zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 12 DECEMBER 1987, leto XXII S prgiščem vedrine na prepihu starega z novim Trdili smo včasih in to upravičeno , da so nakopičene izgube posledica slabega gospodarj enj a, neustrezno vodene poslovne politike, skratka, nesposobnost kolektiva, da bi uspešno gospodaril z družbenimi sredstvi. Kaj pa lahko rečemo danes, ko se kolektiv "čez noč" znajde v globoki izgubi, ne da bi spre-nil ali poslabšal politiko gospodarjenja iz časa ostanka dohodka. V našem primeru smo lansko leto 1986 zaključili pozitivno in z minimalnim ostankom akumulacije. Le devet mesecev kasneje pa smo zabeležili okrog 108 starih milijard izgube. Vsekakor gre za dosežek, ki mu zdrava ekonomija ni kos in ki ne uspe še tako slabemu gospodarju. ... in da bomo imeli prave škarje za rezanje minusov. Z grenkobo•zdravega razuma in doseženih spoznanj in ugotovitev zaključujemo leto 1987. Kič kaj prijetno ni bilo. Obteženo z največjo inflacijo, protiinflacijskim programom, s četrtino devalviranim dinarjem in s kopico ran zadanih od zveznega skalpela se poslavlja od nas. Prihaja novo, napisano z novimi številkami, ki smo se jih nekdaj veselili, jih občuteno opazovali sijoče z raznih koledarjev in čestitk. Zdaj so nekam strte. .Razpoke so v njih in obliži ukrepov jih ne pokrivaj^celoti. Vstopamo torej v novo leto, ki ni samo neznanka nečesa pričakovanega, ampak bo j)eto nadaljevanj naših ekonomskih pretresov, kriz in negotovosti, tudi bojazni o ustreznem plačilu vloženega dela.Marsikaj se bo še zgrnilo nad nas, kar pričakujemo ali kar nas bo presenetilo. Sicer pa presenečenja niso nikakršen dogodek več. Kanje smo se navadili kot na vsakdanji kruh, le da je enkrat bolj in drugič manj bel ali črn, odvisno od usposobljenosti peka. Kaš kruh, ki ga bomo spekli za Silvestrovo, pa le ne bo tako črn, kot je kazalo sprva. Glavni direktor Zmaja Vlado Podlogar trdi, da tekoče poslujemo brez izgub, celo več, da s tekočim poslovanjem zmanjšujemo v devetih mesecih doseženo izgubo in težko bi v tem trenutku rekli (16. decembra), ža koliko bo nižja. Šele ob končnem obračunu bo znano, za koliko smo jo zmanjšali. Sigurno pa, skoraj si upamo trditi, bo nižja za okrog ene tretjine. Da pa je do tolikšne, za Zmaja rekordne izgube sploh prišlo, je po mnenju glavnega direktorja iskati zunanje in notranje vzroke. Eden zunanjih je, da že dolga leta prihaja do razkoraka med vhodnimi in izhodnimi cenami, se pravi, med cenami reprodukcijskega materiala in cenami gotovih izdelkov. Žal je to povezano z administrativnim določanjem cen. Samo za ilustracijo navajamo, da je naša delovna organizacija za neko povprečno široko potrošno baterijo pred petimi leti iztržila oziroma imela priznano ceno na tržišču skoraj 1,2 nemške marke, v letošnjem septembru pa je bila ta cena že razpolovljena in je bila 0,6 nemške marke. Cena oziroma primerjava je izračena v denarni valuti zahodne Kemčije zato, da je izničen vpliv inflacije pri izkazovanju dejanske razlike. Cene naših baterij, katere so za potrošnika najbolj zanimive, so v trgovini sosednjih držav bistveno višje in po znanih analizah od 90 in celo do 200 odstotkov. To pa pomeni, da smo mi, kot proizvajalec baterij in ki kupujemo surovine pri svetovnih proizvajalcih surovin bistveno v slabšem položaju od proizvajalca baterij, ki deluje v drugačnem gospodarskem okolju. Zato pa je tudi naša dohodkovnost slabša in ogroža uspešnost poslovanja, ali pa se izpisuje v rdečih številkah. Lahko bi rekli, da je Zmaj poleg kranjske Telematike, Delte in Elektrozvez z eno milijardno izgubo na četrtem mestu v Iskri, kot je sklepati iz članka v so- IM )M; )ŽŽ K )E & ]E )k: tič Navada je stara nov’ leto voščiti. To tudi zdaj iz srca jaz hočem sturiti: da b’ dolgo živeli prav zdravi veseli, da b’ vsako nesrečo pregnali skuz srečo". Tej pradavni gorenjski kolednici se s peharjem vedrih želja pridružuje tudi uredništvo glasila GLAS ZMAJA botnem DELU 12. decembra. Značilna za naše razmere je tudi ugotovitev, da razen Delte nimamo (seveda tudi ZMAJ) tehnološko ustreznih izdelkov, s katerimi bi v tem času lahko iskali svoj prostor na trgu. Smo torej v globoki programski krizi? Glavni direktor Zmaja Vlado Podlogar meni, da ne gre toliko za programsko krizo kot morda bolj za krizo izdelkov. Dejstvo je, da ima Zmaj relativno zastarel program, kar je bilo sicer že nekajkrat ugotovljeno. Bes pa je, da se kdaj pa kdaj tudi zaiskri, kot je to primer v TOZD Specialne baterije, ko sta dva izdelka obogatila proizvodni program. Tudi sklenjeni posli za prihodnje leto obetajo boljšo dohodkovnost. Z novimi izdelki je tudi .lažje uvesti boljše, rekli bi, realnejše cene in zagotoviti uspešnost prodaje. Bistveno povečano prodajo in drugo kategorijo cen na domačem in tujem tržišču pričakujemo s hermetiziranimi okroglimi baterijami in še z nekaterimi novimi specialnimi baterijami, ki so v tem trenutku še v razvoju, v proizvodnji pa bi se pojavile v letu 1988. Ko je predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc na 16. konferenci trženja Iskre dne 2h. novembra letos med ostalimi omenil tudi reklamacije iz inozemstva, ki jih je leta 1985 imel Zmaj 2,85 (slovensko povprečje 0,2), je glavni direktor naše delovne organizacije Vlado Podlogar izjavil (glasilo Iskra): Tovariš Bulc nas je v svojem govoru omenil kot "problemaše", kar se kakovosti naših izdelkov tiče. Ta problem izhaja še iz leta 1985 in smo preprosto tisto nekvalitetno blago, ki smo ga imeli na zunanjem trgu, spravili v letu 1986 nazaj v Jugoslavijo in ga uničili, kar nam ni bilo v ponos, povežemo pa je bilo s krepkimi materialnimi stroški. To je bil velik šok za nas, kajti vsaj stari delavci Zmaja ne pomnijo takšnih problemov kva- litete našega izdelka, saj smo kakovost vedno resno jemali in smo poskušali na tem področju narediti vse, kar je v naši moči. K tej izjavi se samo od sebe ponuja vprašanje, kakšen je odmev s tržišča na današnjo raven kakovosti izdelkov, zlasti baterij. Kot je rekel direktor za naše glasilo, takšnih problemov glede kakovosti, kot so bili v letu 1985, ni več. Meni, da smo našo kakovost dvignili na jugoslovansko raven, kar pa ni zadovoljivo za uspešnejše nastopanje na zunanjem tržišču. Zato je in to čimpreje doseči neko stopnjo kakovosti, ki jo diktirajo kupci Evrope. V Zmaju intenzivno potekata projekta HEBA in CEOKA usmerjena v boljšo kakovost izdelkov. Vzporedno z njima pa se izvajajo posegi v zamenjavo tehnologije. Sodimo, j da je naša vgrajena tehnologija že na robu zmogljivosti doseganja zadostne kakovosti izdelkov. Z obstoječo ne bomo mogli več | dvigniti kakovosti na tisto ra- 1ZG lAŽEVAN ,JS ^šKoiiaEitimiMA mim mirni ven, ki jo imamo namen ponuditi tržišču s HEBO. V DNEVNIKU od 3. decembra 1987 smo v okviru akcije "zelenega telefona" prebrali uokvirjen sestavek "Sanacija Zmaja in Stolarne" in izvedeli dobesedno: Zmaj pa je letos začel poslovati z izgubo, ki se je po devetih mesecih nekoliko zmanjšala. Oce- P € f m a Na moje Rojike. Krajni! loja sim\a je sdriva, Sa pridne njč Kga najprdra, Polje, vinograd, Gdra, morj4, Rfida, kupzhfa, Tebe redi. O-*-© | V j [ Sa vuk fi prebrifane glave, Pa zhčdne nu terdne poRave; Ifhe te frizha, Um ti je dan , Najdel jo bdfh, ak Nili salp4n. Glej fivarniza vfe ti ponudi, Li jemat od nj< ne samudi, Leniga zhaka Stergan rokAl, Palza berafhka Prasni bokal. : V , j njujemo, da brez izgub do konca leta ne bo šlo, čeprav strokovne službe v Zmaju optimistično napovedujejo, da ne bo rdečih številk. Usodo Zmaja bodo reševali prihodnje leto v okviru delovne organizacije Iskra - Zmaj v smeri reorganizacije proizvodnega programa". Tako v članku, kaj pa v iskreno povedanih besedah. Na postavljeno vprašanje "vas preveva zdrav optimizem na trdnih osnovah poslovne projekcije ali je ono drugo, ko rečemo za prikrivanje bojazni" odgovoril glavni direktor, da je velikokrat poročanje z grosupeljskega področja nekoliko netočno. Mi smo napisali in večkrat poudarili, da Zmaj na koncu tega leta bo imel izgubo, vendar pa, da bo izguba zmanjšana. Nikoli pa nismo govorili, da bomo poslovno leto zaključili pozitivno, ker to enostavno ni mogoče. Pač pa smo na glas priznavali, da bo Zmaj tekoče pozitivno posloval v zadnjem letošnjem četrtletju seveda pod pogojem, da ne bi bilo novih ukrepov, ki bi nas dohodkovno prizadeli. Ta optimizem temelji na izračunanih štbvilkah, temelji na normalni uspešnosti prodaje in na predvidenih prodajnih in izvoznih poslih. Ko smo lani uvedli projektno vodenje, smo trdili, da predstavlja enega od organizacijskih posegov za doseganje večje produktivnosti. Danes to trditev še vedno zagovarjamo. Saj gre predvsem za boljše delo na projektih oziroma inovacijah, kar pomeni uresničevanje ideje skozi proizvodnjo do tržišča. Zato zgornja trditev še vedno drži, saj smo z dokončanimi projekti že dokazali bistveno skrajšano pot posameznih ciklusov. Vzemimo primer projekta ŠIBA v TOZD Specialne baterije, ki smo ga zaključili v enem letu in proizvodnja že uspešno izdeluje izvozni artikel. Izvedbo projekta smo časovno opredelili in na koncu ugotovili nikakršne zamude. Projekt HEBA se odvija dobro in pričakovati je, da bo končan v predvidenem roku. Mi kot proizvajalci baterij verjetno premalo spremljamo razvojne dosežke tujih raziskovalcev in si tako siromašimo znanja in sposobnost za lastne stvaritve ali skromno rečeno, za aplikacije v naše razmere in pogoje proizvajanja. Glavni direktor misli drugače, da gre za preusmeritev zanimanja za baterije. Gre za spoznanje, da so nekatere vrhunske raziskave v domeni evropskih producentov kot na primer raziskava sistema cink/zrak in drugo, da se je del našega znanja preselil izven našega plota. Konkretno za litijeve baterije ni vse znanje skoncentrirano v tovarni, ampak izven v raznih institutih, ki ga pa seveda uporabljamo mi. Na tem področju sledimo najnovejšim trendom, omenjenim tudi na raznih strokovnih srečanjih. Mi sledimo razvojnim dosežkom v svetu, vendar le nekoliko drugače, kot smo bili navajeni doslej. Reklo bi se, da smo le spremenili področje zanimanja od vseh baterij le na tiste, katere so za nas zanimive in katerim mislimo nameniti našo razvojno aktivnost od začetka do končne proizvodnje. Iz množice sistemov smo tako izluščili le tiste, ki so v danih možnih razmerah najbolj sprejemljive za nas, in ob tem je navsezadnje prisoten tudi vidik racionalnosti. Saj je vendar škoda namenjati sredstva in poglabljati znanja za takšne programe, ki v prihodnosti ne bi bili zanimivi za našo proizvodnjo, pri čemer mislimo tudi na velikost in številčnost naše delovne organizacije v primerjavi s svetovno znanimi proizvajalci baterij. Naj bo dovolj. Še veliko kopico vprašanj bi si lahko zastavili. Težje jez odgovori. Misel, ki danes drži, jo lahko že naslednji dan odpihne poigravajoč vetrič, da o neki burji molčimo. Zaključujemo leto 1987. Zdaj vemo, kakšno je bilo, za novo nas je strah. Se ga bojimo? Nič ni napak, če včasih jadikujemo, kaj vse nismo dosegli. Tudi to je lahko spodbuda, vendar moramo vedeti, kaj hočemo. Glavni direktor Zmaja Vlado Podlogar ima dobršno mero optimizma. Če mu omenim "tisto" burjo, nagubanči čelo, vendar se takoj nasmehne. Njegov optimizem je nalezljiv. Situacije ne olepšuje, niti je ne dramatizira. Zaupa v naše delovne sposobnosti, če dobivajo navdih v optimizmu, dobri volji, kot pa če že vnaprej tarnamo o brezizhodnem položaju. To ni dobro. Skrbi v naslednjem letu bodo, vendar se ne smemo več ukvarjati s takšnimi,kot smo se letos in lani. Meni, da smo polagoma postali vsi skupaj - celoten kolektiv sila odporni, pripravljeni še bolj zavihati rokave, ko je to potrebno. Sposobni smo se spopadati z različnimi težavami in dokazali smo že, da nima smisla natikati si masko črnogledosti. Naj naš obraz izžareva več vedrine, vseh 12 prihodnjih mesecev. Ne samo ob vstopu v novo leto 1988. Poleg vseh drugih, najboljših in iskrenih, je tudi ta želja za vse moje sodelavce, je rekel Vlado Podlogar za naše glasilo. M.Mayer Problemi naši vsakdanji... Neki dan v letošnjem oktobru je na vratih 15. nadstropja stanovanjskega nebotičnika na newyorški ?• aveniji pozvonilo točno opoldne. Pri vas za kuhinjskim pomivalnim koritom močno zamaka spodnji stranki in takoj moramo razkopati zid in zamenjati del odtočne cevi, je po vljudnem opravičilu povedal hišni inženir, ki mu je na skrbi tudi vzdrževanje. Pravkar smo se dogovorili za kuho kosila, mu je odgovorila gospodinja. Primorani boste skuhati kosilo malo kasneje, ji je odvrnil hišni inženir. Moja znanka iz Ljubljane, ki je bila ta čas priča tega pogovora, je strmela. Kako, malo kasneje...? To zna trajati. To bo trajalo, da bo nekoga poslal na oglede, ta bo poslal drugega za izkop odprtine v zidu, potem bo blagovolil priti vodovodar in ko bo utegnil še zidar in tako naprej. Bilo je točno opoldne, ko je pozvonilo in tri ure kasneje so že pričeli kuhati kosilo. Hišni inženir je z "mašineri-jo" lastnoročno opravil delo kaj hitro, ko je izvrtal v zidu veliko luknjo, zamenjal del cevi, zazidal, prepleskal in celo počistil za seboj. Kakšno veliko napako je storil ta hišnik, ki se je predstavil' kar za hišnega inženirja. Ali res ni mogel k problemu pristo- piti drugače. Niti si ni problem temeljito ogledal, ga spoznal iz vseh možnih funkcijskih pozicij, zapisniško overovil, ga predstavil številnim obrtnikom, ki naj bi ga razdelali v finančno konstrukcijo itd. Le kakšen hišnik je to, ki ne pozna vseh slasti problemov. Mi pa to znamo. Celo ponosni smo, da imamo tako velike probleme, kakršne si želimo. In navsezadnje je pomembno, da nam jih nihče ne vzame. Tudi za leto 1988 ni takšne bojazni. Res smo lahko veseli... Krožki za izboljšanje proizvodnje V okviru projekta Celovito obvladovanje kakovosti smo si zastavili nalogo, da bomo uvedli krožke za izboljšanje proizvodnje, oziroma poslovanja. Tako smo v TOZD Specialne baterije aktivirali krožke v oddelku de-pol paste in mlina, v oddelku 4 H 25 in v oddelku 6 PF 22. V TOZD Baterije delajo krožki na paperlined linijah v izmenah in montažni liniji 5 H 12. V sredini novembra pa so na lastno pobudo formirali v finančnem področju DSSS krožka v oddelku plačilnega prometa in saldakontov. Do sedaj so člani krožka razpravljali in podali predloge rešitev za naslednje probleme: doziranje, raztros in transport zanesljivost, merjenja omočlji-vosti depol paste in ureditev transportnih poti. K izbiri problemov so jih vodili različni nagibi kot so: zmanjšanje izgub materiala, od drobnih prihrankov do milijonskih vrednosti, varnost pri delu in kakovostnejše delo. Nekateri predlogi so že realizirani ; sprememba palet, popravilo in spremembe na merilni napravi za merjenje omočljivosti. Predlogi, ki so investicijske narave pa čakajo na poslovno od- ločitev. Silvo Hajdinjak Klemenčič Rozalija pri medsebojni povezavi celic ob tekočem traku proizvodnje baterij v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični. Najuspešnejši v letu 1987 V tej praznični številki našega glasila vam predstavljamo krožek oddelka depolarizacijske mase in mlina ki je svoje delo pričel zelo ambiciozno. Za njihov pristop k delu in prve rezultate jih za leto 1987 proglašamo za najbolj uspešen krožek. Prisotni na sestanku krožka v ponedeljek 7.12.87 z leve proti desni so: Pajek Silvo, vodja krožka, Sever Božo, namestnik vodje krožka, Medved Janez (Hajdinjak Silvo) Ulčar Franc, Končar Anton, Zorc Alojzija in Ložar Jože. Ostali člani najuspešnejšega letošnjega krožka so še: Toplišek Zdenka, Prosen Stane, Sinjur Marko, Mikelj Alojz, Frkal Slavko, Medved Janko, Kastelic Alojz in Rus Bojan. Baterije iz vanadija Avstralski strokovnjaki so razvili baterijo za večkratno polnjenje, ki lahko skladišči energijo sonca ali vetra in lahko služi kot vir energije za električna vozila. Namesto običajno uporabljanih svinčevih plošč vsebuje naelektreno raztopino vanadija, zato se jo lahko hitro in enostavno napolni tako, da se dolij e porabljena tekočina. Osnovna zamisel izvira iz raziskav ameriške NASE (znana kot princip tekočih celic). Pri tem dve vanadijevi raztopini vbrizgavajo ločeno skozi sosednji pol-celici. Ena je pozitivna in druga negativna. Električni tok nastaja s prehajanjem elektronov iz ene v drugo raztopino. V običajnih baterijah iz železovih in kromovih sestavin prihaja do negativnih učinkov ob prehajam.ju raztopin skozi membramo. Do takih učinkov pa ne pride pri vanadijevi raztopini. Novo baterijo se lah-ko tudi popolnoma izprazni brez škode za njen ustroj. Strokovnjaki univerze New South Wales trdijo, da je živijenska doba take baterije večna, običajne baterije pa normalno zdržijo le dve leti. Pričakujejo, da bo prototip z močjo 25 kW gotov približno v enem letu. (V.S.) DELO 15-12.1987. , .Ekološko" varna baterijska svetilka DELO, 8.dec.198? Francija, često kritizirana, češ, da polaga premalo pozornosti ohranjanju in zaščiti okolja, bo v kratkem dala na trg baterijsko svetilko, ki ne vsebuje živega srebra. Izdelek podjetja Vonder se bo imenoval Green Power. Baterija bo močnejša kot obstoječi izdelki, vendar bo njen rok trajanja krajši, poleg tega pa bo bistveno cenejša. Pomembno je zmanjšanje količine živega srebra, ki iz odvrženih baterijskih vložkov zastruplja okolje. Po najnovejših podatkih francoskega gospodinjstva letno odvržejo 5* ton živega srebra, od česar odvrženi baterijski vložki predstavljajo V? ton. Bakterije na smetiščih pa spreminjajo živo srebro v živo-srebmi metil, ki zastruplja ozračje. Podjetje Vonder je v sodelovanju z belgijskim Atochemom patentiralo organsko snov "po-lietoksid perflor", ki lahko zamenja živo srebro v bateriji. Evropski proizvajalci baterij sicer trdijo, da je problem živega srebra prenapihnj en, vendar so se kljub temu odločili, da do leta 1991 v baterijah zmanjšajo vsebnost živega srebra za 8o odstotkov. EGS že pripravlja ustrezne predpise, vendar je Skupnost, kot že v prenekaterih drugih zadevah, tudi v tem zelo nesložna, saj je na primer Danska že prepovedala uporabo takih baterij. Francija pa jih še nemoteno proizvaja in ne poskrbi za njihovo reciklažo. Švica, na primer, dotrajane baterijske vložke izvaža drugam. (S.V.) Kdor ima čut za skrbno gospodarjenje in sem sodi tudi pravočasno preprečevanje večje škode, opravi delo tudi takšno, ki sicer ni opisano v delih in nalogah. In da iz majhnega curljanja ne bi nastal velik slap že ob samem vhodu šentviškega Zmaja, se je v sončnem dopoldnevu potrudil Anžlovar Jože iz vzdrževalne skupine in "zaflikal) luknje v žlebovih. V ponedeljek 7»decembra nekaj minut pred deveto dopoldne je zmanjkalo električne energije. V proizvodnih dvoranah je zavladala tišina, ko so se ustavili stroji in ugasnile luči. Prav tedaj pa se je začela malica za delavce iz skupnih služb in če bi znali (in bili pripravljeni), bi prepustili prednost delavcem iz proizvodnje, ki so zaradi višje sile ostali brez dela. Ko se je čez pol ure spet zasvetilo, pa je za njih nastopil čas malice. Samo kot primer, kako bi z večjo prožnostjo (tudi) zmanjšali izpad v proizvodnji. Z dobrimi medsebojnimi odnosi ugodno počutje v delovni skupini Kljub temu, da je pričujoči članek nastal na Zahodu, je gotovo zanimiv in aktualen tudi za naše razmere. Najbrž si ga bo vsakdo razlagal po svoje, ne bi bilo pa prav, da bi si zapomnili le tisto, kar vsakomur najbolj ustreza. To velja za tiste, ki delo vodijo, kakor tudi za tiste, ki so "vodeni". V pisarnah se kaj hitro lahko pojavijo razne skupinice ali pa ponekod že kar cele bratovščine . Če so primerno usmerjene in nadzorovane, spodbudno vplivajo na teamsko delo, v nasprotnem primeru pa prav lahko uidejo z vajeti. Prijateljstvo, ki se poraja v takih skoraj zaupnih druščinah, je pogosto odločilno za uspeh ali propad posamezne delovne naloge. Saj je prav pomanjkanje medsebojnih stikov poglavitni vzrok za porajajočo napetost, ki je včasih celo povzročitelj resnih obolenj. Torej so družab- Telefonski razgovor s podrejenim ni stiki med sodelavci zaželeni, ker močno vplivajo na uspešnost ali neuspešnost dela. Prva skrb vodje je vsekakor produktivnost, včasih pa je težko ločiti, kaj je zapravljanje časa in kaj je koristen družabni stik. Pod pogojem, da ne terja preveč delovnega časa, pisarniška družabnost ustvarja vzdušje tovarištva, zmanjšuje odtujitev in osamljenost, ki jo čutijo mnogi delavci zaradi dela v majhnih izoliranih pisarnah. Pa poglejmo nekaj pomembnih faktorjev, ki jih moramo v zvezi z odnosi v pisarni še kako upoštevati. OSEBNA PRIJATELJSTVA pri delu pomenijo večjo delovno spodbudo Vse večje število razdrtih zakonov, propadanje družine in..., vodijo k zaskrbljujočemu povečanju človekove osamljenosti. Delovni prijatelji postajajo v takih stikih pomemben dejavnik, ki človeku pomagajo premagati težke socialne probleme. BELO je naravna osnova za prijateljstvo V Ameriki so dokazali, da se prijateljstvo pogosteje razvije v delovnih sredinah z različnimi interesi. Delo je primarni interes večine ljudi, zato bo ob dobrih medsebojnih odnosih večino ljudi vleklo k sodelavcem, ki imajo podobne službene odgovornosti in cilje. Vodja mora biti le toliko spreten, da uspe vzpostaviti take medsebojne odnose, ki so potrebni za neoviran potek ustvarjalnega procesa. BOLEZEN zmanjša produktivnost Tako manjše bolečine kot resna obolenja so dostikrat psihološkega izvora. Delovna skupina s tovarištvom zagotavlja čustveno varnost svojim članom in s tem ugodno vpliva na njihovo osebno počutje. Delo je lahko naravno ZDRAVILO ZA NAPETOSTI Ugodno počutje v delovni skupini z dobrimi medsebojnimi odnosi je lahko dober protistrup čustvenim napetostim, kar ugodno vpliva tudi na zasebno življenje. S pravo mero družabnos- Telefonski razgovor s sebi enakim ti je mogoče sicer neučinkovitega delavca spreobrniti v uspešnega sodelavca. To so torej rezultati dolgotrajnih opažanj odnosov v pisarnah. Kaj lahko stori vodja, da bo sodelavcem olajšal razvijanje za delo koristnih družabnih stikov. Pretehtati je potrebno FIZIČNO ORGANIZIRANOST v pisarnah. čim bolj odprta in prilagodljiva je razporeditev pisarniških miz, laže se ljudje zbližujejo med seboj. Če starih individualnih pisarn ni mogoče odpisati, je potrebno ohrabriti sodelavce, da puščajo vrata odprta. Pisalne mize prestavimo tako, da imajo uslužbenci prost pogled na hodnik, ker se s tem indi-e-vidualna izolacija močno zmanjša. Tudi pitje kave ali čaja lahko organiziramo tako, da se sodelavci tokrat med seboj malo pogovorijo in spoznajo. Vodja mora biti prepričan, da le prijatelji lahko postanejo DOBRI SODELAVCI. Mnenje, da morajo biti delovna prijateljstva strogo poslovna in ločena od osebnega tovarištva, je lahko zelo škodljivo. Ljudje, ki so prijatelji tudi izven delovnega časa, imajo najboljše pogoje za sodelovanje pri delu. SPODBUJATI je potrebno delovne stike. Vodja skupini podreje- Telefonski razgovor z nadrejenim Zlatko PLANINC pri kopirnem stroju TEH-NOMATIC, ki je zaradi pomanjkanja prostora postavljen kar na hodnik ob vhodu v delovne prostore tehnično razvojnega področja nih z različnimi interesi lahko od časa do časa priredi kosilo. Seveda pa mora razločevati med pristnim razvijanjem prijateljskega vzdušja in prisilnimi srečanji. Cilj vsega tega je torej spodbujanje spontanih delovnih stikov med podrejenimi, kako to dosežemo, pa sploh ni bistveno. PODPIRATI je potrebno vsakršne ZAČETKE DRUŽABNOSTI. Ljudje se bodo na skupnih kosilih, izletih ali ob različnih praznovanjih med seboj dobro spoznali. Osebne vezi, ki se porodijo na takih srečanjih, lahko močno okrepijo prijateljstva in pomagajo navezovati nove stike. Seveda pa se te "svobodne" aktivnosti ne smejo preveč vriniti v delovni čas. PONOVNO PRETEHTANJE delovnih pravil vodje. Posebno v manj zahtevnih službah lahko opazimo nepotrebne ovire za pristne medsebojne odnose. Zelo veliko napako dela na primer vodja, ki zahteva, da so njegovi sodelavci vseh osem ur videti delovni. Kajti že v sami naravi ljudi je prisotna želja, da med seboj malo poklepetajo. Tak klepet močno prispeva k boljšemu vzdušju med sodelavci, kadar je to pri delu potrebno. Posamezne delovne skupine kot NAVIDEZNE DRUŽINE. Če je med člani delovne skupine razvito pristno tovarištvo, mora biti vodja pozoren na vsako malenkost, ki lahko poruši doseženo harmonijo. Če ključni član zapusti skupino ali če je sprejet nov sodelavec, vodja rad pomaga z nasvetom, kako bi ohranili prejšnjo učinkovitost skupine. Ljudi je treba na nevsiljiv način zbližati z dobrim sodelavcem, ker bo delo potem prijetnejše in predvsem učinkovitejše . Ob upoštevanju vsega tega pa se moramo seveda zavedati, da je delo pomembnejše kot samo prijateljstvo. Toda zelo redko se zgodi, da bi dobri odnosi med sodelavci začeli ovirati normalen potek delovnih operacij, čeprav se nekateri vodilni prav tega najbolj bojijo. Običajno se tovariški medsebojni odnosi dobro ujemajo s produktivnostjo, nikakor pa se ne izključujejo. SeIeISSSSSeIeIeISeIeIeIeIeIeIeIeIeIeISeISS Občni zbori sindikata Osnovni organizaciji sindikata Delovne skupnosti skupnih služb in TOZD Baterije sta se sestali na občnem zboru sindikata 17. decembra (DSSS) in 18. decembra 1987 (TOZD Baterije). Na občnem zboru je bilo podano poročilo o delu v preteklem obdobju, izdelan in sprejet program dela in smernice za delo sindikata za leto 1988, podano poročilo o finančnem poslovanju, poročilo nadzornega odbora, sprejet je bil finančni Novo predsedstvo mladinske organizacije V četrtek 17. decembra se je v Zmaju sestalo predsedstvo mladinske organizacije na zadnji seji svojega mandatnega obdobja. Ta dan so bile predane dolžnosti in funkcije, ko je bilo izvoljeno novo mladinsko predsedstvo delovne organizaei cije v naslednjem sestavu: Predsednik 00 ZSM Blanka JELEN Namestnik preds. Ante ŠAINOVIČ Blagajnik Zlata HVALA Referent za šport Zofija KARLOVČEC Referent za kulturo Tanja PAVC Zapisnikar-tajnik Irena LOŽAR Novemu predsedstvu želimo še mnogo uspeha pri delu, vsekakor pa še, da o njihovih načrtih in še o čem zvemo kaj več tudi iz našega glasila. plan za leto 1988. Ker pa je potekel dveletni mandat dosedanjim izvršnim odborom in nadzornim odborom, so bile izvedene tudi volitve novih organov sindikata. V novi izvršni odbor sindikata delovne skupnosti so bili izvoljeni: VALENTINČIČ Marina, predsednik STRAŽIŠAR Vesna, "namestnik MOŽINA Katarina, blagajnik KRUHAR Metka JERIČ Jana KOKALJ Janez, ter v nadzorni odbor: KOVAČEVIČ Helena, predsednik LOŽAR Irena MAJSTOROVIČ Zoran. V novi izvršni odbor sindikata TOZD Baterije so bili izvoljeni: SITAR Marija, predsednik MRAMOR Justi GROBOLJŠEK Karla VELIKONJA Darko ŠEMROV Janez JAKOMIN Aleksander MARN Jožica (namestnik predsednika bo izvoljen na prvi seji 10 00S). V nadzorni odbor so bili v TOZD Baterije izvoljeni: OBAL Irena MARGUČ Milan JERMAN Srečko. 0 občnem zboru sindikata v TOZD Specialne baterije bomo poročali v naslednjem glasilu. Bi poskusili ?! Sem in tja se kdaj na oglasnih deskah pojavi kakšen "mali" oglas za določen artikel, ki naj bi zamenjal lastnika za ... na kratko... Vsakoletna športna manifestacija med temeljnima organizacijama in skupnimi službami pred 29. novembrom je letos izpadla. Ugotavlja se, da so za letošnjega organizatorja bile določene skupne službe. Očitno je nekdo ali so nekateri zatajili. Koledar delovnih sobot - število delovnih dni, plačanih dni oziroma ur za leto 1988 bomo objavili v prihodnjem glasilu. Tudi o srečanju upokojencev, organizirano za sredo 23.decembra bomo pisali, ker je bilo decembrsko glasilo v tem času že v tiskarni. Dedek Mraz je namenil obdariti 190 Zmajevih otrok v starosti od rojstva do vključno sedmih let. Obdaritev je bila določena za nedeljo 27.decembra v jedilnici za 46 otrok sodelavcev iz skupnih služb in 87 iz TOZD Baterije. Isti dan je bilo določena obdaritev tudi v Šentvidu pri Stični in sicer v Osnovni šoli za 57 otrok. skromnejši znesek. Le zakaj ne bi enkrat mesečno v našem glasilu objavili želje PRODAM -KUPIM in katere za prvič lahko sporočite uredniku do 18. januarja in ki ve tudi, kdo prodaja bundo puhovko in 160 centimetrsko litoželezno banjo.po zelo nizki ceni. BI POSKUSILI? - POSKUSIMO! ZAVOD ZA KULTUvJ ■ « IZOBRAŽEVANJE GRObUPUfi SPLOŠMIZOBBAZEVALMA KHJliKlCA SEttSttPUi prišli - odšli V mesecu NOVEMBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: RIHAR Mateja, pripravnik - saldo-kontist v skupnih službah, dne 2.11.1987, DŽAFEROVIČ Tinina, kuharski pomočnik v skupnih službah, dne 2.11.1987, ALIŠIČ Sulejman, transportni delavec v skladišču za določen čas v TOZD Baterije, dne 2. 11.1987, ADŽIČ Sahiba, izdelovalka baterij za določen čas v TOZD Baterije, dne 2.11.1987, ŠIŠIČ Emina, izdelovalka baterij za določen čas v TOZD Baterije dne 19.11.1987= V mesecu NOVEMBRU so prekinili delovno razmerje: LEMUT Tilka, administrator v TOZD Baterije dne 3.11.1987 (upokojitev), PADALIč Vladimir, transportni delavec v TOZD Baterije, dne 8.11.1987, BEDENK Irena, konstruktor III. v skupnih službah dne lo.ll. 1987, GEHDINA Anton, tehnolog kontrole kvalitete v TOZD Baterije dne 9-11.1987 (umrl), KELVIŠAR Fani, izdelovalka baterij v TOZD Baterije dne 23.11.1987 (upokojitev). ^ Upokojitev Vidic Rozalija Skoraj leto dni je živela in delala v dvomih, kaj bo jutri, dokler ni s 1.junijem 1967 dobila odločbo o razporeditvi na delovno mesto zalivanje členov in baterij za nedoločen čas. Od tega dne dalje pa je ostala naša sodelavka še polnih dvajset let do letošnjega 4.oktobra, ko je odšla v zasluženo upokojitev. aaiiEiaaEiEiEEiaeiEiEiBiSEia Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 8o žensk 131 Skupaj 211 TOZD Specialne baterije moških 46 žensk 85 Skupaj 131 Delovna skupnost moških 45 žensk 55 Skupaj loo Dne 3o. novembra 1987 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 442 zaposlenih, od tega 171 moških in 271 žensk. Polnih 28 let je v TOZD Specialne baterije opravljala razna proizvodna baterijska dela Rozalija VIDIC, ki se je starostno upokojila 9.oktobra letošnjega leta. Njen prvi dan v Zmaju je zabeležen že 4. junija leta 1959 ko se je priključila skupini delavk, ki so v obratu Šentvid montirale svetilke. Leto kasneje je bila premeščena v elektrodni oddelek, v katerem je ostala tri leta. Za pranje in čiščenje elektrod je tedaj dobila dobrih 38 dinarjev na uro (danes to predstavlja 38 par), za deset din pa je bila na boljšem potem, ko je konec leta 1960 zalivala baterije z zalivno maso. V letu 1966 je bilo Vidic Rozaliji odpovedano delovno razmerje . Delavski svet je namreč 20.maja sklenil, da zaradi zmanjšanega obsega dela v oddelku montaže svetilk preneha delo devetim delavcem. Vendar je bila že dva meseca kasneje sprejeta za določen čas zaradi sezonskega značaja baterijske proizvodnje obrata Ljubljana. Božidar VELIKONJA Zdenko KRANJAC Angelca PODGORELEC Marica TADIČ Anton VEHDERBER Marija MIKtČ Alojzija VERBIČ Gordana TADIČ Nada SPASIČ Alojz MIKELJ Ekrema GERZIČ Božica STRKIČ Milorad MARJANOVIČ Boštjan MOSTAR Husein SIJAMHODŽIČ Milan JAKOMIN Eldina DOLIČ Mara ŠOBOT Boris LIČOF Anton ŠUŠTAR Vida PUCELJ Stanislav PROSEN Pavla PRAH Senada MAHMUTOVIČ Zlatko PLANINC Ajša GERZIČ Karla GROBOLJŠEK Marija LOHKAR Vida KASTELIC Zdravko JEŽ Antonija KREK Peter GROJZDEK Stevan DIMIČ Anica ČEBULAR Anto ŠAJINOVIČ Zvone CIRKVENČIČ Hajko PANJTAR Julka BERDAJS Ivan KOVAČIČ Dulsa BAJRAMOVIČ Zoran MAJSTOROVIČ Franc BIVIC Čestitamo ! Tu pa objavljamo že glavo z naslovom, ki simbolično napoveduje prihodnje jubilejno leto našega obstoja in ki ga bo tudi naše glasilo na dostojen način beležilo skozi celo leto še zlasti z objavljanjem zgodovine našega ZMAJA. Ob 60 obletnici obstoja smo v devetih nadaljevanjih obširno opisali čas ustanovitve ljubljanske Hydre v letu 1923. Ker pa so v zadnjih petih letih pri nas zaposleni številni novi sodelavci, je prav, da iz tega obdobja ome- je je ljudski glas že ob izgradnji poimenoval v indijansko banko. nimo le nekaj značilnih dogodkov. Brez dvoma je najpomembnejši datum 26.marec leta 1923• Bilo je v ponedeljek ob štirih popoldne, ko so se v prvem nadstropju Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti 10 zbrali delničarji iz Ljubljane in Dunaja na ustanovnem občnem zboru prve slovenske tovarne za galvanske elemente in elektrotehniko. Zapisnik tega sestanka, ki ga je vodil sam ravnatelj omenjene banke doktor Slokar, je sestavil sloviti ljubljanski notar doktor Anton Galle v svoji pisarni v Tavčarjevi ulici. Če greste danes po Miklošičevi cesti, zlahka opazite našo "rojstno" hišo, ki nosi zdaj številko 8 (nasproti UNIONA) in s fasado z ornamenti v narodnem slogu, zaradi katerih V naši komerciali so običajno bili že skoraj vsi decembrski dnevi praznično obarvani, ko so dokaj zgodaj s postavitvijo novoletnega drevesca predvsem sodelavke ustvarile vzdušje iztekajočega leta in pričakovanje novega. Veliko pozornosti je bilo namenjeno zlasti zunanjim obiskom, gostom oziroma našim poslovnežem. Delček tega "nekdanjega" predstavlja fotografija iz decembra leta 1982. In danes...? Druga zanimiva značilnost tistega leta je v določitvi lokacije za delavniške prostore bodoče proizvodnje galvanskih elementov. Nasproti Magistrata na Mestnem trgu stoji hiša s številko 25, ki je bila takrat last prvega slovenskega župana ljubljanskega Petra Grassellija. Z adaptacijo dvoriščnih objektov je družba kot podružnica dunajske Hydre toliko uredila prostore, da sta se kmalu zaposlila Kočevski Nemec Avgust Černe in Franjo Kristan kot prvi slovenski uradnik (kasneje naš upokojenec umrl 1980) Šele 1?.decembra je bilo na delo sprejetih prvih 8 delavk, ki so pod nadzorstvom nemškega inštruktorja Roberta Knolla začele z izdelovanjem sestavnih delov za baterije, ki so tik pred novim letom na veselje in tudi začudenje celo "zasvetile". V prihodnjem glasilu pa začetek nadaljevanja z novimi dogodki v letu 1924 in dalje s podnaslovom "855 dni Hydre". .. REDAKCIJO GLASILA SMO ZAKLJUČILI 21.decembra iimiimmmmimmmm zadnji isk Zadnji l«sj rok za oddajo Z člankov uredniku za januarsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ . sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/73• . ; ZAVOD ZA KULTU j IZ°BRAŽEVANJE GROSI 101 '■ ™,tmjwmuu wu„uuum