mogoče vestno. Veliki moški in ženski odbor oba tekmujeta, ter smo prepričani, da bodeta svojo nalogo izvršila častno! Na shodu, ki se vrši dopoldne ob 10. uri govorijo drž. in dež. posl. g. VI. Ravnihar, dež. posl. g. Adolf Ribnikar in zastopnik železničarjev g. Iv. Škerjanc iz Trsta. Zato že sedaj opozarjamo vse narodno čuteče Slovence na ta shod, posebno pa vabimo uslužbenec vseli strok, da sc shoda polnoštevilno udeleže. — Majniška proslava. Odbor za prireditev velike majniške veselice ima.danes ob 8. uri zvečer v prostorih N. S, 2. v Narodnem domu važno skupno sejo. Prosimo tovariše in tovarišice da se seje zanesljivo udeleže l — Slovenski delavci! Uslužbenci vseh strok! Agitirajte za majniško proslavo, ki se vrši v nedeljo dne 3. majnika. Dopoldne ob 10. uri vsi na shod v Mestni dom. Popoldne in zvečer vsi na veselico v hotel Tivoli. — »Telovadno društvo »Sokol« v Šiški vabi na prijateljski večer, ki se vrši v torek dne 28. aprila 1914 ob 8. uri zvečer pri »Ančniku« v Spod. Šfški. — Predavanje: brat Bojan Drenik: Telovadba kot vzgo-jevalno sredstvo. — Prosta zabava. Vabljeni ste prijatelji Sokolstva, da se polnoštevilno udeležite prijateljskega večera. — Društvo za zgradbo Sokola 11. priredi v nedeljo dne 3. maja II. veliko pomladansko veselico na »Osojah«. Katero sokolstvu naklonjenemu občinstvu najtopleje priporočamo, da jo poseti. Ker je razven drugih privlačnosti na sporedu tudi telovadba, pri kateri nastopijo člani članice, naraščaj, gojenci in gojenke Sokola II. se nadeja društvo mnogo-brojne udeležbe. — Prostovoljno gasilno društvo Iz Most opozarja vsa gasilska društva, katera se bodo udeležila običajne sv. maše pri sv. Florijanu v Ljubljani dne 10. maja, da prijavijo vsaj do 3. maja, koliko mož se je bo udeležili, da vemo zajutrek in obed pripraviti. Druga leta je bil skupen zajutrek v Ljubljani, in letos bode pa v Mostah. Ker se bode ob priliki vršila velikanska slavnost našega društva; zatoraj že danes slavna gas. društva vabimo, da se iste v čim največjem številu udeležite. Na pomoč! — Orkester Sokola I. sodeluje polnoštevilno na veliki majniški veselici ki se vrši v nedeljo dne 3. majnika v hotelu Tivoli. Odbor se trudi vsestransko in bode storil vse, da bodejo obiskovalci veselice popolnoma zadovoljni. Naj torej nihče ne pozabi na majniško veselico in naj gotovo pohiti v nedeljo pop. v hotel Tivoli. — Tvrdka se ženi — je naslov krasne veseloigre, ki se predvaja od danes naprej skozi 3 dni v kinematografu »Ideal«. Inscenacija te igre je jako spretno izvedena in vse dejanje je od začetka do konca prepre-ženo s tako dobrovoljnostjo da sili nehote k razkošnemu smehu. Igralci igrajo vsi svoje uloge izvrstno. Gospodična Orla, priljubljena subret-ka berolinskega stolnega gledališča igra glavno vlogo, ona igra fino pikantno in ume pritirati si pozornost občinstva. V soboto druga senzacija »Katastrofa«, resnično trčenje dveh vlakov! — Atlantis. Gerhart Hauptmannov znani roman se je slednjič uprizoril tudi v filmu. Slovita tvrdka Nordisk film Co. se ni ustrašila ne truda, ne denarnih žrtev, za uprizoritev tega velikanskega dela. •— Da Odlikovana pariška Čevljarna (Oalzoleria. I^arigina). TltST Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. Trlica Oa.rd.-u.cci ^tev. 1.5. se uprizori potop veliki;.skega pa-robroda se je m kupil vciki parnik »Roland« in se ga je potopilo sredi morja. Pri tem sodelovalo je več tisoč ljudi, katerih mnogo je bilo v smrtni nevarnosti, in večje število parobrodov ki so i; rali prevzeti rešilno akcijo. S takimi v> edstvi se še dosedaj ni Uprizorilo nobenega filma iri je gotovo to drzno delo senzacija, ki bi si jo moial ogledati vsakdo. Omeniti je še, da ie Hauptmann morebiti v kaki slutnji grozne katastrofe »Titanica« pisal ta roman dokaj časa pred omenjeno nesrečo in vendar se tej tako močno približuje. Ta svetovna senzacija predvajala se bode od sobote 2. do torka 5. maja v Bachmaierjevem Grand Elektro Bioskopu v latermanovem drevoredu FBAI MALIH, diplomiran, ler c j ač. Trst. - Uh ca Tor S. Piero 4 - Trst, KiCv^iica Nabrežina 99. Trst. Slovensko gledališče v Trstu. Vsled nekih ovir so morali slov, igralci prekiniti svojo turnejo po Istri in so se sinoči vrnili v Trst, Danes v torek prlrede v dvorani »Nar. Doma« giasovito burko »Ne-vzdramijivi Izidor«. Ta burka je znana in vzbuja salve smeha. V Ljubljani in v Gorici je občinstvo pokalo od smeha. Burka se je v Ljubljani morala, večkrat ponoviti. Zatoraj: kdor se hoče smejali,, naj gre danes k predstavi v »Nar. Donu. Začetek ob 814 zvečer. Slovenski delavci v Trstu! Na dan 1. maja ob 9. in pol dop. priredita »Narodna delavska organizacija« in »Zveza jugosl. železničarjev« velik manifestacijski shod v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Po shodu bo obhod po mestu z godbo in zastavo. Svira godba NDO. in sicer nad 40 mož. Popoldne bo veselica na vrtu »Jadrana* pri Sv. Jakobu. Slovenski delavci! Udeležite se v čim večjem številu te manifestacije. Potrebno je, da na slovesen način manifestiramo za svoje gospodarske in narodne pravice. Občni zbor trafikantov v Trstu. V nedeljo se je vršil občni zbor trafikantov. Dnevni red jt bil sledeči.: 1. Financijelno s\nje društva. 2. Potrdilo bilance. 3. Poročilo o uspehu posredovalcev, da Sc udobi večja provizija na prodaji »Piccola«. (Op.: to 'se ve, poročevalec časopisa »tl Picollo« je bil pričujoč.) 4. Zahteva na dunajsko federacijo trafikantov, da posreduje pri c. in kr. finančnem ministrstvu za večjo (od 10 na 15%) provizijo pri prodaji tobaka. 5, Iz volitev vodstva. Ker je bila večina zadovoljna bivšim z vodstvom, je bilo iznova izvoljeno bivše vodstvo. (G. Gr. Zidar je podal dimisijo kot blagajnik). Na to je bil izvoljen sle deči odbor. Predsednik g. Fran Ma-jovski; podpvedsed. g. Ivan Botič; tajnik g. Božo Busolo; blagajnik g Tomaž Grižnik; voditelja g. Gustav de Radio, in g. Josip Papič. Največ zanimivega je, kar se tiče provizije na prodaji »II Piecolo«. »Picollo« nam je dajal provizije 5% na prodaji; v resnici sramotna plača za prodajo ene stvari po 4 vinarje komad? Uspeh posredovalcev pri »Piccolu« do sedaj je ta, da se je odločil »Picollo«, da da povrhu en izvod jutrnjega časopisa, in en izvod večernega v vsa ko tobakarno. Protest je pričal, da s tem nismo zadovoljni. Vsi tobakar-narji tožijo, da skoraj vsak dan manjkajo izvodi (da jih ni toliko, kolikor se jih računa). Tobakarnarji se niso mogli zadostno izraziti proti postopanju »Picollovih« uradnikov in to vsa kokrat, kadar je kdo prišel v »Pi-collov« urad reklamirat primanjka ne mu izvode, to se je obravnavalo vpričo »Piccolovega« poročevalca — Da vam povem en slučaj: Neki dan je šel eden na vodstvo »Piccola« reklamirat 5. izvodov, na njegovo reklamacijo mu je bilo odgovorjeno: »Mi ne moremo v tej stvari nič re šiti, obrnite se k tislemu (težaku), k raznaša.« Pri težaku pa: »La vad — in malora.« Hajd iznova v urad, V uradu: ma casa la rompe in tim pani la faccia di meno di veder Piccolo? in drugo in drugo. Tora danes so vsi kakor eden vpričo Pic colovega poročevalca protestiral proti takšnemu postopanju, in so se izrekli, da za tisto provizijo ne bodo več prodajali. Pevsko društvo »Adrlja« v Bar kovljah pri Trstu priredi dne 7. juni ja t. 1. veliko slavnost v proslavo 25-letnice svojega obstanka. Z ozirom na to, da se vrši ta slavnost v večjem obsegu, se tem potom obrača do bratskih društev, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan. Sleparske manipulacije tržaških špekulantov. Slovensko časopisje J« že veHrat cpozai.ulo trgovce, in zh.sti ene na deželi, na t&zne manipulacije tukajšnjih in drugih trgovskih špekulantov. Zlasti Trst je zelo oblagodarjen s takimi ljudmi. Te dni pa se je vršila pred tržaškim deželnim sodiščem kazenska obravnava, ki je jasno osvetlila, kakšne trike vporabljajo ti ljudje, da vlove žrtve, ci jih potem oošteno oskubijo. Zlasti nevarni so špekulantje z oljem in drugim kolonijalnim blagom, ki imajo posebno pozornost na samostane, (onvikte, hotele in male trgovce po deželi. Obravava je pokazala, kako previden mora biti pri naročilu odjemalec in mali trgovec, da ne nasede takim ljudem. Trgovec odnosno odjemalec naroči n. pr. 100 kg olja, zaključek zapiše agent s 100 x (!) z 20% poviškom. Odjemalci dalje ne pazijo na besedilo naročila. Špeku-ant jim ponuja v ofertu s kričečimi besedami blago »franco, zacarinjcno ali nezacarinjeno itd.« Odjemalec podpiše naročilo, a potem dobi račun za litre mesto za kilograme in blago 20% dražje, kakor je on naročil. Poleg tega je ogoljufan tudi pri fanka-turi. On misli, da je kupil blago fran-ko prejemna postaja, a kupil je-frau-ko oddajna postaja itd. Zato treba pri takih naročilih vedno mnogo previdnosti. posebno pa paziti pri podpisovanju naročilnih listov. Zakrival ošpice. Pred deželnim kazenskim sodiščem v Trstu je bil tožen kmet Franc Flandia iz Sv. Marije Magdalene zločina zataje\anja nalezljive bolezni, ker je zakrival oblastem ošpice v svoji hiši in ker ste bile vsled tega inficirani še dve drugi osebi. Flandia je takrat bolehal na nogi in je vsled tega dobil ošpice. Imel pa je v istem času tudi tako-zvano osmico ali točilnico vina lastnega pridelka. Sodišče ga je obsodilo zaradi prestopka na 500 K globe ali 1 mesec zapora. Goljufiv ljubimec. Jožef Pavlič, bivši finančni paznik v Trstu, pozneje kot zavarovalni uradnik, oženjen v Hallu na Tirolskem, doma iz Koč pri Porečah na Koroškem, se je moral včeraj pred tržaškim deželnini sodiščem zagovarjati zaradi goljufije in prestopka zapeljevanja. Leta 1910, v Jeseni se je bil seznanil v Porto-rose z 12 let starejšo sobarico Fanni Zanki, doma v bližini Rczna na Nemškem. Pod obljubo, da jo poroči, iu pod raznimi drugimi pretvezami jc od nje izvabil prihrankov v skupnem znesku 2000 K. Marca meseca 1911. jo Pavlič 28b mladenič, iz Trsta nenadoma izginil. Zanki je podalar ovadbo. Policija ga je iskala dolgo časa okrog zlasti po Švici. V decembru lanskega leta pa sc je še le oblastem posrečilo, ga prijeti v Hallu na Tirolskem. Pavlič se je bil med tem časom oženil z drugo in je bil v Hallu kot zavarovalni uradnik nastavljen pri neki življcnski zavarovalnici. Kako je znal veseloživeči in denar svoje ljubljenke z drugimi deklicami trošeči Pavlič izvabljati denar priča najbolj jasno pismo, kjer slika njej svojo bodočnost, ko postane finančni uradnik po izvršitvi nekakega učnega kurza na Dunaju. Pisal ji je: »Dvorna pisarna je izdala ministerijalno naredbo za paznike z boljšo šolsko izobrazbo, da so pripu-ščeni k učnemu tečaju na Dunaju, nakar lahko postanejo carinski uradniki po dobro izvršeni skušnji.« Revica Zanki mu je na to pismo izročila 240 K. Ljubljenkin denar je večinoma zapravljal v Starem mestu. Po kratki obravnavi je bil Pavlič obsojen na 15 mesecev težke ječe, Odprto pismo gospodu dr. Josipu Wllfanu, odvetniku, mestnemu svetovalcu in deželnemu poslancu, predsedniku političnega društva »Edinost« Itd. v Trstu. Gospod doktor! Vi ste sl v zadnjem času nadeli nehvaležno nalogo. da prepričate italijansko liberalno večino tržaškega mestnega sveta, da Je med Slovenci in Italijani mogoč sporazum. To Je gotovo Vaša pravica, katere Vam nihče ne odreka, dasi bi se dalo debatirati o vprašanju, če ne bi bilo primernejše, da vporab-ljate svoje govorniške zmožnosti in delavne sile na drug način in ne za tako Sisifovo delo. To tembolj, ker ste pri tem zašli na stranpota, na katerih Vas gotovo niso želeli videti \/oXi nrilafalil Soboto 2. Nedeljo 3. Pondeljek 4. Torek 5. Na m o štiri dni« Predstave vsak dan ob pol 5., pol 7., pol 9. — V nedeljo pol 11., pol 3., pol 5., pol 7. in pol 9. ATLANTI S Svetovna senzacija« ^ Predstava traja dve ari. 0 ZviŽane Cene 1 K 50 v., 1 K 20 v, 90 vin., 50 vin. »Resničen potop oceanskega parnika . Po romanu Gerhard Hauptmanna Baehmayer Elektro-Bioskoo. V wii frvntl, t'an tnpcf nporn -..1.».,:.. l/..._ . —__ - —■...., , J- V seji tržaškega mestnega sveta dne 21. t. in. ste Vi namreč vrgli na slovenskega časnikarja in bivšega člana uredništva »Edinosti« insult, katerega zamolčati je smatrala »Edinost« za potrebno in nad katerim se je zgražal celo »Piccolo«. Ko je namreč svetovalec Ara rekel, da ne veruje v Vaša zatrdila, da Slovenci nimamo nikakili osvajalnih namenov, dokler ne prekličete članka, ki ga je objavila »Edinost« in v katerem sc jc prosi javljal dan, ko bo tržaško Itafijanstvo pokopano v morju, ste Vi hiteli izjaviti, da ste Vi in Vaši prijatelji takoj preklicali oni članek, ki ga je spisal leta 1909. »un giornalista estroso e bizzaro«. Pri tem konstati-rain, da »Edinost« gori omenjenih besed sploh ni rabila in toraj tudi Vi in Vaši prijatelji niste imeli prilike, da bi jih bili preklicali. Vam bi bilo toraj zelo lahko odgovoriti svetovalcu Ari, da »Edinost« kaj takega nikdar iti pisala in s tem bi mu bili tudi izbili argument iz rok. Res je samo, da jc politično društvo izjavilo, da se ne strinja z nekimi frazami, ki Jih je prinesel list »Edinost« za časa ljudskega štetja leta 1911. Gospod doktor! Ne vem, Če se Vi sploh zanimate za stvari, ki se gode izven mej tržaške mestne občine. Vsekako pa Vam morda ne bo tuje dejstvo, da se v političnih borbah no izbirajo ne sredstva ne izrazi. Osobito v borbi med Slovani in Italijani v Primorju so se že neštetokrat ponavljale fraze, v katerih groze eden drugemu z uničenjem. Saj je znan sestanek latinske gospode pred tisoč leti na Rižanskem polju, kjer so se posvetovali, kako bi uničili Slovane in katero posvetovanje je končalo zvzklikom: »Et nos eicijamus eos foras!« Te besede jc ponovil tudi bivši tržaški župan dr. Dompieri na nekem protestnem zborovanju italijanskih županov naših pokrajin v Trstu. — Znano je tudi, da jc voditelj istrskih Italijanov dr. Bartoli svoj čas izdal glasovito geslo: »Ossar tu-tto!« — In koliko sličnih izjav najdete tudi v raznih italijanskih listih, m venJai ni do danes Še nikdar padlo v glavo kakemu italijanskemu politiku, da bi bil odgovornost za take izjave odklanjal z insultom na njih avtorje. Znano je tudi, da je dr. Laginja svoj čas zaklical Italijanom v istrskem deželnem zboru: »Vae victisl« Toda zato dr. Laginjc.ni nihče proglasa! za »estroso, bizzaro e esal-tato«. Tudi hi tega nihče storil takrat, ko jc dr. Rybaf o priliki zboro-. vanja slovenskih učiteljev v Trstu izrazil nado, da bo v tridesetih letih slovenske učitelje, v Trstu pozdravljal slovenski župan. Ko je dr. Tavčar pred leti otljuboval »liberalcem groš, a klerikalcem knof« so bili gotovo tudi njegovi ožji somišljeniki in prijatelji mnenja, da ta izjava ni bila umestna. Isto velja tudi o izjavi dr. Kreka, da sc »pomeče liberalce v grape« in »da je v naši domovini še dovolj prostora za grobove naših sovražnikov.« In vendar ni niti prijateljem prvega niti onim drugega padlo na misel, da bi bili radi tega svojega somišljenika javno desauvirali, a kaj še insultirati. Naravno je, da odgovorni politični voditelji ne morejo sprejemati odgovornosti za vsako besedo, ki jo napiše kak časnikar. Toda če so časnikarji dostikrat prisiljeni, da morajo v interesu stvari proti svojemu boljšemu prepričanju braniti taktične pogreške političnih voditeljev, je dolžnost teh, da takrat, ko ne morejo kriti kake. od Časnikarja «inder Hitze des Oefechtes« napisane fraze odklanjajo odgovornost za take Izjave na način, ki ni žaljiv. Ker, vedite, gospod doktor, če žaljivke niso primerno orožje v boju z nasprotnikom, so iste ravnotako neumestne napram ljudem, ki se bore v istih vrstah, kakor Vi, pa če tudi le kot navadni prostaki. Trst, dne 25. aprila 1914. Andrej Munih, časnikar. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. Dunaj, 27. aprila. O zdravstvenem stanju cesarjevem se !z njegovih krogov poroča, da je na dvom razpoloženje zelo dvigueno vsled velikega napredka v cesarjevem Mali oglasi. Beseda E vinarjev. Najmanjši zneseb 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je pritožiti znamko 29 vinarjev. — Pri malib otfasib ul nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. url zvečer. Dva boljša krojaška pomočnika sprejmem takoj Josip Ahčin. išče se nemeblovana soba event. soba s kuhinjo, v dvorskem okraju. Ponudbe do 1. maja. Ljubljana, M. K. poštno ležeče. Šivilja se sprejme, naslov se izve v »Anončni ekspediciji«. Mlad mož, išče primerno službo kot sluga - zdravju. Krasno vreme ima »niboljši vpliv na cesarja. Cesar je sprejel v posebni dolgi avdijencl prestolonaslednika in grofa Berchtolda, ki se ie po avdijencl odpeljal v Budimpešto. GRŠKA SE PRITOŽUJE. Dunaj, 27. aprila. »W. Alg. Ztg.« sporoča, da bodo grški zastopniki pri velesilah napravili detnaršo in opozorili na neznosno stanje Grkov v Traciji. Tudi grški poslanik vloži v Carigradu pri turški vladi tozadevno noto. VOLITVE NA FRANCOSKEM. Pariš, 27. aprila. Triuinfirati ne more nobena stranka. Militaristi so dobili II mandatov, nekaj jih pa izgubili. Volitve so se v redu in mirno izvršile. Izvoljeni so vsi ministri in državni podtajniki. Socialisti bodo morali v ožjih volitvah vse sile napeti, da bodo pridobili svoje mandate. Pariš, 27. aprila. Dosedanji rezultati so: izvoljenih je 66 reakcijo-narcev, 47 progresistov, 20 levice, 38 republikancev z levice 118 rodl-kalcev in soc. radikoicev, 11 soc. republikancev, 401 združenih socialistov. DELEGACIJE. Budimpešta, 27. aprila. Ogrski delegati so imeli danes sejo, kjer so si izvolili predsednika in podpredsednika. Plenarna seja bo jutri. Dunaj, 27. aprila. Tu so se vršila posvetovanja delegatov. Plenarna seja bo jutri. Vse stranke razven Čehov bodo z vado glasovali (torej protiustavno! In pred ljudstvom se slovenski klerikalci ponašajo, da so za ustavo.) Čehi bodo glasovali razdeljeno. Radikalci bodo proti, mlado-čehi za vlado. ZA PARLAMENT. Dunaj, 27. aprila. Predsedniška konferenca se vrši 4. maja. To je rezultat posvetovanj kršč. socialcev in nemških nacionalcev tčr konference dr. Svlvestra s Stiirgkltoin. VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. Posredovanje ne bo imelo uspeha. Wasliington, 27. aprila. Od zastopnikov južnoamerikanskih republik ponudeno posredovanje med Združenimi državami in Mehiko ne bo Imelo uspeha. Misli se, da hoče Huerta s tem le čas pridobiti. V VVashlngtomi se delajo vojne priprave z vso naglico. POLOŽAJ V ULSTRU. London, 27. aprila. Položaj v Ulstru se je silno poslabšal. V Belfostu je Izrečeno vojno stanje. Regimenti so odšli proti Belfostu. Ufa debelo in drobno! Izredno nizke cene! Prenočile. - Gostilna. - JBnffet. ali kaj primernega. ~ Ponudbe pod „M. M.u na »Anončno ekspedicijo". Pozor trgovci! Na glavnem Irgu v Kamniku sc oddajo v najem lepi trgovski lokali as opravo vred. Prostor je jako ugoden za vsakovrstno trgovino. Pojasnila daje F. Cvclt v Kamniku. Lepo novo posestvo z dobro upeljano mizarsko obrtjo, pripravno za vsako drugo obrt, se takoj z vso opravo in orodjem po nizki ceni proda. Naslov v »Anončni ekspediciji1* v Ljubljani. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna44 Gorica, Triaška ntlca St 20, prej pivovar Gorjnp. Velika ebsportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. ild. XV IBeitjel d.rica, Stolna ulieu Stcv. S—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. (vila,), ki se jako dobro obrestuje s petimi stanovanji, sadnim in soeiv-ni m Vrtom v Bel aku (Lind) se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji in po primeroma nizki ceni takoj proda. Pojasnila daje Jakob Spicar, posojilniški uradnik na Jesenicah (Gorenjsko). TBST ! Hinko Kosič 1 Tit ST ulica ^arradori 15 (vogal CJeppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. S ANAT ORIUM • EMONA ZA NOTRANJE IN KIRURG]CNE -B0LE2NI. IA LvJUBL-r-TANA • komenskega- ulicA' a ti IC ‘Ep-zim/MK primv& i • Da FR. DERGANC Otvoritev vrta restavracije Plankar na Dolenjski cesti v Ljubljani« Prijazno naznanjam slavnemu občinstvu, da se otvori v nedeljo dne 3. majnika t. 1. vrt znane restavracije Plankar, kjer se bo točilo več vrst pristnih in dobrih vin, vedno sveže GOssovo marčno pivo in bodo pripravljena ob vsakem času mrzla in gorka jedila, bela kava, čokolada, (kakao) sladotok itd. Za otroke so na razpolago na novo urejene gugalnice, ba-lincanje ter prostor sploh za vse zabave. Obenem se priporočam gosp. nadzornikom, učiteljem kakor tudi učiteljicam za majniške izlete šolske mladine. Za mnogobrojei) obisk se najvljudneje priporoča Josip Plankar, voditelj restavracije. Modlstlnja Minka Horvat Ljubljana, > »tari Irt* 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrže. Konfekcija za moške, ženske hi otroke v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini —1111 tvrdke R. MJKLAUC —■ „Pri Škofu“ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. -- Medena ulica, s Pceeten oddeleJc -v prvem nadetrevp^vt ; Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 3: VELIKI OKASIJSKI TEDEN! Za gornja in spodnja krila. Ogromna zaloga od najenostavnejše do najmoder- nejše fasone, čudovito nizkih cenab. Pariške modele in konfekcijo da dame, deklice, gospode in deške priporoča : : Angleško skladišče oblek O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon 132. Telefon 132. IIHI Najnovejše kravate za gospode, pentlje, samovez- nice in vse druge moderne fazone, ovratniki, zapestnice, naramnice, podveze, nogavice, palice, dežniki, različni gumbi? ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah v modni in športni *=== trgovini ===== P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne poš*e#