REGISTER SLOVENSKIH ROKOPISOV 17. IN 18. STOLETJA: REPOZITORIJ, DIGITALNA KNJIŽNICA IN RAZISKOVALNO OKOLJE The Register of Slovenian-Language Manuscripts from the 17th and 18th Centuries: Repository, Digital Library and Research Environment Matija Ogrin, Jan Jona Javoršek, Tomaž Erjavec Oddano: 18. 7. 2012 - Sprejeto: 3. 9. 2012 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review Article UDK: 091 = 163.6"16/17":004.9 Izvleček Prispevek predstavi rezultate projekta NRSS Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprta evidenca, znanstvene objave in analize. Namen raziskave je bil preučiti in opisati večje število doslej neznanih ali neraziskanih novoveških rokopisov v slovenskem jeziku. Opisi rokopisov so bili označeni po smernicah konzorcija Text Encoding Initiative (dalje TEI) in zajeti v kompleksen digitalni repozitorij, ki služi kot digitalna knjižnica že obdelanih rokopisov in hkrati kot okolje za nove raziskave. Orisana sta digitalni zapis repozitorija v formatu XML in programska platforma Fedora Commons za iskanje po njem ter za grafično predstavitev rezultatov. Omenjena platforma in tehnologije XML so se izkazali kot ustrezen tehnični prijem, s katerim je bilo mogoče na spletu uspešno predstaviti raznovrstnost in vitalnost slovenske rokopisne kulture. Ključne besede: slovensko slovstvo, slovenski rokopisi, barok, razsvetljenstvo, digitalna knjižnica, TEI format Extended abstract The paper gives a thorough examination of the Register of Slovenian-language manuscripts from the 17th and 18th centuries from different points of view: it is presented as a digital repository in humanities disciplines available for searching (digital library) and as a methodological framework of further scholarly research and discoveries in the field. Manuscripts, especially the manuscripts of Slovenian literature, have not been sufficiently taken into consideration so far. They have always been given but a sketchy treatment serving merely to illustrate the general outlines of the nation's literary and cultural development. They have rarely been dealt with in specialised studies or scientific publications. This is the reason why they have not been registered and recorded in archival and library collections. Different guides to manuscripts offer only basic and limited information from which it is often impossible to identify the language, the content, and the history of a manuscript. With regard to the state-of-the- art of Slovenian manuscript research in the field of Slavic studies, archival studies and codicology, it was indispensable to thoroughly record and research the preserved manuscripts by the use of a uniform, rational and consistent method. In reference to these premises a new research project has been started resulting in accurate, thorough and rigorously structured descriptions of manuscripts. The idea of Slovenian manuscript register was developed comprising manuscript descriptions complemented by digital images or facsimiles thus visually presenting the manuscripts and facilitating further research in the field. The 3-year work resulted in the portal: Unknown Slovenian-language manuscripts from the 17th and 18th centuries.1 The main project result was the register of Slovenian-language manuscripts from the 17th and 18th centuries. To date, it contains detailed descriptions of the first 100 manuscripts and over 7,000 digital facsimiles. The decisive selection criterion for inclusion in the Register was that the majority of the manuscript should be written in Slovenian. The aim of the project was to register manuscripts kept in institutions in the central Slovenian region and gradually add manuscripts from other regions. One of the first was the region of Carinthia with the longest and specific manuscript tradition in Slovenia. As the general methodological framework the TEI Guidelines P5, in particular the Module for Manuscript Description was used. The encoding scheme was built upon XML standards which are typically used by similar projects in other countries. The TEI Guidelines unite several European doctrines on the subject. The TEI guidelines were strictly used without any modifications. A rich subset of TEI descriptions elements was used enabling detailed and systematic description of the materials: the content and history of a manuscript or codicological metadata on the date of the origin for a manuscript and the place of the origin for a manuscript. The XML encoding for each manuscript description was divided into four standard blocks. The XML based application was designed to enable users to access digitised manuscripts on the web. For on-line searching and reading an on-line portal was developed using the Fedora Commons server. Fedora Commons was chosen as it implements an XML-based digital document 1 Accessible at: http://ezb.ijs.si/nrss/ repository. The Fedora Commons server is based upon open standards and allows for construction of a repository conforming to the concept of an open archival information system. It has been widely used and has become a de-facto standard for digital archives, collections and libraries. Keywords: Slovene literature, Slovene manuscripts, Baroque, Age of Enlightenment, digital library, TEI format 1 Uvod Rokopisi, ki so nastali v stoletjih novega veka od dobe inkunabul in vse do poznega razsvetljenstva z iztekom v zgodnjem 19. stoletju, so imeli v evropskih humanističnih študijah manj naklonjeno usodo kakor srednjeveški rokopisi. Slednji so bili vselej obravnavani kot osrednji medij in glavni nosilec duhovne kulture dolge dobe med koncem antike in novim vekom. V očeh literarnih in kulturnih zgodovinarjev zadnjih 100 let in več je to osrednje mesto z nastopom tiska prevzela tiskana knjiga. Zgodovinarji in bibliografi so samodejno sprejemali predpostavko - ki je ostala večinoma nepreverjena -, da naj bi bila poslej tiskana knjiga glavni ali malone edini nosilec intelektualnega razvoja ter duhovne kulture nasploh, medtem ko naj bi rokopisna kultura s prihodom tiska bolj ali manj izginila, njeni ostanki pa naj bi izgubili svojo nekdanjo pomembnost. V duhu takšnega razmišljanja so novoveški rokopisi dobili pomen nekakšnih obrobnih, naključnih besedil, manj pomembnih zasebnih zapiskov brez javnega življenja in brez vpliva na družbo, ki jim v pregledih kulturne in literarne zgodovine novoveških stoletij ne gre odmerjati večje pozornosti, zlasti pa naj ne bi imeli takšne kulturne vloge in veljave, kakor jo je imela tiskana knjiga. Zaradi takih napačnih predpostavk so bili, kakor se jedrnato izrazi David McKitterick, »tiski in rokopisi ločeni« tako po organizaciji gradiva v knjižnicah kakor tudi v sistemu humanističnih raziskav. Posledica tega je, da so bile »moderne bibliografske, zato pa tudi historične in literarne študije, oslabljene« (McKitterick, 2004, str. 22). Ta splošno evropski pojav, zaradi katerega so novoveški rokopisi ostali manj raziskani od srednjeveških, ima na Slovenskem še druge oblike in dodatne razloge. Eden od njih je ta, da so slovenski literarni zgodovinarji zaradi posebne narodotvorne vloge slovenske literature (prim. Prijatelj, 1952, str. 5-7) tiskani knjigi nezavedno pripisovali še nekoliko večji poudarek zaradi njenega javnega učinkovanja ali družbenega vpliva, s tem pa se je videz rokopisov kot manj pomembnih zasebnih zapiskov le še okrepil. Novejše raziskave v Zahodni Evropi, zlasti v zadnjih dveh desetletjih (mdr. Love, 1993; Moureau, 1993; Driscoll, 1997) so pokazale, da je bilo resnično razmerje med rokopisi in tiskano knjigo v novoveški Evropi povsem drugačno: knjiga se je seveda uveljavljala kot osrednji medij pisane besede, vendar počasi, v postopnem procesu, ki je trajal nekaj stoletij. V tem dolgem procesu je bilo veliko priložnosti ter položajev, ko sta tiskana in rokopisna knjiga sobivali kot enakovredna medija pisane besede, ko so že natisnjeno knjigo ponovno rokopisno prepisali ali ko je rokopis celo povsem nadomeščal medij nedostopnega ali predragega tiska, kakor je to zdaj dokazano za Skalarjev rokopis iz srede 17. stoletja (Deželak Trojar, 2011a, 85; Deželak Trojar 2011b, 913). Ta razmerja so bila v raznih okoljih in dobah zelo različna. Oživljeno zanimanje za primarne vire, zlasti za rokopise starejših dob, ki se je v Sloveniji intenziviralo mdr. ob projektu eZISS,2 je hitro pokazalo, da je tudi v slovenskem okolju rokopisna kultura vsekakor trajala mnogo dlje, kakor smo mislili doslej, in da so imeli rokopisi neprimerno bolj pomembno vlogo v življenju slovstvene kulture. Po več letih raziskovanja se je izkazalo, da je rokopisna kultura na Slovenskem sobivala s kulturo tiskane knjige vsaj do poznega razsvetljenstva, na nekaterih področjih slovstva pa še dlje. 2 Neznani rokopisi slovenskega slovstva (NRSS) 2e pripravljalno delo za raziskavo slovenskih rokopisov je pokazalo, da morajo biti ta besedila, zlasti iz baročne in razsvetljenske dobe, v nemajhni meri razumljena kot »neznani rokopisi«, saj so bila v sistemu zgodovine slovenskega slovstva pomanjkljivo predstavljena, številna pa niso bila nikdar evidentirana. Raziskava je zato dobila ime Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS); ker je bilo jasno, da bo z njo prišlo v javnost veliko doslej neznanega rokopisnega gradiva, so raziskovalci ta besedila želeli tudi čim bolje predstaviti v obliki elektronskega spletnega registra. Glavna vodila pri tem so bila: • odkriti in evidentirati čim več doslej neznanih slovenskih rokopisov novega veka, zlasti 17. in 18. stoletja; • vsak rokopis raziskati in izsledke strniti v dosledno izpeljan, po enotni metodi pripravljen opis rokopisa; • zajeti raznovrstne slovstvene zvrsti iz raznih regij, ustanov, zasebnih zbirk; • edini kriterij je bil, da je večina besedila v slovenščini in da je bil rokopis napisan še v bohoričici, torej okvirno do 1848. 2 Zbirka eZISS: Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva. Dostopno na: http://nl.ijs.si/e-zrc/. Od leta 2001 nastaja na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v sodelovanju z Institutom »Jožef Stefan«. Pri tem je bilo pomembno, da bodo rezultati raziskave izraženi v standardiziranem in strukturiranem elektronskem zapisu, ki je v rabi že v številnih podobnih zbirkah v zahodni Evropi in ZDA - čeravno so te zbirke namenjene predvsem srednjeveškim rokopisom, novoveški pa so za zdaj še redkost. Raziskovanje slovenskih rokopisov je moralo biti sistematično ter enovito, konceptualno jasno, izsledki primerno strukturirani, podatki standardizirani, strojno berljivi, uporabni na več načinov in varni, javno dostopni, celotna dejavnost pa dobro dokumentirana. Te zahteve so sodelavci uresničili s postavitvijo spletnega portala Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS),3 ki je prva spletna zbirka rokopisov v Sloveniji. Temelji na smernicah TEI Consortium 2011. V začetni fazi vsebuje opise prvih 100 slovenskih rokopisov, večina je predstavljena tudi z digitalnim faksimilom. Zbirka še ni velika, toda za slovenski kontekst pomeni odločilen korak pri raziskavi rokopisov: številni doslej večinoma ali povsem neznani rokopisi so tu prvikrat podrobno opisani in s faksimilom predstavljeni najširši javnosti. 3 Metodološki poudarki Raznovrstnost slovenske rokopisne kulture 17. in 18. stoletja - njenih zvrsti in oblik, avtorjev in socialnih kontekstov, kjer je nastajala, njenih funkcij v slovstvenem ter družbenem okolju - so avtorji želeli zajeti v temeljito raziskavo in jo zapisati na enovit, uniformen način. Pri tem v ospredju ni bil le namen, da bodo izsledki na enoten način predstavljeni javnosti, marveč tudi, da bodo posamezne kategorije opisa strojno berljive, tako da bo sistem lahko po ustreznih kriterijih odgovarjal uporabniku na zahtevnejše poizvedbe. Pri analizi so bila tako pomembna predvsem naslednja vprašanja: • Kakšno besedilo je v rokopisu, kaj je njegova vsebina, katere literarne zvrsti je? • Gre za izvirno delo, priredbo, prevod? • Kdo bi ga utegnil napisati, ali vsaj v kakšnem socio-kulturnem kontekstu je rokopis nastal: v civilnem (kmečkem, meščanskem, uradnem) ali cerkvenem okolju (škofijski kleriki, redovi ...) itn.? • Kdaj in kje je rokopis nastal? Odgovor je tesno povezan s kodikološko analizo rokopisa: papir, vodni znaki, paleografske lastnosti. V ospredju analize so bili torej vsebina rokopisa, njegova geneza in s tem povezan avtorski kontekst ter seveda prostorsko-časovna umestitev. Slednji je bila namenjena tudi kolikor mogoče podrobna kodikološka analiza. Vendar zaradi gmotnega okvira, določenega z raziskovalnim projektom, v proces ni bilo vključeno restavriranje, čeprav 3 Glej: http://ezb.ijs.si/nrss/ bi se prav ob tem najverjetneje razkrili še številni dragoceni kodikološki podatki, morda celo fragmenti starejših besedil, uporabljeni npr. kot knjigoveški material, vezan v platnice, ipd. Ker so rokopisi baročne dobe, kakor tudi poznejši, zelo kompleksen raziskovalni predmet, se v njihovi analizi dopolnjuje več humanističnih ved ter metod (Ogrin [et al.], 2011). Po vsem tem je razumljivo, da je končni rezultat celotne raziskave odvisen od striktne notranje strukturiranosti izsledkov, ki se morajo izraziti kot metodološko dosledno izveden opis rokopisa. Metodične parametre opisa rokopisov poda Armando Petrucci, eden od klasikov tega področja, takole: »Opis rokopisa je enotno in v striktnem vrsten redu podana ekspozicija serije podatkov o elementih fizične, besedilne in historične narave rokopisa, ki jih prepoznamo kot bistvene in po njih lahko individualno določimo vsak rokopis tako z gledišča lastništva kakor humanističnih ved« (Petrucci, 2001, str. 12). 4 Označevanje in TEI Tako razumljen opis rokopisa je torej zaporedje več analitičnih korakov, v katerem so raznovrstni podatki sistematično urejeni po določenem smiselnem redu. Te podatke, pridobljene v raziskavi, so sodelavci želeli posredovati na spletu, zato jih je bilo treba zajeti v ustrezno tehnologijo, ki bi bila skladna z njihovo notranjo sistematiko. Kakor na področju znanstvenokritičnih izdaj so tudi za opis rokopisov najboljše tehnološke in uredniške rešitve predlagane v smernicah konzorcija Text Encoding Initiative (TEI Consortium, 2011). Razne evropske filološke tradicije so razvile različne doktrine o opisu rokopisov in skupno jedro teh doktrin je zajeto v 10. poglavju smernic TEI. Tu je predvidena vrsta elementov XML za podrobno strukturiranje podatkov o rokopisih, skupaj s primeri dobre rabe. S pomočjo sheme TEI v označevalnem jeziku XML je bilo mogoče opise rokopisov zajeti na enak način kakor v sorodnih, čeprav po obsegu precej večjih projektih v drugih evropskih državah, kot sta e-codices (Austenfeld, 2010) in Manuscriptorium (Knoll [et al.], 2008). Vsak rokopis je bil ob ogledu in situ podrobno opisan glede na štiri sklope podatkov, ki so gnezdeni v krovni element opisa rokopisa (manuscript description) . Strukturo teh podatkov predstavlja Slika 1, pojasnjena v nadaljevanju. Narodna in univerzitetna knjižnica Druga izmed desetih ohranjenih Rogerijevih katehetičnih pridig. Besedilo je p čistopis, katehetična pridiga za drugo nedeljo po binkoštih. Datirana je v Ljubljani 171i cmsltemStruct class="#nrss_type_sermon #nrss_aut_ecc_mon_cap"> Symbolialis Siue: Concionum Catechisticarum Syr explicantium. Concio secunda. Dominica Secunda post Pentecosten. ctitle xml:lang="slv" type="editorial">0 veroizpovedi ali katehistične pridige z razlago vere. Druga pridiga. Druga nedelja po binkoštih. De refsnizhnu je tu, kar gouoril je Joannes ta S: Euangelifta od Bofhje, katero ima inu kashe Bug V: M: prutie temu reunimu zhloueftuu, namezh: d' taiftu, prior dilexit nos, inu fizer poprei ueliku ... Spomnite, kai bo na dan te Sodbe sa enu vefsellie tem Vernim inu zhaloft te Omembe v zvezi z genezo Rogerijevega Parmarium empyreurr Slika 1: Primer opisa rokopisa v zapisu TEI • Identifikator rokopisa vsebuje podatke o nahajališču rokopisa, ustanovi ali lastniku, zbirki, signaturi. S temi najosnovnejšimi podatki je rokopis v fizičnem smislu »identificiran«; od tod ime tega sklopa. • Vsebinski sklop opisa vsebuje bogato razčlenjene podatke o intelektualni vsebini rokopisa (ločeni od njegove materialne podstati), kjer so zbrane razpoložljive informacije o avtorju, naslov dela, zvrst, incipit, eksplicit, regesta,4 oznaka jezika, predvsem pa členitev na morebitne dele, dodatke ipd. • Fizični opis vsebuje podatke o rokopisu kot materialnem artefaktu: o materialu, iz katerega je izdelan, in njegovih dimenzijah, o številu folijev, o rokah, ki so vanj pisale ipd. 4 V klasični opisni bibliografiji oz. kodikologiji in arhivistiki: incipit - začetek samega rokopisnega besedila (vendar brez uvodnih naslovov, rubrik ipd., tj. po njihovem izteku); eksplicit - iztek ali zadnji del rokopisnega besedila (vendar brez kolofona in njemu podobnih zapisov na koncu rokopisa); regesta -arhivska beležka s povzetkom vsebine listine ali druge vrste dokumenta. • Zgodovina rokopisa zajema sklop podatkov o kraju in času njegovega nastanka, o morebitnih prejšnjih lastnikih ali zbirkah. • Sklop dodatnih beležk vsebuje administrativne podatke o samem zapisu: kdo je opis rokopisa napravil, datum prvega opisa, ali se je k rokopisu pozneje vračal, zapis izpopolnil itn. Smernice TEI tudi v tem primeru omogočajo, da si urednik glede na potrebe svojega specifičnega dela in gradiva izbere bolj ali manj podrobno razčlenjeno označevanje strukture besedila. Lahko bi se odločili tudi manj zahteven sestav podatkov, vendar je bil izbran bolj zahteven sestav: tako shema XML konzorcija TEI, po kateri razčlenje-valnik validira datoteko XML, uporabnika prisili, da uporablja vedno točno določene elemente opisa, in to v striktnem vrstnem redu. Ta prisila je še kako dragocena, saj zagotavlja, da bodo vsi opisi rokopisov strukturirani enako, kar pomeni, da se ne bo pozabil noben podatek in da bodo podatki vedno dosledno ločeni med seboj. Na Sliki 1 je razviden sklop z identifikatorjem rokopisa in sklop podatkov o vsebini . Ker je bilo pri analizi vsebine mdr. zabeleženo, katere literarne oz. slovstvene zvrsti so v rokopisih zastopane, ima začetek strukturirane rokopisne enote atribut class,5 ki ima dve vrednosti: . Prva vrednost pove, da vsebuje obravnavani del rokopisa pridigo; druga vrednost pa pove, da avtorstvo tega rokopisa poteka iz ekleziastičnega konteksta, natančneje iz samostanskih (monastičnih) redov, še natančneje izmed kapucinov. Atribut class se torej, tehnično povedano, sklicuje na ustrezna člena v tipologiji literarnih zvrsti in v taksonomiji avtorskih kontekstov, ki sta bila pripravljena in zajeta v metapodatkovni sklop . Tako razčlenjeni opis rokopisov je bil podlaga za to, da je po registru mogoče strojno iskati glede na razne kriterije, kakor so čas ali kraj nastanka, zvrst, avtorstvo idr. 5 Repozitorij in iskalni sistem Če naj podatki v registru rokopisov postanejo dostopni, je treba vzpostaviti sistem za prikaz, iskanje in medsebojne povezave, ki uporabnikom omogoča preprosto listanje 5 V kontekstu XML atribut ter njegova vrednost, zapisana v navednicah, podrobneje določita pomen elementa XML. in iskanje, tudi če se ne poglobijo v specifike zapisa v formatu TEI. Za to nalogo je bil uporabljen repozitorij za dokumente oz. digitalno knjižnico, s katero se lahko pripravi digitalna spletna izdaja. Eden pomembnejših kriterijev pri izbiri digitalne knjižnice je bila fleksibilnost, saj so sodelavci želeli, da bi bilo mogoče kar največ označenih podatkov aktivirati s spletnimi povezavami, iskalnim sistemom in grafičnimi elementi za prikaz faksimilov. Izbrana je bila platforma Fedora Commons, ki temelji na odprti kodi in sprejetih standardih (prim. Logoze [et al.], 2006). Fedora Commons kot osnovni gradnik uporablja dokumente v obliki datotek XML. Fedorini dokumenti vsebujejo sistemske podatke (identifikator dokumenta, podatke o delu z dokumentom ipd.), metapodatke v formatu DublinCore ter poljubno število vsebinskih elementov, ki so samostojno vstavljeni dokumenti XML. To pomeni, da je v repozitoriju mogoče neposredno uporabljati zapis TEI. V omenjenem primeru je bil vsak opis rokopisa v registrih oz. bibliografska enota, torej fragment celotnega dokumenta TEI, obravnavan kot samostojna enota, ki postane posamezna enota digitalne knjižnice, pri čemer so enote med seboj povezane v zbirke, celota pa predstavlja celoten dokument TEI z vsemi podatki. Postopek vnosa podatkov iz formata TEI je bil avtomatiziran, tako da so lahko nove različice dokumenta samodejno uvožene v repozitorij, pri čemer vsaka enota dobi kazalko v knjižnici na osnovi svojega identifikatorja xml:id, iz relevantnih polj v zapisu TEI pa se zajamejo ustrezni metapodatki. Kazalke in metapodatki so uporabljeni za medsebojno povezavo elementov. Naslednji korak je bila vzpostavitev spletnega uporabniškega vmesnika. Uporabljene so bile transformacije XSLT, s katerimi iz fragmentov dokumentov TEI za vsak zapis sistem dinamično zgradi spletno stran, ki jo prikaže uporabniku. Spletna stran tako nastane neposredno iz strukturiranega zapisa v formatu TEI, pri čemer se uporablja glosar za prevod iz oznak TEI v opisne slovenske oznake. Ta sistem omogoča razširitev prikaza ter tudi prevod celotnega sistema v drug jezik preprosto z dodatkom nove jezikovne enote v glosar. Hkrati je predstavitev na spletu organizirana enako kakor zapis TEI, tako da jo je mogoče razumeti kot prikaz ali razlago zapisa, torej neke vrste dokumentacijo. Tehnika transformacij XSLT je bila uporabljena tudi za zajem metapodatkov za vgrajeni metapodatkovni register v formatu Dublin Core, ki ga uporablja tudi vmesnik za OAI-PMH (Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting), kar omogoča zajemanje metapodatkov za zunanje servise (iskalnike ipd.) ter za gradnjo seznamov iskalnih ključev. Iskalni ključi so bili uporabljeni s pomočjo vtičnika za iskalnik Lucene SoLR, ki deluje v okviru digitalne knjižnice Fedora Commons in samodejno posodablja svoje iskalne indekse. Iskalnik je bil s transformacijami XSLT integriran v spletno aplikacijo in na njegovi osnovi je bil zgrajen uporabniški vmesnik za iskanje po različnih poljih ter za prikaz podatkov. Ker so metode za transformacije XSLT med drugim dostopne prek dokumentiranih vmesnikov REST in SOAP, omogočajo tudi zunanji programski dostop do vseh zmožnosti uporabniškega vmesnika. Iskalnik omogoča preprosto iskanje (uporabnik vpiše iskalni niz), pa tudi iskanje s poizvedovalnim jezikom knjižnice Lucene (iskalnik uporabi imena iskalnih polj in različne regularne izraze poizvedovalnega jezika). Kompleksno iskanje pa je uporabniku na voljo z iskalno masko, s katero je mogoče iskati npr. po imenu avtorja, naslovu ali signaturi rokopisa, času nastanka, ustanovi, ki hrani rokopis ipd. Iskalni sistem se uporablja tudi za nekatere povezave, npr. ko uporabnik klikne na ime avtorja rokopisa ali naziv ustanove, ki hrani rokopis, se z iskalnim sistemom pripravi seznam vseh rokopisov tega avtorja ali vseh rokopisnih enot določene ustanove ipd. Poleg takšnih seznamov spletna aplikacija na osnovi digitalnih knjižnic uporabniku ponuja še vrsto aktivnih povezav, ki so največkrat reference (npr. ko se avtor v opisu rokopisa sklicuje na določeno bibliografsko enoto, aplikacija pripravi povezavo na to enoto) ali seznami. Sezname se generira s pomočjo medsebojnih odnosov med enotami, ki se jih vpiše kot odnose v jeziku RDF ob uvozu enot. Tako so npr. deli večjih rokopisov povezani v rokopisno zbirko, posamezne enote registra so povezane v zbirko registra, posamezne bibliografske enote pa v zbirko bibliografskih enot. Na isti način se vzpostavi tudi povezave med omembami rokopisov v bibliografskih enotah, tako da je mogoče ob vsakem opisu rokopisa listati tudi po bibliografiji rokopisa ter ob vsaki bibliografski enoti pregledati seznam rokopisov, omenjenih v tej enoti. Na platformi digitalne knjižnice Fedora Commons je bil razvit tudi sistem za prikaz faksimilov (Slika 2), ki na osnovi njihovega zapisa v formatu TEI s transformacijami XSLT prikaže dinamično spletno stran s pregledovalnikom faksimilov. Sistem je zasnovan tako, da je kar najbolj podoben namiznim pregledovalnikom dokumentov, omogoča pa tudi povezave na posamezno stran ali del strani faksimila, tako da se ga lahko uporablja tudi za reference na faksimile ter prikaz izrezov v besedilu. Slika 2: Dinamični pregledovalnik faksimilov, ki temelji na XSLT Čeprav je tehnična informacijsko-tehnološka rešitev za obdelavo in prikaz podatkov v projektu NRSS le manjši del projekta, je dovolj učinkovita in fleksibilna ter predstavlja preboj v obdelavi tovrstnih podatkov na Slovenskem, zato je upati, da jo bo mogoče razširiti in uporabljati tudi v nadaljnjih projektih. S to mislijo je bila digitalna knjižnica projekta NRSS vključena v enoten sistem in povezana z že postavljenima zbirkama Elektronske znanstvene monografije (eZMono) ter Slovenski biografski leksikon, pripravljena pa je bila tudi osnova za razširitev sistema, ki bo omogočila povezavo z že vzpostavljenimi zbirkami Elektronskeznanstvenokritične izdaje (eZISS) ter objavljanje novih diplomatičnih prepisov ter kritičnih izdaj rokopisov. 6 Sklepi Projekt NRSS in znotraj njega zlasti Register slovenskih rokopisov je dokazal, da je poleg korpusa tiskanih knjig, po katerih se je doslej skoraj ekskluzivno razumeval in tolmačil slovenski duhovni razvoj med reformacijo in romantiko, obstajal še obsežen korpus rokopisnih knjig, v katerih je slovensko slovstvo živelo drugačno, doslej neznano in nevidno življenje. To slovstvo je prav tako kakor knjižno imelo svoje bralce, izposojevalce in prepisovalce, imelo je svojo javnost. Obstajalo je ne le kot ta ali oni rokopis, marveč kot kontinuirana rokopisna kultura. Številni rokopisi iz našega Registra so nastali kot pravi nadomestek nedostopnih tiskanih knjig. Dokazujejo, da je rokopisna kultura obstajala ob kulturi tiskane knjige in vsaj v nekaterih slovstvenih segmentih nadomeščala njeno odsotnost. Pri Slovencih se je to, podobno kakor pri drugih narodih, dogajalo še pozno v novi vek - vsaj do začetka 19. stoletja. Repozitorij Fedora Commons se je izkazal kot odličen okvir za shranjevanje, iskanje in prikaz podatkov o teh rokopisih. Srce Registra rokopisov so opisi, strukturirani po smernicah TEI, ki jih grafično dopolnjuje pregledovalnik faksimilov. Tako je bilo mogoče s pomočjo snopa tehnologij XML, Fedore in iskalnika Lucene SoLR zajeti obsežen sklop podatkov ter s tem v portalu NRSS prikazati raznovrstnost, razprostranjenost in vitalno moč slovenske rokopisne kulture v novoveških stoletjih. Navedeni viri Austenfeld, A. M. (2010). Virtual reunification as the future of 'codices dispersi': Practices and standards developed by e-codices - Virtual Manuscript Library of Switzerland. IFLA Journal, 36/2, str. 145-154. Deželak Trojar, M. (2011a). Skalarjev rokopis 1643-2011: elektronska znanstvenokritična izdaja rokopisnega kodeksa. Meddisciplinarnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 83-88. Deželak Trojar, M. (2011 b). Skalarjev rokopis 1643. Editio princeps. Znanstvenokritična izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Driscoll, M. (1997). The Unwashed Children of Eve: The Production, Dissemination and Reception of Popular Literature in Post-Reformation Iceland. London: Hisarlik Press. Knoll, A. [et al.] (2008). Creation of an International Digital Library of Manuscripts: Seamless Access to Data from Heterogeneous Resources (Enrich Project). V Digital Heritage. Proceedings of the 14th International Conference on Virtual Systems and Multimedia, str. 201-206. Lagoze, C., Payette, S., Shin, E. (2006): Fedora: an architecture for complex objects and their relationships. International Journal on Digital Libraries, 6(2), str. 124-138. Love, H. (1993). Scribal publication in seventeenth-century England. Oxford: OUP. McKitterick, D. (2004). Print, Manuscript and the Search for Order, 1450-1830. Cambridge University Press. Moureau, F. (ur.) (1993). De bonne main. La communication manuscrite au XVIIIe siecle. Paris: Universitas, Oxford: Voltaire foundation. Ogrin, M., Javoršek, J. J., Erjavec, T. (2011). Rokopisi slovenskega slovstva baročne in razsvetljenske dobe: predmet več ved in metod. Meddisciplinarnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 337-341. Petrucci, A. (2001). La descrizione delmanoscritto. Roma: Carocci editore. Prijatelj, I. (1952). Izbrani eseji in razprave 1. Slodnjak, A. (Ur.). Ljubljana: Slovenska matica. TEI Consortium. (2011). TEIP5: Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange. Version 2.1.0., 17th June 2012. TEI Consortium. http://www.tei-c.org/Guidelines/P5/ dr. Matija Ogrin Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana e-pošta: matija.ogrin@zrc-sazu.si Jan Jona Javoršek Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana e-pošta: jona.javorsek@ijs.si dr. Tomaž Erjavec Institut »Jožef Stefan«, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana e-pošta: tomaz.erjavec@ijs.si